Gradbeni vestnik • letnik 68 • junij 2019 13 4 prof. dr. Žiga Turk LJUBLJANSKA IZJAVA Svetovni gradbeni forum je kot znanstveno in strokovno srečanje nedvomno uspel. Za njim ostaja zbornik in nabor videopredavanj. Za njim ostajamo udeleženci, ki smo bogatej- ši za nove ideje in poznanstva. Morda iz tega nastane predlog za skupni raziskovalni projekt, študijsko izmenjavo ali soavtorstva članka. In vendar bi bila škoda, če za takim dogodkom, ki zbere udeležence s celega sveta in predstavnika najpomembnejših strokovnih združenj, ne bi ostalo še kaj več. In če tisto več ne odmeva širše od svoje strokovne skupnosti. In to je smisel Ljubljanske izjave – da v nekaj točkah zbere ključna sporočila. Izjava izhaja iz zavedanja, da gradbeništvo ni še ena od strok, ki je imela še enega od kon- gresov. Gradbeništvo je tista stroka, ki ustvarja prostore, v katerih bivamo, prostore, v katerih delamo, prostore, v katerih preživljamo prosti čas, ter infrastrukturo, ki omogoča, da se med njimi gibljemo. Poskrbi za najbolj osnovne potrebe ljudi po toplem zavetju in pitni vodi ter ustvarja infrastrukturo za vse naše dejavnosti. Tema foruma je bila odpornost, žilavost stavb in inženirskih objektov. Prav zaradi svoje do- besedno življenjsko pomembne vloge morajo biti ti zanesljivi. Kljub tekmovanju za čim večjo optimizacijo in zniževanje stroškov morajo inženirski objekti prestati pričakovane in ne- pričakovane šoke. Biti morajo nasprotje od drznih in krhkih človeških podvigov, ki jih Nasim Taleb kritizira v svetovni uspešnici Antifragile – protikrhko 1 . Ne glede na vse – gradbeni izdelki morajo stati in obstati. Gradbeniki skozi načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje stavb in inženirskih izdelkov pre- vzemamo odgovornost za zdravje in bla- gostanje ljudi in razvoj gospodarstva. Morda res gradbeništvo prispeva samo 10 % bruto domačega proizvoda, ampak ostalih 90 % nastane v objektih, ki so jih zgradili gradbeniki ali v okolju, ki ga je mogoče izkoriščati zaradi gradbene infrastrukture. Podobno velja za boj s podnebnimi spremembami, ki bo dobljen ali izgubljen v grajenem okolju. Inženirji se svoje odgovornosti in pomena za družbeno in naravno okolje pogosto zaveda- mo bolj kot tisti, ki pri nas naročajo projekte. Izjava je zato najprej namenjena odločeval- cem, oblikovalcem prostorske, industrijske, stanovanjske, raziskovalne politike in drugih politik. In izjava je konec koncev namenjena tudi gradbenikom v industriji ter raziskovalnim in izobraževalnim organizacijam, da se za hip odmaknejo od podrobnosti, ki jih proučujejo, in se zazrejo v večjo sliko. Gradbeniki upamo, da bo izjava slišana tudi zunaj inženirskih krogov in da bo gradbeništvo dobilo pozornost, ki mu gre. Ampak tudi če je ne bo. Inženirji se zavedamo svoje družbene odgovornosti. In navajeni smo se znajti s tem, kar je na voljo. To pa ne sme biti izgovor za pasivnost vseh drugih. Ljubljanska izjava o odpornosti stavb in infrastrukture 2019 Prispevek k Agendi za cilje trajnostnega razvoja do leta 2030 1. Svetovni gradbeni forum 2019 je potekal v Ljubljani od 8. do 1 1. aprila 2019 v skupni organizaciji Svetovne zveze inženirskih orga- nizacij (WFEO), Inženirske zbornice Slovenije (IZS) in Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL FGG). IZS in UL FGG letos praznujeta stoto obletnico obstoja. Pri organizaciji dogodka so sodelovale še druge mednarodne inženirske organizacije ter slo- venska strokovna inženirska društva in zveze. Forum je potekal pod častnim pokroviteljstvom njegove ekscelence, predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, in pod pokrovitelj- stvom Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO). Sponzorji foruma so bila tudi številna pod- jetja. Na Forumu je sodelovalo več kot 600 udeležencev – znanstvenikov, raziskovalcev, inženirjev, podjetnikov, profesorjev, študentov, politikov, javnih uslužbencev in predstavnikov inženirskih in gradbenih podjetij – iz 50 držav in z vseh petih celin. 2. Udeleženci ugotavljajo, da: i) 7,5 milijarde Zemljanov potrebuje dom, delo, čisto vodo, us- trezno sanitarno ureditev, stavbe in infrastruk- turo, ki so varne in funkcionalne; ii) je treba za zagotavljanje hrane svetovnemu prebivalstvu vlagati v namakanje in druge podporne sis- teme v kmetijstvu; iii) podnebne spremembe zahtevajo ukrepe, ki vključujejo prilagajanje toplejšemu in bolj nestanovitnemu podnebju ter ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov; iv) staranje prebivalstva, predvsem v zahodnih državah, zahteva spremembe v stanovanjski in prometni infrastrukturi. 3. Udeleženci se zavedajo, da gradbeništvo, vključno z gradbenim inženirstvom, v katerem so udeleženci aktivni deležniki, predstavlja ključni element za reševanje teh težav, zato so odločeni, da bodo izobraževanje, raziskave in industrijske strategije prilagodili na tak način, da bodo obravnavali te neizbežne izzive. 4. Udeleženci poudarjajo, da so gradbeni sektor in z njim povezane tehnične vede, pred- vsem gradbeno inženirstvo, pomembno gonilo gospodarskega razvoja v različnih gospodar- skih okoljih ter da pripomorejo h gospodar- skemu razvoju z neposrednim prispevanjem k bruto domačemu proizvodu (BDP) oziroma posredno z zagotavljanjem odpornosti stavb in infrastrukture, kar omogoča rast v vseh ostalih sektorjih. 5. Udeleženci zagotavljajo, da gradbeni sektor, vključno z gradbenim inženirstvom, lahko prispeva in tudi bo prispeval k mednarodnim razvojnim dogovorom, predvsem k Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030, Pariškemu sporazumu o podnebnih spremembah iz leta 2018 v okviru Konference Združenih narodov o podnebnih spremembah ter ne nazadnje k Sendajskemu okviru za zmanjšanje tveganja nesreč 2015–2030. 6. Skladno s strateškimi cilji Svetovne zveze inženirskih organizacij o spodbujanju ciljev Združenih narodov o trajnostnem razvoju s pomočjo inženirskih znanosti se udeleženci zavezujejo, da bodo prispevali k Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 z namen- om obvladovanja podnebnih sprememb (Cilj 13 Klimatske spremembe). Na ta način je mogoče zmanjšati učinke podnebnih spre- memb, na primer z vgradnjo pasivnega in aktivnega klimatskega nadzora v stavbah, s preprečevanjem poplav, izboljšanjem oskrbe z vodo itd. (Cilj 6 Čista voda in sanitarije). Prispeva lahko tudi k zmanjšanju izpustov CO 2 z izgradnjo elektrarn s proizvodnjo trajnostne energije (Cilj 7 Dostopna in čista energija), z izgradnjo trajnostne prometne infrastrukture (Cilj 9 Industrija, inovacije in infrastruktura) ter s tesno povezavo konstrukcijske in energetske prenove stavb kot podpore pametnim mes- tom (Cilj 1 1 Trajnostna mesta in skupnosti). Udeleženci ugotavljajo, da je za doseganje teh ciljev potrebno tesno sodelovanje med raz- ličnimi deležniki (Cilj 17 Partnerstvo za cilje). 7. Udeleženci soglasno zagotavljajo, da so dolgoročno cilji trajnostnega razvoja dosegl- jivi, če se cilji trajnosti in odpornosti obravna- vajo kot povezani izzivi, kar zahteva ustrezno razumevanje, komuniciranje in upravljanje 1 Taleb, Nassim Nicholas. Antifragile: how to live in a world we don't understand. Vol. 3. London: Allen Lane, 2012. Gradbeni vestnik • letnik 68 • junij 2019 13 5 tveganj ob naravnih nesrečah. Gradbeništvo, predvsem gradbeno inženirstvo, gradbena industrija, področje priprave standardov ter enote civilne zaščite in tudi oblikovalci politike, morajo sodelovati, s ciljem izboljšati odpor- nost skupnosti proti neugodnim naravnim pojavom, predvsem v primeru zelo redkih do- godkov, ki jih deležniki še ne morejo predvideti. 8. Na Svetovnem gradbenem forumu 2019 so udeleženci razpravljali o temah, ki bodo v naslednjih desetletjih vplivale na razvoj gradbeništva, vključno s posameznimi po- dročji gradbenega inženirstva. Zavedajoč se bistvenega pomena gradbenih proizvodov in infrastrukture za življenje in delo, je bil pou- darek Svetovnega gradbenega foruma 2019 na odpornosti družbe, predvsem »Odpornosti stavb in infrastrukture«. Skladno s tem so bila oblikovana naslednja priporočila: Priporočila glede energije: Poraba električne energije na svetu narašča in bo naraščala še naprej. Zato so in bodo potrebne proizvodne enote za obnovljive vire energije in vire ener- gije, ki ne povzročajo toplogrednih plinov, s ciljem zadostiti naraščajočim potrebam po električni energiji, novim elektrifikacijam in zagotoviti stabilno električno omrežje in delovanje energetskih sistemov. Povečati je treba svetovno proizvodnjo električne energije iz obnovljivih in okolju prijaznih virov ter zmanj- šati proizvodnjo električne energije iz fosilnih goriv. Vprašanja v zvezi z energijo iz vetra, jedrsko energijo, energijo iz vode, geotermalno in sončno energijo, s posebnim poudarkom na tehnični in gospodarski izvedljivosti ener- getskih rešitev so za družbo izrednega pome- na. Gradbeno inženirstvo mora razvijati nove rešitve za projektiranje in tehnologijo gradnje, ki bodo izboljšale odpornost vseh teh proiz- vodov in storitev, se pravi pametna električna omrežja na urbanih področjih ter na splošno v grajenem okolju. Priporočila za Gradbeništvo 4.0: S tehnološ- kega stališča svet vstopa v novo obdobje digitalne revolucije, za katero bodo značilni internet vsega, robotika, umetna inteligenca, kibernetsko-stvarni sistemi, digitalni dvojčki itd. Gradbeništvo se mora odpreti tej revoluciji z združevanjem stvarnega in digitalnega sveta v eno – s ciljem ustvariti ne le kakovostne, poceni in trajnostne, ampak tudi pametne, medsebojno povezane in prilagojene grad- bene proizvode za končnega kupca. K temu razvoju naj bi prispevali z izobraževanjem, raziskavami, poslovnimi strategijami in sistemi javnega naročanja. Priporočila glede kulturne dediščine: Digitalne rešitve s področja kulturne dediščine odpirajo širok razpon možnosti v holističnem pristopu k razvoju politik in strategij varstva dediščine ter gospodarskega razvoja držav z bogato materialno in nematerialno kulturno dediščino. Direktiva 2013/37/EU določa splošna načela, v skladu s katerimi bi morali dokumenti iz knjižnic, muzejev in arhivov omogočati ponovno uporabo za komercialne in nekomercialne na- mene, ter spodbuja razpoložljivost v odprtem, strojno berljivem formatu skupaj z meta podatki in uporabo odprtih standardov. Ta pristop lahko služi za primer dobre prakse za ostali svet, saj lahko digitalizacija svetovne vire kulturne dediščine spremeni v pomemben steber digi- talnega gospodarstva. Trajnostno ohranjanje in izboljševanje odpornosti sodobnih konstrukcij in infrastrukture mora upoštevati lekcije, ki smo se jih naučili iz ohranjanja kulturne dediščine. Priporočila glede upravljanja tveganj zaradi nesreč in za odpornejše skupnosti: Udeležen- ci priporočajo nove politike, prilagoditev izo- braževanja ter obširno raziskovanje in raz- voj naslednjih specifičnih ciljev: i) izboljšati zavedanje skupnosti glede tveganj zaradi naravnih in drugih nesreč z uvedbo konceptov kratkoročnega in dolgoročnega sprejemljivega tveganja; ii) razvoj in uvedba standardov gradbenega projektiranja in integriranih orodij za kvantitativno oceno tveganja in odpornosti proti različnim naravnim in drugim nevarnos- tim; iii) razvoj politik za vsestransko obnovo in posodabljanje svetovnega grajenega okolja z upoštevanjem dopustne družbene odgovor- nosti; iv) zagotavljanje novih vpogledov v ob- našanje stavb in infrastrukture, izpostavljenih naravnim in drugim nevarnostim, z namenom izboljšati odpornost skupnosti. Priporočila glede večanja zmogljivosti na po- dročju inženirstva: Krepitev inženirskih zmog- ljivosti pri ustanovah in posameznikih s po- močjo izobraževanja, usposabljanja, mentor- skega vodenja in mobilizacije virov mora biti v oporo ciljem trajnostnega razvoja pri vseh temah Svetovnega gradbenega foruma 2019, kar bo inženirjem in tehnikom omogočilo voditi razvoj na različnih ravneh. Bistveni elementi reforme izobraževanja so: i) tehniško izo- braževanje v osnovnih in srednjih šolah (npr. s predmeti s področja znanosti, tehnologije, tehnike in matematike) je bistvenega pomena za uspešno visokošolsko izobraževanje na področju inženirskih in tehničnih znanosti na splošno ter za spodbujanje ustvarjalnega in prodornega razmišljanja in inovacij pri mladih generacijah; ii) izobraževanje mora zagotoviti najnaprednejše teoretično in praktično znanje o inženirskih predmetih, edinstveno za grad- beništvo; iii) izobraževanje mora zagotoviti zdravo osnovo za vseživljenjsko, neprekinjeno izobraževanje, ki bo nujno zaradi hitrega napredka in digitalizacije; iv) na vseh ravneh je treba povečati zavedanje o družbeni odgov- ornosti inženirskega poklica in njegovi vlogi pri zagotavljanju blagostanja. Priporočila glede informacijskega modeliran- ja stavb (BIM), življenjske dobe, upravljanja nepremičnin in premoženja: glavna opora digitalno oblikovanega grajenega okolja je združevanje informacij s povratno zanko, ki omogoča preplet fizičnih in digitalnih svetov. Kompleksnost življenjske dobe infrastruk- turnih projektov je mogoče bolje upravljati, če razvoj projektov različnih obsegov, stopenj in področij poteka v sodelovanju, kot sood- visni družbeno-tehnični sistemi. Informacijsko modeliranje stavb, ki nudi podporo evoluciji aktivnih digitalnih dvojčkov, lahko razvije in spodbuja projektiranje, gradnjo in delovanje integralnih tehnologij projektiranja, upravljanja nepremičnin in premoženja z zaznavanjem v realnem času ter analizo konstrukcijskih in okoljskih podatkov za krepitev kapacitet ter odpornosti stavb in infrastrukture. 9. Udeleženci pozivajo odgovorne vladne službe, da gradbenemu sektorju zagotovijo dolgoročno stabilno in delujoče okolje, kar bi preprečilo nihanja v delovanju sektorja in nudilo oporo gradbenemu inženirstvu pri zagotavljanju njegovega prispevka k trajnost- nemu razvoju na različnih ravneh, vse od lokalne preko regionalne in nacionalne do mednarodne ravni. 10. Udeleženci se zahvaljujejo Svetovni zve- zi inženirskih organizacij (WFEO) za njeno neusahljivo podporo inženirskemu poklicu in njeno ključno vlogo pri zagotavljanju okvira za mednarodno sodelovanje različnih po- vezanih deležnikov na področju gradbenega inženirstva. Sprejeto v Ljubljani 10. aprila 2019. Dr. Marlene Kanga AM predsednica Svetovne zveze inženirskih or- ganizacij Dr. Peggy Oti-Boateng direktorica Oddelka za znanstveno politiko in krepitev zmogljivosti, Sektor naravnih znanosti, UNESCO Prof. dr. Matjaž Mikoš dekan Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Mag. Črtomir Remec predsednik Inženirske zbornice Slovenije prof. dr. Žiga Turk, univ. dipl. inž. grad. prof. dr. Žiga Turk