ŠOLSKA TEORIJA Bodoči pedagoški delavci in domače naloge Mateja Bračič, Martina Jazbec in Maša Kokot, študentke pedagogike, Oddelek za pedagogiko, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Pri raziskavi smo želele ugotoviti izkušnje študentov pedagoških smeri o domačih nalogah v osnovni šoli. Zanimale so nas predvsem povezave med opravljanjem domačih nalog in splošnim učnih uspehom ter mnenjem o pomembnosti opravljanja domačih nalog. Raziska- va, ki smo jo izvedle na vzorcu 62 študentov pedagoških smeri, je pokazala, da so imeli v povprečju študentje pedagoških študijskih smeri odličen splošni učni uspeh in da opravljanje domačih nalog v povprečju ni imelo veliko vpliva na povprečen splošni učni uspeh v osnovni šoli študentov pedagoških študijskih programov. Ključne besede: domača naloga, splošni učni viloma naredili takrat, ko pouk ne poteka. Uporabo uspeh, študentje pedagoških smeri, osnovna šola, besede avtor praviloma utemelji z razlago, da lah- pogostost opravljanja domačih nalog ko učenci ali dijaki domačo nalogo naredijo tudi med urami pouka v knjižnici ali učilnici. Uvod Domače naloge in šolski proces sta sorodna poj- Sam Redding, Marlyn Murphy in Pam Sheley so v ma. Pogosto je od pedagoških delavcev in njiho- svoji knjigi Handbook on family and community vega pogleda na domače naloge odvisno, kakšne engagement (2011) predstavili nekaj statističnih bodo domače naloge učencev in koliko bo le-teh. podatkov na podlagi raziskave o dosežkih (Cooper, Iz izkušenj vemo, da smo se glede tega, koliko je Robinson & Patall 2006). Raziskovalci so ugotovili, imel kdo domače naloge in ali jo je redno delal, da so učenci, ki so obiskovali tako imenovano Mid- med seboj razlikovali. Naše mnenje se ni sklada- dle school (starost učencev je primerljiva zadnji tri- lo niti v strinjanju s trditvijo, da so domače naloge adi osnovne šole pri nas) in so za domačo nalogo pomembne za nas, da opravljanje domačih nalog potrebovali manj kot devetdeset minut na dan, pomembno vpliva na naše znanje, naš splošni učni bili bolj uspešni od svojih sovrstnikov, ki domače uspeh. Prav zaradi takšnega razhajanja pri odgo- naloge niso opravljali. Cooper in sodelavci so opo- vorih na zgornja vprašanja smo se odločili, da na- zorili tudi na tiste učence, ki so za domačo nalogo redimo raziskavo in skušamo ugotoviti, kakšno je potrebovali več kot devetdeset minut in so imeli večinsko mnenje bodočih pedagoških delavcev o slabši učni uspeh. To naj bi pomenilo, da so imeli ti domačih nalogah. učenci, ki so porabili več kot devetdeset minut za domačo nalogo in dosegali slabši učni uspeh v šoli, Pri raziskovanju nas je zanimal pogled študentov težave pri učenju. pedagoških smeri na domače naloge v osnovni šoli in če so le-te imele povezavo s povprečnim Širec (2009, 84–85) navede tudi razloge za in proti splošnim učnim uspehom v osnovni šoli. Zanimalo domači nalogi. Argumenti, ki so usmerjeni v prid nas je, v kolikšni meri in če sploh je povezava med domačim nalogam, navajajo predvsem, da doma- opravljanjem domačih nalog in splošnim učnim če naloge pomenijo organsko nadaljevanje učenja uspehom v osnovni šoli. v šoli, pomenijo pripravo učencev ali dijakov na na- slednjo učno uro. Z rednim opravljanjem domačih Domača naloga   nalog dijaki oziroma učenci razvijajo doslednost, Domača naloga je dobro poznan in pomemben natančnost, redoljubnost, odgovornost, samodi- del rutine šoloobveznih otrok (Bowd, Bowles in sciplino, sposobnost za samostojno reševanje pro- McKenzie 2016). blemov, vstopajo v svet vseživljenjskega učenja in vrednot. Prav tako naj bi bile domače naloge po- Avtor Alojz Širec v svojem članku »Z domačimi na- memben ukrep proti hitremu pozabljanju snovi. logami do boljšega uspeha. Ali res?« (2009: 84) do- Med razlogi proti opravljanju domače naloge so mačo nalogo razlaga kot neke vrste podaljšek dela našteti razlogi, kot so, da nekateri učenci domačih oziroma učenja v razredu. Malo bolj natančno do- nalog preprosto ne delajo, da so domače naloge mačo nalogo opredeli Cooper (2007: 4). Domačo lahko jabolko spora med učenci in učitelji ter da ni nalogo razume kot nalogo, ki naj bi jo učitelj naložil dokazano, da se zaradi rednega opravljanja doma- učencem ali dijakom pri pouku, ti pa naj bi jo pra- čih nalog izboljša učenčev ali dijakov učni uspeh. 62 Didakta Kljub trditvam, ki smo jih navedli v prejšnjem odstav- dejavnike so opredelili »lastnostni učencev, doga- ku, smo v delu An exploratory analysis of the per- janje v razredu, domače razmere«. Drugi, posredni sonal, school and demographic variables affecting dejavniki pa so »kurikularno načrtovanje in izva- the homework effort of Australian secondary stu- janje pouka, dejavniki šole – demografske značil- dents zasledile, da so podatki iz raziskave PISA leta nosti učencev, kultura, vzdušje ter šolska politika« 2014 in 2016 pokazali pozitivno povezanost med ča- (Peček, Čuk, Lesar 2013). som, ki ga učenci posvečajo domači nalogi, in dosež- kom, ki jih dosegajo v šoli (Bowd, Bowles in McKen- Na učni uspeh učenca vplivajo tudi njegova am- zie 2016). In prav to, kako vpliva opravljanje domačih bicioznost, aktivnost in iniciativnost, dojemljivost, nalog na učni uspeh, smo skušale raziskati v nada- delovne navade, razgledanost, počutje v šoli in sa- ljevanju. Osredotočile smo se na izkušnje študentov mokritičnost (Peček, Čuk, Lesar 2013). glede opravljanja domačih nalog v osnovni šoli. Sku- šale smo najti povezavo med opravljanjem domačih Učitelj na učni uspeh vpliva tako, da pri ocenjeva- nalog in splošnim učnim uspehom v osnovni šoli.  nju upošteva tudi nekatere druge lastnostni učen- cev, ki jih učenec izraža z delom v razredu, obnaša- Učni uspeh   njem in niso povezane s samim znanjem, katerega Na sam učni uspeh učencev v šoli med drugim vpli- učitelj pri ocenjevanju ocenjuje. »Učni uspeh učen- va izobrazba staršev. Le-ta lahko vpliva pozitivno na cev je v nemajhnem deležu odvisen od učiteljevih otroke, v kolikor se prenaša kulturni kapital. Otroci subjektivnih sodb o lastnostih učencev« (Peček, imajo zaradi nižje izobrazbe staršev primanjkljaje, ki Čuk, Lesar 2013: 83). se kasneje kažejo tudi na šolskem področju (Peček, Čuk, Lesar 2006). Pri izgradnji boljšega znanja veliko pripomore tudi lastna motivacija učencev in njihovo zaupanje Otroci, ki prihajajo iz družin z višjim socialno-eko- vase. Prav tako je pomemben dejavnik učiteljeva nomskim statusom, imajo večje možnosti za bolj- spodbuda, ki pomaga otroku, da se lažje in uspe- ši učni uspeh kot tisti otroci, ki prihajajo iz družin z šnejše uči (Pačnik 2012). nižjim socialno-ekonomskim statusom. Pomemb- nost ekonomskega kapitala je poudarjal Bourdieu Joca Zurc je v svoji raziskavi raziskovala, ali lahko in opozoril, da lahko ta vrsta kapitala vpliva na drugi šolsko uspešnost otrok pojasnimo z naslednjimi dve obliki kapitala, kot sta socialni kapital in kulturni dejavniki: starost otroka, prisotnost razvojnih pri- kapital (Peček, Čuk, Lesar 2006). manjkljajev pri otroku, število otrok v družini, vrsta šole (matična ali podružnična) ter delovna doba Učni uspeh otrok bogatih staršev je po raziska- učiteljev. Glede na rezultate bi lahko predvidevali, vah (Peček, Čuk, Lesar 2013) v Sloveniji višji kot učni da bodo otroci, ki obiskujejo matične osnovne šole uspeh »običajnih« otrok. Srednjo skupino po uspehu in so brez razvojnih primanjkljajev, dosegli višjo predstavljajo otroci priseljencev in otroci, ki so pre- šolsko uspešnost v drugem vzgojno-izobraževal- poznani kot revni. Nižji učni uspeh pa imajo učenci nem obdobju osnovne šole (Zurc 2012). s posebnimi potrebami in najnižjega romski učenci (Peček, Čuk, Lesar 2013). Namen in cilji anketne raziskave med študenti  V naši raziskavi smo želele ugotoviti, kako in če sta Šola lahko pomaga posameznikom, da se povzpne- povezana povprečni splošni učni uspeh v osnovni jo na družbeni lestvici, posledično izstopijo iz svojih šoli in opravljanje domačih nalog. Zanimalo nas je, okvirjev in se s pridobljeno izobrazbo povzpnejo v v kolikšni meri so študentje pedagoških študijskih družbi. Tako je učni uspeh žensk vplival na to, da so smeri v Sloveniji iz različnih fakultet opravljali doma- lahko prišle na »moška« delovna področja. Pomemb- če naloge v osnovni šoli in če je opravljanje doma- no je poudariti, da raziskava PISA z rezultati dokazuje, čih nalog imelo po njihovem mnenju vpliv na njihov da je šola eden od pomembnih dejavnikov, ki poma- splošni učni uspeh, ki so ga imeli v osnovni šoli. gajo pri neenakosti učencev, lahko vpliva pozitivno, da se neenakost zmanjšuje, ali negativno, ob čemer Cilji, ki smo si jih zastavile so: se posledično reproducirajo družbena razmerja in CILJ: Ugotoviti, kako pogosto so študentje opra- veča neenakost med učenci (Peček, Čuk, Lesar 2006). vljali domače naloge v osnovni šoli. Peček, Čuk in Lesar v članku navajajo raziskavo M. CILJ: Ugotoviti, ali mislijo, da je opravljanje do- C. Wang in sodelavk iz ZDA, v kateri ugotavljajo, mačih nalog vplivalo na njihov učni uspeh. da na učni uspeh vpliva več različnih dejavnikov. Te dejavnike so razdelili v dve skupini, prvo sesta- CILJ: Ugotoviti, ali obstaja statistično pomemb- vljajo neposredni dejavniki, drugo skupino pa po- na povezava med pogostostjo opravljanja do- sredni dejavniki. Ugotovili so, da ima prva skupina mačih nalog in splošnim učnim uspehom v močnejši vpliv kot druga skupina. Kot neposredne osnovni šoli. 63 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Metode dela študentom posredovale preko spletne strani 1KA. Naša raziskava temelji na kvantitativnem raziskova- Omenjen način zbiranja podatkov smo izbrale za- nju. Pri samem raziskovanju smo uporabile kratke radi trenutnih epidemioloških razmer ter mnenja, anketne vprašalnike, ki smo jih posredovale štu- da spletna anketa doseže več anketirancev. V uvo- dentom preko spletne strani 1KA. Na začetku raz- dnem delu ankete smo se predstavile in opisale naš iskovanja smo si izbrale temo in si zadali cilje, ki namen in cilj, s katerim smo pojasnile namen zbira- smo jih želele uresničiti. Zanimalo nas je, če obstaja nja podatkov, hkrati pa smo poudarile, da je anketa povezava med opravljanjem domačih nalog in pov- anonimna in jo bomo uporabile le za namen razi- prečnim splošnim učnim uspehom v osnovni šoli. skave. Prejele smo 93 rešenih anket, od tega 62 ve- Na začetku smo si izbrale vzorec učencev iz osnov- ljavnih. Analizo podatkov smo opravile same, s po- ne šole, vendar zaradi trenutne situacije (šola pote- močjo programa SPSS. Rezultate smo interpretira- ka na daljavo zaradi razglašene epidemije) nismo le in jih prikazale s pomočjo grafov ali histogramov.   dobile dovolj prostovoljcev za sodelovanje. Rezultat tega je bilo premalo zbranih podatkov, zato smo Rezultati in interpretacija spremenile vzorec in anketirale študente pedago- Skupno število vseh študentov pedagoških smeri, ških študijskih programov v Sloveniji. ki so rešili anketo, je bilo 62. Od tega jih je 53 (85,48 odstotka) izbralo ženski spol in 8 (12,9 odstotka) Raziskavo smo izvedle na vzorcu študentov prve in moški spol. Obeh skupaj je 61. V sami anketi se druge stopnje pedagoških smeri iz univerz v Mari- nam je pojavila ena manjkajoča vrednost. boru, Ljubljani in Kopru. Ustvarile smo spletno an- keto, ki je vsebovala 10 kratkih zaprtih vprašanj. Od- Anketiranci so obiskovali tri različne univerze. 33 visne spremenljivke, na katere smo bile pozorne, so (53,2 odstotka) študentov je obiskovalo Univerzo v bile pogostost opravljanja domačih nalog, mnenje Mariboru, 25 (40 odstotkov) študentov Univerzo v o pomembnosti domačih nalog, splošni učni uspeh Ljubljani in 4 (6,5 odstotka) študentje so obiskovali in spodbujanje učiteljice pri opravljanju domačih Univerzo na Primorskem. 32 jih je obiskovalo Filo- nalog. zofsko fakulteto, 19 Pedagoško fakulteto, 2 Fakul- teto za humanistične študije in 9 Fakulteto za na- V naši raziskavi je sodelovalo 62 študentov, 53 štu- ravoslovje in matematiko. 28 oziroma 45,2 odstot- dentov ženskega spola in 8 študentov moškega ka študentov je obiskovalo dodiplomsko stopnjo spola. Naš vzorec je bil neslučajnostni namenski, študija, 34 oziroma 54,8 odstotka študentov pa je saj so nas zanimali študentje pedagoških smeri v obiskovalo podiplomsko stopnjo študija. Sloveniji. Zbiranje podatkov je potekalo na Univer- zi v Mariboru, Ljubljani in Kopru v študijskem letu 1. Cilj: Kako pogosto so študentje opravljali do- 2020/2021 od 2. 12. 2020 do 14. 12. 2020. Anketo smo mače naloge v osnovni šoli? 35 30 25 20 32 15 20 10 9 5 1 0 Malokrat sem jo Občasno sem jo Skoraj vedno sem Vedno sem naredil/a naredil/a naredil/a (pozabil/a naredil/a domačo (enkrat na mesec) (polovico sem jih sem največkrat en- nalogo. naredil/a, polovico ne). krat na dva tedna). Kako pogosto si v osnovni šoli naredil/a domačo nalogo? 64 Didakta Največ študentov (51,6 odstotka) je na dano vpra- 15 jih je izbralo odgovor prav dober in kar 47 odgo- šanje izbralo odgovor: skoraj vedno sem naredil/a vor odličen. Kar pomeni, da so vsi anketiranci sku- (pozabil/a sem največkrat enkrat na dva tedna). paj v povprečju imeli odlični splošni učni uspeh (M= Malo manj študentov 20 (32,3 odstotka) se je 4.76, SE=0.432). opredelilo z: vedno sem naredil/a domačo nalogo. Le eden anketiranec je izbral odgovor: malokrat 3. Cilj: Ali obstaja statistično pomembna poveza- sem jo naredil/a (enkrat na mesec). va med pogostostjo opravljanja domačih nalog in splošnim učnim uspehom v osnovni šoli? 2. Cilj: Misliš, da je opravljanje domače naloge Pri tem vprašanju smo opravile x² preizkus, pri ka- vplivalo na tvoj učni uspeh? terem nismo uspele zadostiti pogojem, zato smo Na vprašanje, ali misliš, da je opravljanje doma- naredile tudi Cramer's test. Tudi ta test ni pokazal če naloge vplivalo na tvoj povprečni splošni učnih statistično pomembne vrednosti. Rečemo lahko, uspeh v osnovni šoli, jih je pritrdilno odgovorilo 43, da ni statistično pomembne povezave, vendar pa nikalno pa 19. Pričakovale smo več pritrdilnih odgo- to ne pomeni, da povezave sploh ni. vorov. Rezultati omenjenega testa so bili: P=0,546. KAKO POMEMBNA ZA UČNI USPEH, MISLIŠ, DA JE Cramer's V=0,185. DOMAČA NALOGA? Na vprašanje, kako pomembna za učni uspeh, mi- ALI TE JE UČITELJ/ICA SPODBUJAL/A PRI OPRA- sliš, da je domača naloga, je večina študentov od- VLJANJU DOMAČIH NALOG? govorila, da se jim domača naloga zdi pomembna Na vprašanje, če jih je učitelj ali učiteljica spodbujal/a (58,1 odstotka), le eden pa je izbral odgovor manj pri opravljanju domačih nalog, je 51 udeležencev pomembna. 15 udeležencev je izbralo odgovor: ni odgovorilo z da, le eden pa se je odločil za odgovor nepomembna in niti pomembna. sploh ne. Zanimivo nam je bilo, da se je kar 10 anke- tirancev odločilo za odgovor niti ne, saj naj bi učitelji 1 učence spodbujali k opravljanju domačih nalog. 10 15 60 50 40 30 36 20 10 Manj pomembna. Pomembna. 0 Ni nepomembna in niti pomembna. Zelo pomembna. Sploh ne. Niti ne. Da, včasih. Kako pomembna za učni uspeh, misliš, da je Ali te je učitelj/ica spodbujal/a pri opravlja- domača naloga? nju domačih nalog? KAKŠEN SPLOŠNI UČNI USPEH SO IMELI ŠTUDEN- Razprava TJE V OSNOVNI ŠOLI? Na učni uspeh vpliva več različnih dejavnikov (Peček, Anketiranci so pri vprašanju o tem, kakšen splošni Čuk, Lesar 2013). Zanimalo nas je, ali na splošni učni učni uspeh so imeli v osnovni šoli, izbrali le odgovo- uspeh vpliva tudi opravljanje domačih nalog. Prav ra prav dober in odličen. tako smo anketirancem postavile vprašanja, kot so, kako pogosto so delali domače naloge, ali mislijo, da je opravljanje domačih nalog vplivalo na njihov splo- šni učni uspeh in podobno. Rezultati raziskave so pokazali, da se je več kot po- lovica anketirancev strinjala s trditvijo, da so skoraj vedno naredili domačo nalogo, le eden udeleženec jo je malokrat naredil. S tem bi lahko povezale tudi odgovor na vprašanje o splošnem učnem uspehu, na katerega so anketiranci v večini odgovorili z od- Prav dober. Odličen. govorom odlično. Povezavo med pogostostjo opra- Kakšen splošni učni uspeh si imel/a v pov- vljanja domače naloge in splošnim učnim uspehom prečju v osnovni šoli? 65 DDiiddaakkttaa ŠOLSKA TEORIJA smo skušale statistično dokazati, vendar nam žal pačni, lahko da so se študentje napačno ocenili (npr. x² preizkus ni pokazal statistično pomembne vre- glede pogostosti opravljanja domačih nalog) in po- dnosti. Tudi s Cramer's preizkusom nismo mogle dobno. dokazati statistično pomembe povezave, kar pa ne pomeni da le-ta ne obstaja. Glede na rezultate o splošnem učnem uspehu v osnovni šoli lahko predvidevamo, da so na pedago- Anketirancem smo postavile dve podobni vprašanji ških študijskih smereh v večini študentje, ki so imeli v o domači nalogi, in sicer, če mislijo, da je opravljanje osnovni šoli prav dober ali odličen učni uspeh. domače naloge vplivalo na njihov učni uspeh in kako pomembna za učni uspeh se jim je zdela domača Možnosti nadaljnjega raziskovanja vidimo v ekspe- naloga. Zanimivo nam je bilo, da je na prvo vprašanje rimentiranju, kjer bi lahko bolj natančno preučevale kar 19 anketirancev odgovorilo z ne. Pri tem moramo povezavo med opravljanjem domačih nalog in splo- imeti v mislih, da so anketiranci v večini odličnjaki. šnim učnim uspehom. Vendar bi morale biti pozor- Na drugo vprašanje pa je samo eden študent izbral ne, da to ne bi bilo v škodo učencem. Prav tako bi se odgovor manj pomembna. 15 se jih ni opredelilo, ali morale zavedati ostalih dejavnikov, ki lahko vplivajo je pomembna ali ni. Tu bi pričakovale več odgovorov, na splošni učni uspeh. Z eksperimentiranjem bi se da domača naloga ni pomembna, saj se je pri prvem lahko v neki meri izognile tudi subjektivnim preso- vprašanju kar 19 študentov odločilo za odgovor, da jam udeležencev, kar pomeni, da bi bili rezultati bolj opravljanje domače naloge ni vplivalo na njihov splo- objektivni. Lahko bi proučevale vpliv učiteljeve spod- šni učni uspeh v osnovni šoli. bude pri pouku v povezavi z opravljanjem domačih nalog in splošnim učnim uspehom. Možnosti, kaj bi Na vprašanje, če jih je učitelj ali učiteljica spodbujal/a lahko še raziskovale, je veliko. pri opravljanju domačih nalog, je 51 udeležencev v anketi odgovorilo da, včasih in samo eden se je od- Zaključek ločil za odgovor sploh ne. Tistih, ki so odgovorili na V naši raziskavi smo ugotovile, da so imeli naši anke- vprašanje, ali jih je učitelj/učiteljica spodbujal/a pri tiranci, študentje pedagoških študijskih programov, opravljanju domačih nalog, z niti ne, je bilo 16,1 od- v osnovni šoli v povprečju odličen splošni učni uspeh. stotek. To nas je presenetilo, saj je po besedah Pač- Ne glede na to, da nismo uspele dokazati statistično nikove pomemben dejavnik šolske uspešnosti tudi pomembne povezave med pogostostjo opravljanja učiteljeva spodbuda (Pačnik 2012). Torej bi se mo- domačih nalog v osnovni šoli za anketirance s splo- rali učitelji v večini truditi, da bi učence spodbujali k šnim učnim uspehom, ki so ga imeli v osnovni šoli, opravljanju domačih nalog. so rezultati raziskave pokazali, da je več kot polovica študentov vedno opravila domačo nalogo. Ugotovile Med raziskovanjem smo naletele na kar nekaj ovir smo, da so študentje v večji meri odgovorili na vpra- in omejitev. Že na začetku nas je presenetila neod- šanje o spodbudi s strani učitelja/učiteljice pritrdilno. zivnost učencev v osnovni šoli, ki so bili sprva naša Presenetilo pa nas je, da je kar 16, 1 odstotek študen- ciljna skupina za vzorec raziskave. Ravnateljici izbra- tov tu izbralo odgovor niti ne. Res pa je, da je možno, ne šole in učiteljem smo posredovali spletno anketo da učitelji že sedaj bolj spodbujajo učence pri doma- in soglasja za starše, vendar smo dobili zelo malo iz- čih nalogah, kot so jih spodbujali nekaj let nazaj, ko polnjenih soglasij staršev in malo več ustrezno izpol- so bili naši anketiranci, študentje pedagoških smeri, njenih anket. Kljub čakanju skoraj mesec dni, nismo v osnovnih šolah. uspele dobiti primernega vzorca, zato smo se odlo- čile, da o opravljanju domačih nalog v osnovni šoli in splošnem učnem uspehu v osnovni šoli povprašamo Literatura:   študente pedagoških smeri. Sklepamo, da so zaradi Bowd, J., Bowles, T. in McKenzie, V. (2016): »An Exploratory Analysis epidemije učitelji in učenci še bolj obremenjeni in so Of The Personal, School And Demographic Variables Affecting The Homework Effort Of Australian Secondary Student.« V: Australian jim ankete, podobne naši, dodatno breme. Association for Research in Education, str. 1–6. Melbourne, Australia. Pačnik, A. (2012): »Ocenjevanje«. Didakta, let. XXII (št. 158 ), str. 18–20. Peček, M., Čuk, I. in Lesar, I. (2006): »Šola in ohranjanje družbene raz- Pri analiziranju podatkov smo bile omejene z ana- slojenosti – učni uspeh in vpis osnovnošolcev na srednje šole glede lizami, ki so primerne le za nominalne in ordinarne na izobrazbo staršev«. Sodobna pedagogika, let. 57 = 123 (št. 1), str. 10–34. spremenljivke, saj smo le-te imele v anketi. Poleg Peček, M., Čuk, I. in Lesar, I. (2013): »Prepoznane lastnosti kot dejavnik tega so anketiranci imeli v osnovni šoli zgolj prav do- učnega uspeha različni skupin učencev«. Sodobna pedagogika, let. 64 = 130 (št. 4): str. 52–69, 70–86. ber ali odličen uspeh, kar je najverjetneje tudi vpliva- Redding, S., Murphy, M. in Sheley, P. (2011): Handbook On Family lo na rezultate ankete. And Community Engagement. Academic Development Institute. Širec, A. (2009): »Z domačimi nalogami do boljšega uspeha. Ali res?« Vodenje v vzgoji in izobraževanju, let. 6! (št. A), str. 83–106. Omeniti moramo tudi dejstvo, da smo uporabile Zurc, J. (2012): »Dejavniki šolske uspešnosti v drugem vzgojno-izo- braževalnem obdobju osnovne šole.« Didakta, let. XXII (št. 158 ), str. spletno anketo o izkušnjah študentov. Pri tem mo- 20–22. ramo upoštevati, da je minilo že kar nekaj let, odkar Xu, J. (2012): »Secondary School Student's Interest In Homework: What About Race And School Location?« The School Community so bili v osnovni šoli, lahko da so kakšni spomini na- Journal, 22 (2), str. 65–86. 66 Didakta