GEOLOGIJA 26, 5—25 (1983), Ljubljana
UDK 929 M. V. Lipoid
Marko Vincenc Lipoid (1816—1883),
prvi slovenski geolog in šolani montanist
Ob 100-letnici smrti
Markus Vinzenz Lipoid (1816—1883),
erster slowenischer Geologe und geschulter Montanist
(Anlässlich der 100 Jahre von seinem Tode)
Anton Ramovš
Katedia za geologijo in paleontologijo univerze Edvarda Kardelja,
Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana
Vanda Kochansky-Devidé
Geološko-paleontološki zavod. Sveučilište u Zagrebu
Socijalističke revolucijç 8/III, 41000 Zagreb
Življenje Marka Vincenca Lipolda
Po smrti Ivanke Lipoid (1893—1976) sva na pobudo prof. dr. ing.
Borisa Šinkovca, čigar mati je bila tudi iz rodu Lipoid, začela
z raziskovanji o življenju in delu Marka Vincenca Lipolda. Med tem
delom, ki se je razširilo na pregledovanje zapuščine Ivanke Lipoldv Ma-
riboru, na pregled Lipoldove zapuščine v dunajskem Zveznem geološkem
zavodu na študij njegovih del v znanstvenih časopisih in dnevnem časopisju, na
zbiranje podatkov v Mozirju in Idriji, je prišlo tudi do 100-letnice smrti našega
prvega geologa.
Današnjim potomcem Lipoldovega rodu: omenjenemu B. Šinkov-
cu, profesorju za rudna ležišča v Zagrebu; naslednikom zapuščine I v a n k e
Lipoid, Zlati Berg lez iz Lipoldovega rodu in njenemu soprogu
primariju dr. Vladimiru Berglezu, ki sta posodila dragocene privatne
geologove dnevnike in pisma ter Kroniko L i p o 1 d o v ; akademiku Jožetu
Goričarju, ki ohranja stari Lipoldov dom v Mozirju, in vsem ostalim, ki so
nama posredovali različne podatke, posebno svétniku dr. Tillfriedu Cer-
na j s e k u iz zveznega Geološkega zavoda na Dunaju, ki je dal na razpolago
terenske dnevnike in originalne geološke karte M. V. Lipolda, se toplo
zahvaljujeva.
6	Anton RamoViš & Vanda Kochansky-Devidé
Pokojni Ivanki Lipoid, roj. Balon, ki je tudi po materinem rodu
izhajala iz zaslužne rodovine Lipoid, gre največja hvala in čast, da se toliko
ve o preteklosti L i p o 1 d o v in da se je ohranilo toliko kulturne zapuščine
geologa, rudarja in pravnika M. V. Lipoid a. Ivanka Lipoid je bila po
izobrazbi učiteljica, soproga mariborskega župana dr. Franja Lipolda,
sorodnika po materi. Ona je med vojnama zbrala veliko dokumentov in kores-
pondence znamenitih Lipoldov, posebno na starem domu v Mozirju, napi-
sala 174 str. obsežno Kroniko Lipoldov (1941) in prestavila v slovenščino pisma
in dnevnike geologa Lipolda (11 zvezkov), pisane v težko čitljivi gotici.
Lip oidi potekajo iz rudarskega kraja Crna na Koroškem. V rodu je ves
čas živelo ustno izročilo o tem. Mikavna je misel, da so kot rudarji bili svobod-
njaki in da je bil med njimi mogoče kak posebno bister in izkušen rudosledec,
ki si je z odkritjem rude pridobil nekaj denarja. Janez Lipoid je 10. 7.
1650. kupil v Mozirju hišo in posestvo. Znani so po vrsti vsi gospodarji na domu,
napredni in podjetni, tako da se je posestvo vedno večalo. To so bili Jurij ,
Simon, Janez, Marka Jurij, ki je bil geologov oče. Od mlajših sinov
so bili znani Salomon, frančiškan, uspešen ranocelnik in lekarnar v Nazar-
ju, in župnika: Franc v Trbonjah in Jožef, ljudski pesnik v Rečici. Ja-
ne z je posebno povečal imetje; oženil se je s hčerjo trškega sodnika Eliza-
beto Goličnik. Pod vplivom njenih dveh bratov — župnikov, narodnja-
kov, so se Janezovi otroci navzeli narodne zavesti. Janez je bil mozirski
župan.
Marka Jurij je bil od gospodarjev Lipoldovine gotovo najbolj podjeten.
Bil je v Celju, na Reki in v Trstu izučen trgovec, ko je s 24 leti prevzel posestvo
s pogorelo hišo in gospodarskimi poslopji. Požar so zanetili avstrijski vojaki
v njegovem hlevu leta 1798. Pogorel je velik del trga. Postavil je novo hišo, go-
spodarska poslopja, mlin, stope, pozidal solni magazin, pridobil pravico ribolo-
va, nadaljeval s prodajo tobaka za ves okraj, imel žago in splavaril z lesom do
Mitrovice. Ob francoski okupaciji je francoskim oficirjem odštel 1200 srebrnih
goldinarjev, da niso požgali Mozirja. L. 1820 je bilo v Mozirju 79 hiš in 346 pre-
bivalcev. V trgu je bilo veliko splavarsko pristanišče ter skladišča tobaka in
kamnitih plošč. Marka Jurij je bil odbornik štajerske kmetijske družbe;
predsednik te družbe, redki ljudstvu naklonjeni Habsburžan, nadvojvoda Jo-
hann (»štajerski«) je zahajal v njegovo hišo in mu podelil 1. 1830 plaketo za
pospeševanje poljedelstva, živinoreje, čebelarstva in reje sviloprejk ter za zavze-
manje proti požaru. Na Lipoldovi pristavi je bila prva skromna ljudska šola;
vsako leto je Marka Jurij oblekel po 20 revnih šolarjev. V letih lakote po
Napoleonovih vojnah in ob slabih, sušnih letinah 1814 in 1816 je delil občanom
žito iz svojih zalog po nakupni ceni, najrevnejšim pa brezplačno. Z ženo Ano
r. Korošec, vulgo Lobenšek iz St. lija pri Schwarzensteinu, je imel 7 otrok,
od katerih so 4 preživeli otroštvo; Janez Jožef Nikolaj je bil gospodar
na domu, deželni in državni poslanec, lesni trgovec, župan v Mozirju, ki je dal
izkopati trški vodnjak in kupil zemljišče za rotovž. Drugi sin Franc Alek-
sander Wilhelm Napoleon, duhovnik, je bil ravnatelj glavne šole in
nemški pridigar v Celju; to dolžnost mu je kot zavednemu Slovencu zaupal
Slomšek. Tretji sin je bil Marko Vine ene (si. 1), geolog, rudar in
pravnik. Zadnja je bila Ana Marija, por. Pirkovič.
Marko Vincenc Lipoid, prvi slovenski geolog in šolani montanist	7
Marko Vincenc Lipoid se je rodil 19. 1. 1816 v Mozirju št. 13. Kot
tretji sin uglednega tržana je šel študirat. Prvo ohranjeno spričevalo je iz tre-
tjega razreda v Celju 1. 1827, ko je bil še privatist. V četrtem razredu je končal
trimesečni pedagoški tečaj, ki mu je dal usposobitev za inštruktorja, tako da nje-
govo šolanje ni očeta skoraj nič stalo, ker je bil domači učitelj dveh sinov okr.
komisarja Kellersberga. Leta 1833, po odlično končani gimnaziji v Celju,
je študiral v Gradcu še dva letnika višje gimnazije, ki so ji takrat rekli »filozo-
fija«. Leta 1835 je študiral pravo, najprej v Gradcu, a kmalu je prešel na Dunaj,
kjer je 1839. z odliko končal pravni študij. Nadvojvoda Johann mu je pri-
skrbel štipendijo za nadaljnje študije, in sicer rudarstva v Banskej Stiavnici
(takrat Schemnitz na Madžarskem). Po vseskozi odličnem absolutoriju 1842. je
delal v rudnikih, na sodniji; v letu 1846, ko mu je umrl oče, je v nekrologu
Kmetijsko-rokodelskih novicah stalo, »da mu je sin v službi na samim Cesarskim
Dvoru na Dunaji«, bil je honorarni uslužbenec v dvorni zbornici. Leto poprej je
bil na tečaju mineralogije pri znamenitem mineralogu Haidingerju. Sele
1847. je dobil prvo stalno mesto kot rudarski mojster v solini Hali. Do takrat je
moral živeti skromno samsko življenje samo ob dnevnicah. Z dvema fakulte-
tama — ko takrat ni bilo toliko študiranih ljudi — je moral 5 let čakati na
stalno zaposlitev. Izbrana nevesta ga je čakala 7 let! Istega leta se je končno
SI. 1. M. V. Lipoid okoli leta 1865. Portret je izdelal K. Scherak na Dunaju
Abb. 1. M. V. Lipoid etwa um das Jahr 1865. Das Porträt ist die Arbeit von K. Sche-
rak, Wien
8	Anton RamoViš & Vanda Kochansky-Devidé
poročil z izvoljenko Floro Harnisch, koroško Nemko, v Žrelcu (Eben-
talu) pri Celovcu; poročil ju je brat Franc, ki je bil obema prijatelj vse živ-
ljenje. Geolog in Franc sta si stalno dopisovala, geolog je po njem izvedel za
dogodke z doma. Zanimivo je M. Vincenčevo pismo z dne 4. 10. 1848,
kjer se Markus, kot se je bratu podpisoval, v nemškem jeziku in seveda
gotici zahvaljuje Francu za slovensko pismo. Tu navaja (v prevodu Ivan-
ke L i p o 1 d) : »... Se bolj razveselilo in prav presenetilo me je Tvoje sloven-
sko pismo od 16. prêt, m., ki sem ga prav dobro razumel, ampak vsled neznanja
pismenosti in jezika ne morem odgovoriti v maternem idiomu, dasi rad bi to
storil. Zadovolji se torej z nemškim odgovorom, moj dobri Franc, ter bodi
vzlic temu prepričan, da slovensko mislim in čutim« (dass ich immerhin win-
disch denke und fühle). Dalje omenja, da doma večkrat govorijo slovensko, pojo
slovenske pesmi, da ima Slomškovo pesmarico, »saj moje ženske« (F 1 o -
r a , njena mati in sestra) »znajo nekaj slovensko, a do pismenega jezika nam še
vsem mnogo manjka.«
Iz Halla je bil Lip old kmalu premeščen v rudnik Aussee na Zgornjem
Štajerskem. Ko je bil osnovan Državni geološki zavod (Geologische Reich-
sanstalt) na Dunaju, je bil na zahtevo direktorja zavoda W. Haidingerja
14. 12. 1849 imenovan za terenskega geologa. Prebil je vsako leto od maja do
pozne jeseni na terenu. Seveda je bilo tako delo takrat še bolj naporno kot
danes. Se leta 1860 je imela Avstro-Ogrska samo 4500 km prog. Ceste so bile
slabe. Veliko je jahal, a največ hodil peš. Zredil se ni nikoli; hrana je bila slaba.
Med stroški je stalna rubrika »prah zoper mrčes«. Raziskoval je najprej na
Tirolskem, SoJnograškem in v ožji Avstriji. Važne ugotovitve v okolici Ischia
sta kontrolirala predpostavljena geologa Hauer in Czicsak in potrdila
vse Lipoldove novosti. L. 1850 omenja Lipoid, samo v privatnem
dnevniku, da je šel na teren pri Salzburgu skupaj z geologom iz Srbije D o r -
dem Brankovičem (1818—1896), ki ga je očitno poznal še s študija v
Stiavnici.
Na kongresu prirodoslovcev 1855. je Lipoid predaval o svojih dognanjih
v Idriji. Na tem kongresu se je mineraloško-paleontološko-geološka sekcija po-
sebno izkazala, tudi po Lipoldovi zaslugi, tako da mu je Haidinger
poslal pismeno priznanje.
V maju 1856 je Lipoid sprejel dekret o imenovanju za drugega geologa
Geološkega zavoda z naslovom rudarskega svetnika.
Svoja raziskovanja v Sloveniji je Lipoid večkrat prekinjal v zvezi z dru-
gimi nalogami. Leta 1856 je šel v družbi belgijskega rudarskega inženirja
F loi na v Trgovsko goro na Hrvaškem, kjer sta pregledala rudnike bakra in
železa. Lipoid se je javil tudi v obmejni turški trdnjavi v Bosanskem Novem.
Dostojanstveni »divan« tamkajšnjih veljakov ob kavi in čibukih se mu je zdel
komičen. Ponosno so sedeli in tu in tam katero spregovorili, on je bil pa tako
delaven, da je bil vedno v akciji in mu je bilo tako posedanje popolnoma tuje in
nerazumljivo. Zanimivo je, da je naletel Edv^ard Suess nekaj desetletij
pozneje v Bosanskem Novem na popolnoma enak sprejem.
Na Dunaju je stanoval Lipoid v III. okrožju, razmeroma blizu Državnega
geološkega zavoda. S Floro je imel 7 otrok, od katerih jih je 5 odrastlo:
Konrad (bančni uradnik na Dunaju), Ulrika (por. z Waydowicsem,
rud. uradnikom v Wieliczki), Deziderija (učiteljica v Idriji), Antonija
Marko Vincenc Lipoid, prvi slovenski geolog in šolani montanist	9
(por. z Guzmannom, gozdarjem v Klausenu na Tirolskem) in B r i g i t a.
Vedno bolehna žena Flora je umrla v svojem 45. letu. Mož je silno žaloval
za njo, toda zaradi nedoraslih otrok in gospodinjstva se je vseeno leta 1868 po-
novno poročil s Fiorino sestrično Roso Webern (si. 2).
Ko je Haidinger, star in bolan, odšel v pokoj, je leta 1866 na mesto
direktorja prišel dotedanji prvi geolog Franz vitez von Hauer. M. V.
Lipoid naj bi se tedaj z mesta drugega geologa pomaknil na mesto prvega,
ki ga je izpraznil Hauer, a se to ni zgodilo, mesto je kar ostalo prazno.
Leta 1867, po 17 letih dela v Državnem geološkem inštitutu na Dunaju, je
Lipoid na lastno prošnjo odšel z Dunaja na mesto ravnatelja rudnika Idrija,
katerega geologijo je dobro poznal. Geološkemu zavodu je poslal poslovilno
pismo, v katerem se zahvaljuje za vse, kar se je pri njih naučil, in navaja kot
vzrok za odhod željo, da se povrne k rudarstvu. Tudi svojemu zasebnemu dnev-
niku ni zaupal svojih misli, čeprav se nam danes dozdeva, da so bili tudi drugi
razlogi.
Dne 7. junija je bil imenovan, delavstvu v Idriji je govoril v slovenščini, da
jim bo tudi prijatelj in oče. Pri šolskem upravitelju se je izpopolnjeval v slo-
venščini. Vpisal se je v Slovensko čitalnico in nemško Kazino, naročil na 5 slo-
venskih časopisov. L. 1869 so ga Idrijčani dvakrat izvolili v deželni zbor, a se je
SI. 2. M. V. Lipoid z družino v Idriji
Abb. 2. M. V. Lipoid mit seiner Familie in Idrija
10	Anton RamoViš & Vanda Kochansky-Devidé
vedno čez kratek čas zahvalil. Imel je veliko dela z modernizacijo rudnika in
podrobnim geološkim raziskovanjem, na osnovi česar je kmalu podvojil proiz-
vodnjo. Obnovil je Bratstvo za pomoč rudarjem, ki je potekalo še iz 17. sto-
letja, a je zamrlo. Takoj je poslal peticijo za novo šolo, ki je bila odprta leta
1877; sam je presajal sadno drevje s svojega vrta na šolski vrt. L. 1879 so bile
v rudniku zopet postavljene nove uvozne naprave. Na ogled rudnika in njegovih
naprav ter geologije in zbirk fosilov in mineralov so pogosto prihajali tuji mon-
tanisti. Tudi celi letniki študentov rudarstva iz Leobna, z Dunaja in iz Gradca
so dopotovali s svojimi profesorji.
SI. 3. M. V. Lipoid v starejših letih
Abb. 3. M. V. Lipoid in seinen späteren Jahren
Marko Vincenc Lipoid, prvi slovenski geolog in šolani montanist	11
Bilo je seveda tudi nevšečnosti z upravo rudnika zaradi prenizkih, a obče
določenih plač za težko delo rudarjev. Ti so za to krivili ravnateljstvo rudnika
in demonstrirali. Od leta 1876 do 1880 so vodili delavci pod vodstvom župana
Tre vena akcijo za zvišanje plač. Sestavljeno interpelacijo je na zasedanju
avstrijske zbornice vložil knez Windischgrätz. Nato je prišla v Idrijo
komisija ministrstva in opravila preiskave. Minister Falkenhain je odgo-
voril, da ravnateljstvo ni krivo za slabe razmere in da se je najtopleje zavzemalo
za dobro delavcev. Ob proslavi 300-letnice rudnika v državni lasti leta 1881,
na katero je prišel tudi minister, je 110 začasnih delavcev dobilo stalnost, všteta
jim je bila dosedanja zaposlitev, za akordno delo je bila zvišana plača do 30 "/».
Lipoid je dobil naslov dvornega svetnika in plemstvo. Takoj po proslavi je
Lipoid začel bolehati, najprej ga je zadela kap, ki jo je kmalu prebolel in
delal naprej (si. 3). Bolehal je dve leti, a delal še do enega tedna pred smrtjo.
Leta 1883 je slavil Lipoid 40-letnico službene dobe s serenado, baklado in
petjem Čitalnice. Izvoljen je bil za častnega meščana Idrije. Dne 22. aprila 1883
je umrl in bil na lastno željo pokopan v Idriji.
Razen enega dela je vseh 212 razprav, člankov in obvestil, ki jih je napisal
večinoma sam, le kakih 15 kot sodelavec, objavljenih v nemščini. V svojo služ-
beno tabelo pa je zapisal: »slovensko kot materinski jezik«.
Delo Marka Vincenca Lipolda
Delo Marka Vincenca Lipolda lahko strnemo v tri obdobja in
vsako ima svoje značilnosti. Prvo obdobje obsega leta od končanih pravnih
študij v Gradcu in rudarskih študij v Banski Stiavnici leta 1842 do konca leta
1849, drugo njegovo službovanje na Dunajskem geološkem zavodu do leta 1867,
v tretjem pa je obsežena Lipoldova dejavnost v Idriji, ki se konča z nje-
govo smrtjo.
V prvem obdobju je opravljal Lipoid v glavnem začasne službe: najprej
je delal dve leti kot praktikant v solnem rudniku Hali na Tirolskem, zatem je
prišel na rudarsko sodišče v Steyr, vendar so ga po opravljenem sodnijskem
izpitu še isto leto poklicali v montanistični muzej na Dunaj, kjer je pri zname-
nitem mineralogu W. Haidingerju napravil tečaj iz mineralogije. V na-
slednjem letu ga je pot peljala najprej na rudarsko sodišče v Bleiberg, vendar
se je že naslednje leto spet vrnil na Dunaj, sedaj k dvorni zbornici. Po petih
letih je leta 1847 dobil prvo stalno mesto v solnem rudniku Hali in leta 1848
postal rudarski mojster v kraju Aussee; tam je ostal do ustanovitve Državnega
geološkega zavoda na Dunaju. V tem prvem obdobju je opravljal Lipoid
predvsem rudarska in praktična geološka terenska dela, izpopolnjeval je svoje
znanje, delal pri geološki kartografiji za Tirolsko geognostično-montanistično
društvo, ogledal si je vse avstrijske in bavarske solne rudnike in v njih izvedel
različne geološke raziskave. Izsledke rudarsko-geoloških raziskav je objavil v
Haidingerjevih poročilih, predhodniku Letopisa Dunajskega geološkega
zavoda, in v prvih letnikih omenjenega Letopisa. Za Nadvorno v Galiciji je iz-
delal za takratne čase dobro geološko karto, objavljeno leta 1850 v Haidin-
gers wissenschaftlichen Abhandlungen 3.
Najbolj bogato in uspešno je bilo L i p o 1 d o v o 17-letno obdobje v službi
Dunajskega geološkega zavoda, kjer je začel kot prvi začasni geolog, od leta
12	Anton RamoViš & Vanda Kochansky-Devidé
1856 pa nadaljeval kot drugi geolog. Največja in najpomembnejša naloga v de-
lovnem programu novo ustanovljenega geološkega zavoda (1. 12. 1849) je bila
geološko kartiranje; 676 000 km^ takratnega cesarstva naj bi skartirali v 30
letih, po 22 500 km^ na leto. V poletnih mesecih so terensko kartirali, zbirali
kamnine, fosile in minerale, v ostalem času pa v geološkem zavodu obdelovali
zbrano gradivo in rezultate pripravljali za objave v Letopisu. Iz Lipoldovih
terenskih dnevnikov razberemo, da je delal na terenu od prve polovice maja do
konca septembra, včasih pa še v oktober, v ostalem času pa je obdeloval gradivo
in pisal razprave in članke. V tem referatu seveda ni mogoče prikazati vseh nje-
govih del, kaj šele jih tudi kritično ovrednotiti, zato se bom omejil predvsem
na slovensko ozemlje. Celotno Lipoldovo delo skupaj z izčrpnim življenje-
pisom bo zajeto v osmem zvezku Zbornika za zgodovino naravoslovja in tehnike,
ki ga izdaja Slovenska matica.
Najstarejše Lipoldovo delo s slovenskega ozemlja je poročilo iz leta
1852 o novem bakrovem najdišču v Hobovški grapi pri Stari Oselici nad Skofjo
Loko. Zapisal je, da rudno ležišče z bornitom, bakrovim sijajnikom in malahi-
tom, bogastvo rude in druge razmere vlivajo upanje za večji rudnik. 2e takrat
pa je pripomnil, naj bi teoretično in praktično podkovani montanisti pred za-
četkom dragih rudarskih del podrobno raziskali rudna najdišča in tako prihra-
nili denar in delovne moči pri rudarskih posegih, ki ničesar dobrega ne obetajo.
Ne bi smeli slepo slediti napačnim predstavam nepoučenih posameznikov, pa
čeprav imajo prav takšni velike ambicije za rudarjenje. Ze kar ob tem članku
naj povem, da iz vseh njegovih del veje značilna kritičnost in odgovornost.
Vselej je znal reči: za to nimam trdnih dokazov, to in to mi je še neznano.
Že v letu 1853 je Lipoid prvikrat poročal o nekaterih izsledkih v okolici
Idrije in iz jame in kot prvi je s fosilnimi ostanki dokazal nekatere stratigrafsks
člene. Istega leta je še enkrat pisal o bakrovih najdiščih v loškem okraju, o ci-
nobru in samorodnem živem srebru pri Sv. Tomažu nad Skofjo Loko. Ze prej
in tudi v tem delu je določil nekaj fosilnih ostankov, pa tudi kasneje se je
ukvarjal z določevanjem okamnin in ga lahko imamo tudi za prvega sloven-
skega paleontologa.
Geološke razprave in članki v letu 1854 so bili posvečeni predvsem raznim
rudiščem in geološkim razmeram na Solnograškem, opisal pa je tudi terciarne
plasti v Labodski dolini in triasne kamnine na vzhodnem Koroškem.
V naslednjem letu so pomembne Lipoldove ugotovitve iz svinčevega
rudišča v jami Podpeca. Med drugim je prišel do spoznanja, da je ruda nasta-
jala skupaj z apnencem in da se vleče pas rudonosnega apnenca neprekinjeno
od Uršlje čez Peco in Obir in še naprej od Slovenskega Plajberka. Lipoid je
proučil še kredne plasti na severovzhodnem Koroškem in s pomočjo rudistov
vzporedil tamkajšnje apnence s krednimi nahajališči na Zgornjem Avstrijskem,
Štajerskem in Solnograškem. V posebnem delu je predstavil kamnine na Koro-
škem južno od Drave, in to usedline, magmatske in metamorfne kamnine (kar-
tiral 1. 1855).
Cela kopica del s slovenskega ozemlja je izšla v letu 1856. Lipoid je
pokazal morfološke značilnosti Solčavskih Alp, tako je imenoval svet od Solčave
in Logarske doline do vključno gorskih vrhov sedanjih Savinjskih Alp. Opisal je
premogovne plasti pri Lešah s spremljajočimi kamninami; predložil je barvano
geološko karto južnovzhodnega dela Koroške in prikazal osem barvanih geo-
Marko Vincenc Lipoid, prvi slovenski geolog in šolani montanist_9
loških profilov, ki segajo od severnih Karavank prek Dravske doline do Svinj-
skih planin. So izredni za tiste čase, pa tudi še danes niso izgubili vse veljave.
Na njih je Lipoid označil vse takrat znane stratigrafske enote in v besedilu
opisal njihove stratigrafske značilnosti. Istega leta je prispeval še tablo z viši-
nami pomembnih krajev, vrhov, prevalov, jezer, sotočij, rudniških vhodov in
topilnic na takratnem južno vzhodnem Koroškem in obenem še kamnine s sta-
rostjo. Nadalje je pisal o najdiščih svinčeve rude na južnovzhodnem Koroškem;
več kot 30 jih je bilo takrat in izkoriščanje rude pretežno v triasnih kamninah
je bilo tam glavna industrijska panoga. 2e takrat je Lipoid ločil prvotna
svinčeva ležišča, kjer je v pravih apnenčevih plasteh svinčeva ruda bolj ali
manj razpršena, danes bi rekli diagenetsko rudišče, in kasneje nastala žilna
rudišča. Lipoid je prišel do sklepa, da so prvotna svinčeva rudišča samo
v rudonosnih apnenčevih plasteh in da so žile s koncentrirano rudo nastale
veliko kasneje. Pri prebiranju tega Lipoldovega dela je kar težko iti mimo
dejstva, da so raziskovalci nastanka rudišč te vrste v zadnjih desetletjih obšli
imenitne Lipoldove ugotovitve, pri tem pa so se uveljavile napačne teorije,
čeprav le za kratek čas.
V naslednjem delu tega leta je poročal še o ziljskih plasteh in alpski triasni
formaciji v južnovzhodnem delu Koroške. V Kočni pri Beli omenja živo srebro.
Že leta 1856 je Lipoid predložil v natis geološko karto idrijske okolice in
več geoloških profilov, opisal stratigrafske razmere in ugotovil fosilne ostanke,
med katerimi se nekaterih še do danes ni posrečilo najti vsem generacijam geo-
logov za njim.
Iz leta 1856 je tudi članek o rezultatih rudnih raziskav (Fe, Cu, Pb, Ag) pri
Dvoru nasproti mejni turški trdnjavi Novi.
Prav tako bogata je bila Lipoldova bera v letu 1857. Najprej je pisal
o cinkovem najdišču Pecelj pri Sevnici, nato o mladoterciarnih in kvartarnih
usedlinah na Kranjskem. Zelo pomembne so ugotovitve o geoloških razmerah
osrednje Kranjske. Ob tej priložnosti navaja tudi 228 barometrskih merjenj
višin iz teh krajev. V za nas najpomembnejšem in zelo obsežnem geološkem
delu dunajskega obdobja je leta 1857 objavil še rezultate geoloških raziskav
na južnem in vzhodnem Kranjskem, kjer je kartiral v letih 1855 in 1856. Zelo
podrobno je podal stratigrafski razvoj nastopajočih enot, ki sežejo od karbona
in permija, najbolj razširjene so v triasu, skozi juro in kredo v oligocen, miocen,
pliocen in kvartar. Starost je večinoma utemeljena s fosilnimi ostanki, zraven
je vključil še rudna nahajališča. Istega leta je izšlo še delo o geoloških raziska-
vah na Dolenjskem v letu 1856, kjer je skupaj z G. Stachejem izvedel
tudi 533 barometrskih merjenj višin. Ta dela zajemajo velik del slovenskega
ozemlja, gotovo pa skoraj vse tisto ozemlje, ki je v geološki sestavi in tektonski
zgradbi najbolj zapleteno. S temi deli je postavil Lipoid temelje za nadaljnje
znanstveno geološko delo in podlago za nadaljnja in podrobna geološka razisko-
vanja. Na večini ozemlja je povrh še oral ledino. Ce v tej luči presojamo nje-
gove izsledke pred skoraj 130 leti in jih primerjamo z najnovejšimi ugotovitva-
mi, šele lahko prav ocenimo njegovo veliko delo. Iz teh del veje še danes nje-
gova izredna bistrost pri reševanju zapletene geološke problematike, velika
strokovna usposobljenost in razgledanost, obenem pa neomajna ljubezen do
geologije in rudarstva. Tudi ob tej priložnosti skoraj ne morem kaj, da ne bi
omenil njegovih velikotrnskih in krških skladov. Pri njih se sprva ni mogel
14	Anton RamoViš & Vanda Kochansky-Devidé
odločiti za starost in je to tudi odkrito povedal, že leta 1859 pa je zapisal, da so
najverjetneje neokomske starosti, to je iz krede. Vsi kasnejši geologi so oboje
sklade brez nespodbitnih starostnih dokazov uvrščali v triasno periodo. Sele
leta 1958 se mi je posrečilo s pomočjo pelaških foraminifer in rudistnih ostan-
kov dokazati kredno starost enih in drugih. Res občudovanja vredna Lip oí-
do va dognanja!
I.eta 1858 je Lipoid objavil najdbo eocenskih plasti v okolici Idrije, ki je
bila tudi spoznanje izrednega pomena za vso nadaljnjo idrijsko geologijo in drži
še danes. Takrat je tudi peščenjake z rastlinskimi ostanki iz idrijske okolice,
to je tako imenovane plasti s Konca, pravilno uvrstil v Wengen. Iz okolice Škofje
Loke je prvi predstavil oligocenske rastlinske ostanke (takrat eocen).
Zelo važna spoznanja je objavil Lipoid leta 1859 in ta so pomembna tudi
za današnje poznavanje geologije Slovenije. Ob Črnem potoku nad Planino pod
Golico in v Lepeni nad Javorniškim rovtom je s pomočjo rastlinskih ostankov
ugotovil, da so laporni skrilavci, peščenjaki in premog, uvrščeni prej v triasno
periodo, dejansko terciarne, in sicer eocenske starosti. Premog nad Planino
in železova ruda pa sta iz karbonske dobe. Vse to še danes drži. Pri Srednji
vasi v Bohinju je Lipoid apnenec z roženci s pomočjo aptiha prvi uvrstil
v juro. Železov oolit pri Turjaku, ki so ga imeli prej za werfenskega, je pra-
vilno uvrstil v zgornji trias (v rabeljske plasti), kamor spada tudi po novejših
ugotovitvah. Vmes pa so imeli plasti z njim skoraj 100 let še kar naprej za
spodnjetriasne.
Prav tako v letu 1859 je Lipoid objavil rezultate posebnih raziskovanj
v Vipavski in Soški dolini, gričev zahodno od Gorice, kraškega sveta med Vi-
pavsko dolino in Jadranskim morjem in področja v okolici Trsta in Kopra ter
tako še razširil raziskovanje slovenskega ozemlja. Ugotovil je kredne apnence,
komenske skrilavce z ribjimi ostanki, neokomske kaprotinske apnence, vrh teh
pa turonijski apnenec in na vrhu v okolici Nabrežine še najmlajšo kredo z rudi-
stom Hippurites cornuvaccinum. Konkordantno nad temi kamninami leže na
severnem in južnem robu krasa drugačni apnenci, najprej takšni s foraminife-
rami, koralami, polži, više pa takšni z numuliti; oboji so eocenske starosti. Slede
laporji in peščenjaki z vložki numulitnih breč in konglomeratov. Spet se lahko
le vprašamo, kaj smo bistveno novega dodali k tem fenomenalnim L i p o 1 -
d o v i m stratigrafskim ugotovitvam v krednem in terciarnem sistemu in spet
lahko samo občudujemo Lipoldove rezultate,
V	istem letu je Lipoid pokazal tudi geološko sestavo in zgradbo v širši
okolici Kotora ter v notranjosti Crne gore.
Iz nadaljnjih let so predvsem Lipoldova dela s Češkega. Posebej pa je
treba omeniti 164 strani obsegajoče in zelo pomembno Lipoldovo delo o
premogovnem področju v severnovzhodnih Alpah s podrobno stratigrafia o, ki je
izšlo leta 1865; dve leti kasneje je bila natisnjena njegova obsežna (140 str.)
monografija o rudarjenju pri Kremnici na takratnem Madžarskem. Zanimivo
je, da je Lipoid leta 1866 med drugim pisal tudi o naftnih izvirih v Abrucih
v srednji Italiji.
V	17 letih službovanja na Državnem geološkem zavodu je Lipoid izdelal
tudi veliko geoloških kart v merilu 1:144 000. Karte v tem merilu, pobarvane
z akvarelnimi barvami, so imele seveda druga imena kot potem njihove nasled-
Marko Vincenc Lipoid, prvi slovenski geolog in šolani montanist	15
njice v merilu 1:75 000. Od Lipoldovih originalnih kart, ki zajemajo slo-
vensko ozemlje, so mi v knjižnici Zveznega geološkega zavoda na Dunaju na-
pravili diapozitive, za kar se vodji knjižnice svetniku dr. Tillfriedu Cer-
na j seku najlepše zahvaljujem. To so geološke karte: Okolica Kranja in
Loke, Okolica Ljubljane in Postojne, Okolica Novega mesta in Višnje gore.
Okolica Beljaka in Trbiža, Okolica Celovca, Okolica Velikovca in Slovenjgradca,
Okolica Brežic na Štajerskem in Kostanjevice v Iliriji, Okolica Motnika v Iliriji
in Celja na Štajerskem ter Okolica Gorice in Tržiča.
Obsežno je bilo ozemlje, ki ga je Lipoid v 17 letih geološko kartiral, kaže
pa ga preglednica topografskih in geoloških kart takratne Avstro-Ogrske; res
veliko je bilo, če bi ga hotel samo obhoditi. Se neprimerno obsežnejše pa je za
geologa, ki mora ugotavljati stratigrafske enote, pregledovati kamninsko sesta-
vo, iskati in nabirati fosilne ostanke, risati geološke meje na topografsko osnovo
in drugo, pa še pisati dnevnik. Ko gledamo to preglednico, šele vidimo, kaj vse
je skartiral Lipoid v 17 letih, pa še, delal je večinoma sam in brez fička ali
katrce in vselej v bolj ali manj neznanih krajih.
Lipoid je razen tega napisal še več kot 150 razprav in člankov. V njih je
reševal pomembne stratigrafske, rudarske in tektonske probleme in s svojimi
spoznanji postavil osnovo za vsa nadaljnja geološka raziskovanja. Na razisko-
vanih ozemljih je oral ledino in zapustil velikansko strokovno dediščino.
To je samo kratek pregled izredno bogate in raznovrstne Lipoldove
ustvarjalne geološke in rudarske dejavnosti v njegovem drugem življenjskem
obdobju; takrat je že imel evropski sloves.
Leta 1867 se je Lipoid poslovil od geoloških kartiranj po raznih krajih
takratne Avstro-Ogrske in prevzel vodstvo idrijskega rudnika. S tem se zače-
nja tretje, prav tako plodno obdobje njegovega življenja in dela.
Dolžnost in zavzetost na novem delovnem mestu sta mu velevala, da se je
kar koj lotil tudi podrobnega geološkega kartiranja jame in okolice idrijskega
rudnika. Lipoid je že 1. 1856 spoznal tamkajšnje geološke razmere in v
Idriji je takrat prebival tri tedne, vendar so tehtni razlogi terjali ponovne po-
drobne raziskave idrijskega ozemlja. Sam je zapisal, da je napravilo znanje
v geologiji od leta 1856 pomembne korake naprej in je bil zato potreben popra-
vek in dopolnitev geološke karte idrijske okolice ustrezno novim spoznanjem.
Nadalje je vedel, da ima živosrebrovo rudišče zelo zapletene geološke razmere
in uvidel je, da samó razvozlanje starosti rudišča in posameznih stratigrafskih
enot, v katerih je orudenje, lahko da koristne napotke za nadaljnje rudarjenje.
Seveda mu je ostajalo le malo časa za terensko delo, kajti takratne razmere
v rudniku niso mogle omogočiti, da bi lahko nastavil mlajšega geologa, ki bi se
posvetil samo geološkim raziskavam v jami in idrijski okolici. Lipoid je bil
in ostal sam za vse, za vodenje rudnika in za geološke raziskave v jami in oko-
lici. Vse to so bili tudi razlogi, da je Lipoid šele pri kraju leta 1872 končal
novo geološko karto idrijske okolice. Da bi čimprej izdelal to geološko karto, ga
je priganjala tudi svetovna razstava leta 1873 na Dunaju. Na tej razstavi je
bila tudi Lipoldova geološka karta idrijske okolice z geološkimi profili
vred in s primerki rude, kamnin in fosilov. Lipoldova geološka karta je
bila na razstavi posebej odlikovana, izšla pa je s profili vred v njegovi zadnji
obsežni razpravi leta 1874. V njej je na začetku zbrano vse slovstvo o idrijskem
živosrebrovem rudniku, sledi mu geološki pregled idrijskega ozemlja. Glavni
16	Anton RamoViš & Vanda Kochansky-Devidé
del razprave vsebuje opis stratigrafskih enot in tolmač o položaju rudnega leži-
šča s tektonskimi razmerami bližnje okolice.
Razširjenost stratigrafskih enot kaže geološka karta. V okolici Idrije so naj-
starejše ziljske, to je karbonske plasti. Pisani grödenski peščenjak je bil skupaj
z zgornjim permijem še združen s spodnjetriasnimi plastmi, ki jih je dokazal
s fosilnimi ostanki. Na campilskih plasteh leži guttensteinski dolomit (= ani-
zijski dolomit), vrh teh wengenske plasti s tufi in plasti s Konca. V tufih je
našel številne školjke iz vrste Daonella lommeli in Posidonia wengensis. Nad
u^engenskimi plastmi so sivi ploščati cassianski apnenci s školjkami, ostanki
pecljev morskih lilij, amcniti, polži in rastlinskimi ostanki. Med najmlajše
triasne plasti je uvrstil rabeljske plasti, medtem ko so retijske, liasne in jurske
plasti že zunaj geološke karte. Ugotovil je nadalje kredni apnenec z rudisti,
v terciarju pa eocenske plasti.
Zatem je podrobno opisal geološko zgradbo idrijskega ozemlja in pisano
besedo dokumentiral s štirimi geološkimi profili. V sklepnih pripombah je po-
jasnil še nekatere spremembe v stratigrafski uvrstitvi posameznih plasti. Zelo
pomembno je bilo njegovo dognanje, da leže ziljske plasti nenormalno nad
orudenimi rudnimi skrilavci u^engenske starosti (= plasti s Konca). V wen-
genskem skrilavcu že omenja koralno rudo, iz iste dobe pa tudi tufe in rožence.
To spoznanje je Lipolda pripeljalo do sklepa, da je prvotno živosrebrovo
orudenje v jami samo v triasnih plasteh. Ce pa vemo, da so takrat v splošnem
uvrščali današnje grödenske pisane plasti in zgornjepermijske kamnine še med
v^^erfenske plasti, potem vidimo izreden pomen Lipoldovih ugotovitev, ki
v tem drže še danes. Seveda pa se je v več kot 100 letih v razlagi zelo zapletene
tektonske zgradbe v idrijskem rudišču marsikaj spremenilo. Lipoldovim
izrednim odkritjem ostaja veljava v zapletenih stratigrafskih razmerah na idrij-
skem ozemlju tudi še po več kot 100 letih.
Dosti manj kot številna geološka dela in razprave, je znana Lipoldova
pedološka karta Kranjske in delo Zemljiščine razmere Kranjske. V letu 1873 je
izšla njegova popravljena karta tal na Kranjskem, ki jo je bil leto poprej zasno-
val F. Schollmayr, Lipoid pa ji je poleg popravkov dodal še izčrpen
geološki opis.
Na Kranjskem je Lipoid v tem delu opisal kamnine iz karbonske, per-
mijske, triasne, retijske, liasne, jurske, kredne, terciarne, pleistocenske in holo-
censke dobe. Že v uvodu je poudaril, da starejše usedline na Kranjskem niso
znane in prav tako tudi ne metamorfne in magmatske kamnine, če seveda iz-
vzamemo majhna najdišča porfirja. Fosili v kamninah vseh navedenih geo-
loških dob dokazujejo njihovo starost, vendar pri opisu tal le-te niso pomembne
in jih zato ob tej priložnosti tudi ne navaja. Veliko pomembnejša sta sestava in
značaj kamnin v vsaki formaciji in kamninam je tu posvetil vso pozornost, nato
pa navedel še njihovo razširjenost.
Ker je v tem Lipoldovem delu šlo predvsem za tla, ki se rode iz razpa-
dajočih kamnin, je opozoril na nekatere splošne petrografske značilnosti plasti
na Kranjskem. Veliko je različnih kamnin, vsaka ima svoje značilnosti, zato je
velika pestrost tudi v talnih tipih. V zadnjem poglavju tega zanimivega in tudi
skoraj vsem geologom neznanega Lipoldovega dela razvršča takratno
Kranjsko na pokrajinske enote, navaja v njih razširjenost formacij in naniza
talne, klimatske in gospodarske razmere. Tako posebej opisuje planinski svet od
Marko Vincenc Lipoid (1816—1883), prvi slovenski geolog in šolani	17
Košute in Kočne do Bohinjskega visokogorskega sveta, skupaj gorenjsko in no-
tranjsko hribovje od Bleda, Pokljuke in Jelovice do Trnovskega gozda in
Kovka, gorenjsko savsko področje, dolenjsko sredogorje, Ljubljansko barje.
Vipavsko, Reško in Pivško kotlino. Notranjski kras, Krško dolino, kras v Suhi
krajini. Dolenjsko hribovje in Dolenjski kras. Teh 12 enot je s posebnimi bar-
vami označenih tudi na omenjeni pedološki karti Kranjske.
Leta 1879 je Lipoid še enkrat poročal o starosti idrijskega rudišča in po-
novil svojo trditev iz leta 1874, da je pravo orudenje v idrijskem rudišču lastno
samo triasnim plastem. Lipoldovo stališče glede samorodnega živega sre-
bra pa je bilo, da impregnacija srebrnega skrilavca s samorodnim živim srebrom
ni nastala kasneje kot drugo orudenje, pač pa istočasno z odložitvijo cinabarita
v triasnih plasteh.
Ob 300-letnici idrijskega rudnika v državni lasti leta 1881 je izšla jubilejna
publikacija Zivosrebrni rudnik v Idriji na Kranjskem, ki jo je založila rudarska
direkcija v Idriji. Lipoid je zanjo napisal uvodni del s kratko zgodovino
idrijskega rudnika od odkritja živosrebrove rude leta 1490 oziroma 1497, dodal
je vso literaturo o idrijskem rudniku, rudišču, njegovem nastanku, rudi in tam-
kajšnjih geoloških in stratigrafskih razmerah.
Tudi drugi članek je Lipoldov, piše pa o rudišču. Najprej ponavlja
ugotovitve o starosti orudenih plasti, pravo orudenje je samo v triasnih plasteh
(tudi takrat so v spodnji trias uvrščali tudi še grödenske peščenjake in zgornje-
permijske plasti). Zapisal je, da so v krovnini orudenih triasnih plasti ležeči
karbonski »srebrni skrilavci« prišli v nenormalen položaj samo zaradi disloka-
cije in nariva ob njej. Nadalje razglablja o tektonskem položaju rudišča, o
glavni dislokacijski liniji, ki se vleče skozi jamo, in o orudenju plasti v posamez-
nih jaških ter o značaju orudenja. Navaja podatke o rudnih mineralih, najbo-
gatejša je jeklenka, ki vsebuje do 75''/oHg, slede jetrenka, opekovka, koralna
ruda. Skupaj z jetrenko se včasih pojavlja smolna ruda idrialit. Na kratko piše
o orudenih razpokah raznih smeri, dalj pa se zadrži ob nastanku idrijskega
živosrebrovega rudišča, za katerega po njegovih besedah še nihče dotlej ni dal
podrobne razlage. Po njegovem spoznanju je nastal cinabarit iz vodnih raztopin.
Videl je dokaze, da je idrijski prelom nastal šele v terciarju in z njim v zvezi
naj bi nastalo tudi orudenje. Isto je trdil tudi D. Stur. Lipoid sklepa
to poglavje s trditvijo, da je nastanek rudišča zelo pomemben za idrijsko ru-
darstvo, ker bo mogoče le na podlagi teh spoznanj racionalno normirati na-
daljnja dela v globino k izdankom in k izgradnji rudišča.
Naslednji Lipoldov prispevek v jubilejni publikaciji daje podatke o pro-
dukciji v posameznih letih od leta 1525 naprej, o cenah živega srebra in o do-
hodkih, v četrtem članku pa piše Lipoid o delavskih razmerah v rudniku,
za posamezna leta navaja število delavcev in plače, ki so jih dobivah, rudarji
v denarju in naturali j ah. Piše tudi o tem, kaj dobivajo rudarji v naturali j ah,
kakšno je bilo socialno varstvo, o bratovskem skladu in uporabi. Rudnik je imel
tudi 720 arov njiv, ki so jih razdelili v majhne parcele in za zmerno odškodnino
dali rudarjem v uporabo. Otroci rudarske zadruge so dobili v osnovni šoli za-
stonj knjige in druge potrebščine. Nazadnje navaja Lipoid še bruto dohodke
rudnika v letih od 1870 do 1879, preračunane na enega delavca, in v njih se
kaže dviganje in padanje cene živega srebra. V letu 1874 je prišlo na enega
delavca 2193 goldinarjev, nato pa je cena naglo padala in je znašal dohodek
2 — Geologija 26
18	Anton RamoViš & Vanda Kochansky-Devidé
na delavca leta 1879 le še 784 goldinarjev. To je bil v desetletju najnižji dohodek
in zato so tudi razumljive težave in nevšečnosti, s katerimi se je prav takrat
ubadal Lipoid.
V zadnjem Lipoldovem sestavku piše o rudniški administraciji, od
1. 1580 naprej našteva direktorje in predstavlja celoten upravni personal na
koncu leta 1879, poroča o gradnji idrijskih cerkva od temeljnega kamna za
cerkev sv. Barbare leta 1608 naprej; opisuje ustanovitev idrijske fare 1. 1752
in drugo. Končno govori še o prispevku rudnika idrijskemu šolstvu.
Na koncu spominskega zbornika je v dodatku popis proslave od 21. do 23.
junija 1881 v Idriji, med drugim tudi Lipoldov govor 110 delavcem, ki so
ob tej priložnosti postali stalni rudniški delavci, in njegov slavnostni govor.
Lipoldovo obsežno in vsestransko geološko delo, kakršnega za njim še ni
opravil noben slovenski geolog, izpričuje nepopisno raziskovalno vnemo in za-
vzetost, izredno strokovno znanje, ki ga je kar naprej izpopolnjeval, izjemno
bistrost, silno marljivost; na terenu in v jami je ves gorel v službi geologije.
Bil je eden prvih in najboljših geologov v prvi generaciji znamenite dunajske
geološke šole, obenem pa tudi kot rudarski geolog vrhunski strokovnjak. Veliki
narodi bi bili ponosni na takega pionirja geološke vede, kot je bilLipold.
Tisti, ki je sam kartiral v geološko najbolj zapletenih delih slovenske zemlje,
lahko sodi, kaj je že pred več kot 100 leti tam napravil Lipoid. Bil je resnič-
no velik mož v službi geologije in rudarstva, ki bi nam moral biti v ponos in
zgled, kako reševati zapletene geološke probleme. Zato naj bodo te besede v
njegov spomin ob 100-letnici smrti in v čast rezultatom njegovega izjemnega
dela.
Markus Vinzenz Lipoid (1816—1883),
erster slowenischer Geologe und geschulter Montanist
(Anlässlich der 100 Jahre von seinem Tode)
Lipoid's haben sich als freie Bauer, aus dem Bergv^^erkgebiet Crna
(ehem. Schwarzenbach) in Kärnten stammend, im J. 1650 in Mozirje (ehem.
Prassberg an der Sann) angesiedelt. Von diesem Jahre weiter sind alle Haus-
wirte als tüchtige Bauer und Holzhändler bekannt. Markus Vinzenz
Lipoid war der dritte Sohn von Markus Georg, der in schweren Zeiten
während der Napoleon-Kriege für die ganze Gegend viel Gutes leistete. Vin-
zenz studierte zuerst in Graz und Wien Jura. Nach der vorzüglich abgelegten
Diplom-Prüfung studierte er mit dem Stipendium, das er durch die Vermittlung
vom Erzherzog Johann bekam, noch die Montanistische Akademie in Schem-
nitz. Er diplomierte im J. 1842 und arbeitete als Diurnist an verschiedenen
Bergwerk- und Gerichts-Stellen. Erst nach 5 Jahren bekam er die erste fixe
Stelle als Bergmeister in dem Salzbergwerk Hall in Tirol und heiratete im
J. 1847 die Kärntnerin Flora Harnisch.
Als in Wien die Geologische Reichsanstalt begründet wurde (1849), hat der
Direktor der neuen Anstalt W. Haidinger Lipoid, den er als guten
Montanisten und begabten sowie begeisterten Mineralogen und Geologen kan-
nte, gleich zum Feldgeologen berufen und angestellt. Lipoid war 17 Jahre
einer der besten geologischen Forscher bei Feldarbeiten der Geologischen
Reichsanstalt mit besonderem Interesse für das Bergwesen. Er wurde später
Bergrat und 2. Geologe der Anstalt.
Markus Vinzenz Lipoid, erster slowenischer Geologe	19
In dieser Zeit entwickelte er eine beträchtliche wissenschaftliche Tätigkeit;
er kartierte grosse Gebiete von Salzkammergut, Tirol, Ober- und Unteröster-
reich und besonders Kärnten, Steiermark, Krain, sowie einen Teil von Böhmen.
Er wurde auch an vereinzelte Bergwerkgebiete in Kroatien und Banat gesandt,
arbeitete bisweilen auch im Küstenlande sowie in Gallizien und Ungarn
(Schemnitz). In den Zeitschriften der Geologischen Reichsanstalt veröffentlichte
er etwa 200 Abhandlungen und kleinere Artikel über die regionale und strati-
graphische Geologie, Kartierung, über paläontologische, mineralogische und
montanistische Fragen, sogar über geomorphologische Probleme wie Höhen-
messungen u a. m.
Nach Haidingers Übergehen ins Ruhestand ersuchte 1867 Lipoid
die Stelle des Direktors des Quecksilberbergwerks Idrija und übersiedelte nach
Slowenien, nachdem ihm seine liebe Flora gestorben ist. Nach 2 Jahren
heiratete er ihre Cousine Rosa Webern, damit seine 5 Kinder eine gute
Stiefmutter bekammen, da er wenig Zeit für seine Familie und sein privates
Leben hatte. In Idrija war er Mitglied von Slovenska čitalnica (Slowenische
Lesehalle), des Deutschen Kasino und abonnierte sich an 5 slowenische Zei-
tungen.
Er unternahm sofort detaillierte geologische Aufnahmen der Stollen und in
der weiten Umgebung von Idrija, schaffte Doppelschachtoff en und andere
zeitgenössische Maschinen an und verdoppelte damit die Produktion.
Lipoid erneuerte die Unterstützungs-Bruderschaft der Knappen; auf
seinen Anlass wurde ein neues Schulgebäude erbaut; er förderte das Spitzen-
handwerk als Nebendienst der Bergleutefrauen. Die Bergleute lebten demnoch
sehr schwer bei den staatlich festgesetzten niederen Gehalt, so dass sie
1876—1880 eine grosse Aktion für die Erhöhung der Belohnungen führten. Sie
dachten, dass die Direktion des Bergwerks an niederen Gehalten schuld sei,
jedoch nach den eingehenden Untersuchung erwiederte der Minister für Acker-
und Bergbau Falkenhain, dass die Direktion an schlechten Verhältnissen
nicht schuld ist, dass sie am wärmsten für das Gut der Arbeiter eingetreten ist
und dass die Frage der Bezahlungen nach der Kenntnis allen Angaben geregelt
werden muss. Das geschah anlässlich des 300-j ährigen Jubileums seitdem die
Idrija-Werke in staatlichen Besitz waren, im J. 1881. Die 110 vorübergehend
angestellten Arbeiter bekamen eine ständige Stelle und die Beizahlung aller
Jahren der bisdamaligen Arbeit, wie auch eine 30 "/o Erhöhung der Bezahlung
für die Accord-Arbeit. Lipoid wurde zum Hofrat ernannt und bekam den
adeligen Stand.
Am Anfang des J. 1883 wurde Lipoid zum Ehrenbürger von Idrija ge-
nannt. Am 22. 4. 1883 starb er und wurde auf eigenem Wunsch in Idrija be-
graben.
Lipoids Werk kann in drei Perioden eingeteilt werden. In der ersten Pe-
riode, von der Diplom im Jahre 1842 bis zur Gründung der Geologischen Reich-
sanstalt in Wien in 1849, arbeitete Lipoid bis 1847 als Diurnist an ver-
schiedenen Bergwerk- und Gerichts-Stellen und ab 1847 als Bergmeister in Hall
(Tirol). In dieser Periode führte er geologische Untersuchungen besonders in
den österreichischen Salzbergwerken.
Besonders erfolgreich war seine 17-jährige Dienstzeit an der k. k. Geolo-
gischen Reichsanstalt in Wien (1849—1867). Als ausgezeichneter Forscher führte
20	Anton RamoViš & Vanda Kochansky-Devidé
er unter anderem auch geologische Aufnahmen eines beträchtlichen Teiles slo-
wenischer Gebiete, fertigte mehrere geologischen Karten im Masstab von
1:144 000 an und schrieb über unser Gebiet zahlreiche grundlegende geologi-
sche Abhandlungen, deren wichtigste Resultate im zweiten Teil unseres slowe-
nischen Beitrages erörtet sind. Ausserdem machte Lipoid umfangreiche
geologische Untersuchungen und Aufnahmen in Nieder- und Oberösterreich,
im Kronland Salzburg und Salzkammergut, in Böhmen und Mähren, in Ungarn,
Gallizien, Kroatien, Dalmatien und Montenegro, sowie auch in der Steiermark.
In verschiedenen Gebieten untersuchte er auch Kohlen- und Erzvorkommen.
Schon im Jahre 1853 berichtete Lipoid zum ersten Mal über einige wichtige
stratigraphische Ergebnisse aus der Umgebung von Idrija und aus dem dortigen
Quecksilberbergwerk. Die wichtigsten stratigraphischen Resultate in der ersten
Phase der systematischen geologischen Aufnahmen veröffentliche er in den
folgenden drei x\rbeiten: 1. Erläuterung geologischer Durchschnitte aus dem
östlichen Kärnten. — Jb. Geol. Reichsanst. 7, 332—346, 1 Tabelle, 1 Taf. mit
8 Profilen in Farben, 1856; 2. Bericht über die geologischen Aufnahmen in
Ober-Krain im Jahre 1856. — Jb. Geol. Reichsanst. 8, 205—234, 14 Abb.,
1857. 3. Bericht über die geologischen Aufnahmen in Unter-Krain im Jahre 1857.
— Jb. Geol. Reichsanst. 9, 257—276, 5 Abb., 1858. Sehr wichtig ist ausserdem
noch die Arbeit: Revisions-Ergebnisse in Krain. — Jb. Geol. Reichsanst. 10,
Verh., Sitzber. 58—59, 1859. Mit diesen Arbeiten legte Lipoid die Grundlage
für die weiteren geologischen Untersuchungen unseres Landes.
Von Lipoid wurden, ganz oder teilweise, folgende geologische Karten des
slowenischen Gebietes aufgenommen und gefertigt:
Umgebungen von Villach und Tarvis (No 15),
Umgebungen von Klagenfurt (No 16),
Umgebungen von Völkermarkt in Illyrien und Windisch Gratz in Steier-
mark (No 17),
Umgebungen von Krainburg und Laak (No 21),
Umgebungen von Möttnig in Illyrien und Cilli in Steiermark (No 22),
Umgebungen von Goerz und Monfalcone (No 24),
Umgebungen von Laibach und Adelsberg (No 25),
Umgebungen von Neustadtel und Weixelburg (No 26),
Umgebungen von Rann in Steiermark und Landstrass in Illyrien (No 27).
In dieser Zeitperiode hat Lipoid auch viele slowenische Erzlagerstätten
untersucht und seine Gutachten darüber geschrieben.
Mit der Uebernahme der Führung des Quecksilberbergwerkes in Idrija began
die dritte Periode seiner ebenso erfolgreichen Tätigkeit. Neben der Moderni-
sierung des Bergwerkes widmete er sich erneut den systematischen geologischen
Untersuchungen in der Umgebung von Idrija. Im Jahre 1872 fertigte Lipoid
die neue geologische Karte der Umgebung von Idrija an, die auf der Weltaus-
stellung in Wien im 1873 ausgezeichnet wurde. Sie wurde in der Abhandlung:
Erläuterungen zur geologischen Karte der Umgebung von Idria in Krain. — Jb.
Geol. Reichsanst. 24, 425—455, 2 Beil., im Jahre 1874 veröffentlicht.
Im Jahre 1873 erschien die erste, von Lipoid verbesserte Boden Karte
von Krain und die Arbeit: Bodenverhältnisse Krain's. Beschreibung der geo-
logischen Gebirgsformationen von Krain. In seiner letzten bedeutenderen Ar-
beit: Das k. k. Quecksilberwerk zu Idria in Krain, Wien 1881, beschrieb Li-
Markus Vinzenz Lipoid, erster slowenischer Geologe	21
p o 1 d in vier Abschnitten die geologischen Verhältnisse, Erzlagerstätten, die
Produktion und Erträge, Arbeitsverhältnisse und Administration im Quecksil-
berwerk.
Glavni viri
Lipoid, I. 1941, Kronika družine Lipoid (1650—1918). Rokopis. 174. str., Maribor.
Lipoid, M. v.. Privatni in terenski dnevniki in korespondence. Celjski muzej
in Bibliothek der Geol. Bundesanstalt na Dunaju.
Ramovš, A. & Kochansky-Devidé, V., Marko Vincenc Lipoid, prvi
slovenski geolog. Ob stoti obletnici smrti. Slovenska matica, Ljubljana (v tisku).
Najpomembnejša Lipoldova dela za slovensko ozemlje so navedena med
povzetkom.