DR OH
Janez  Menart
Ne, ne še na tem.
na naslednjem ovinku .. .
čuj, topotanje ubito bobnečih kopit
po snežno preprogasti poti...
je mar srca utrip? . ..
bo v hipu izstopil iz iskrih snežink
in nemo zajezdil naproti. . .
Na iskrem oklepu grebenčki snega
železni naličnik spuščen
meč težko kovan iz srebra
konj črn kot vran
ves z zlatimi resicami okrašen
pol konja za njim praporščak
z bandercem na kopju da znak
vojščaki —
v brezkončnih troredih rojeva jih snežni vihar —
ustavljajo vrance
snežinke nemirno se spuščajo jim k nogam
kopita igrajo se z njimi...
Buge waz primi! Sem ga mar vprašal: Kam? V režah naličnika svetle oči roka v železje odeta težka se dviga
1074
prst šklepetaje pomiga
šlem zadoni:
(kaj ni to glas srca?)
»TJA!«
I am je Gospa sveta, lam je Krnski grad, tam kamen hrani dolga stoletja zlizan napis: PRAVDO BRANI...
Nemo spodbode ostroga, kopje da znak, topo bijoča kopita strižejo v snegu korak.
S kopjem se zibljem v sedlu
v srajci jekleni.
"V mraku med konjskimi uhlji
sneg se pršeče peni.
Enakomerno mrmrajo
v noč kopita nešteta:
Tam je Gospa sveta,
tam za železno ograjo
kamen prastari hrani:
PRAVDO BRANT ...
V šipi se vžge cigareta. \ojska se v blisku stopi. Noga zave se. da je napeta, roka kljuko spusti.
Eče bi ded naš ne segrešil...
Šipa je prazen, bel TV ekran: iskro, nemirno sneži. Zadaj  v temo Gospa sveta beži, spredaj je smer Karavank.
Veter in sneg. Mercedes brni. Kaj je tam? Ljubka je, mlada. Ura nenehno sekunde lovi. Bencinski kazalec pada.
1075