163. Številka. Trat, v »redo 19. julija 1S99. IVfcij XXIV. ,.E uri sjiitrnj. Narofntnu /ni«---- — In kako je s teboj? je vprašal Franjo Šterkel prijatelja Mandriča, ko ga je slučajno srečal v Ferdinandovi ulici v Pragi. — Kako je z menoj ? To je tilistrsko vprašanje, ker nima nobenega pomena. — — Nil, nu, Nisem hud, če si slabe volje, a moje vprašanje ni tilistrsko in brez pomena tudi ni.— — Kajpada! Saj vidiš, da sem zdrav. Malo utrujen sem, zato som ponekod bled, a inače sem docela zdrav. Službo imam: kolikor potrebujem, zaslužim — hvala Bogu. To vse ti je znano. Ergo vprašuješ za reči, ki so ti itak znane. Tvoje vpra Sanje je čisto navadna konvenoijonelna fraza, brez pomena. — Ivan, Ivan! Nekdaj sva bila prijatelja 1 — — Dobro, dobro. Pa moje prijateljstvo ui veliko vredno. Jaz sem vtelešenn puščoba, poln muh — kaj morem jaz za to? Jaz nisem kriv. Lombrosov zakon — — — Pustiva to. Ne vprašam za tvoje muhe. Mene niso nikdar motile. Prijatelj sem ti, odkritosrčen in zvest, pa bi zaslužil, da bi bil tudi ti iskren napram meni. -— — Kakšne uganke so to? — — Nikake uganke. Povej mi, kako se počutiš? Ivan je uprl čuden pogled v Kranja. Grozno je trpel. Vedel je prav dobro, kam Franjo' cika. Ko je nepričakovano srečal prijatelja, so je bil ves pretresel in prešinila ga je z upom izpremešana želja, da bi mu kaj povedal o njej. Povsem neznano in nejasno mu je bilo, zakaj ga to mika. Kaj mu je mar nezvesta žonščina, ki mu je provzro-; čila toliko trpljenja? Saj je prišel v Prago, da jo i pozabi. In vendar bi bil sedaj rad kaj slišal o njej. ; A koje Franjo samo neizravno omenil predmet, ga , jo zabolelo; jeza, britka jeza, ki povzrokuje telesne bolečine in sili solze v oči, je vskipela v njem — čutil je, da mora ztlajci zaplakati. Oh, ne žalosti, ne bolečine, le jezo, jeze, jeze. In če mu privro solze v oči, bodo gotovo krvave, ker čuti, da mu sili tudi kri tja gori, da so mu oči že rdeče. Post se mu je stiskala, silna ogorčenost ga je obvzela; srdito je pogledal So enkrat prijatelja in potem je hitro odkorakal, kakor bi moral bežati, kakor bi se ran nekam mudilo, ne tla bi vedel kam. In ko se je odmaknil nekoliko korakov od prijatelja, ki je obstal ves osupujen, so se mu oči zalile z vročimi, pekočimi solzami. On jih pa ni obrisal, nego dirjal je dnlje, čez Pfikope, proti Zižkovu, ne da bi vedel, kje hodi. Nikomur se ni umaknil, ker ni videl nikogar, kajti vsi ljudje so se ga ogibali in vsakdo je gledal za njim. Bil je videti kakor norec, ki je utekel iz blaznioe. Kazkuštrani lasje so mu viseli izpod klobuka na mračno, nagubano čelo, iz očij mu je odseval pretilen srd, ustna je imel trdo stisnjena, kakor bi mu bila nabrana na kratkem traku. Gornji dol telesa mu je bil daleč naprej naklonjen, z rokama jo silno mahal, suknja mu jo odletavala in se zapletavala med rokami. Preti postajo državne železnice se je hkrati ustavil. Ravnokar je bil prišel vlak in množica ljudstva je zapuščala kolodvor. Tli se ni bilo moči izogniti. Z>vi potok, ki so je usul iz velikega portala, ga jo zadržal. Sedaj se je zopet zavedel. — Kaj delani? Mar sem otrok? Li blaznim ? Kaj je to? Kaj naj si Franjo misli? — Kako neumno početje! Prav sedaj mora misliti, tla trpim radi nje. A to ni res —to ni res! Kako ticuljudno jo to bilo! Kakor šolsko dote som oddirjal... Počasi se je obrnil. In polagoma so so mu misli pomirile. Čutil je, da mora biti čuden videti. Odkril se je in z roko potisnil laso z čela. Potem je skušal lice prisiliti v miren, biatlon izraz. A to so mu ni posrečilo. Vendar so se mu živci nekoliko spokojili in ložje je dihal. — Morda srečam Pranja, jo mislil. Povem mu, da sem bi! bedak. In povem mu, tla se moti. Gotovo misli, da mi ona brode po glavi, da sem nesrečen radi njo in kdo ve, kaj Se. Vse mu povem. Na oglu Pri kopov in Vaolavskega trga je opazil prijatelja. (Pride še.) eijo premene v — ralmko. Ako je žaljen, ako so ga zasramovali, kaj naj stori naš človek?! Naši morajo reagovati ! Ako nt* l>i, hi se (»smešili «»«1 nog tlo glave. In ko so naši rettgovali, kaj sledi? S k nšnje nas ua. Mož skače rad tu pa tam čez ojnico in hodi včasih pota, ki se križajo z onimi kluba, v katerem sedi. Gregr je nekakov večen »malkoti-tent« med svojimi tovariši. Ravno z ozirom na njega »muhe« nas tem bolj zanimajo Gregrova izvajanje. Dr. Gregr je govoril na volilskem shodu v Hlinskem in se je gibal v — opozieijonalni smeri. Njemu se vidi položaj jako žalosten, država je v razsulu in nje nasprotniki kockajo za nje usodo. Grof Thun sicer ni užival posebnih simpatij mej Češkimi poslanci, ali vsaj to se je vedelo o njem, da je Avstrijec in da ni Prusjak, škileči čez mejo, ter da ni sovražnik stremljenjem naroda češkega. Da je grof Tinin spolnil češke zahteve, dovel bi nas bil do cilja. Tega ni storil. Za odobrenje nagodbe z Ogersko bo vlada trebala naše glasove, a češki poslanci jej porečejo : Mi nastopimo pot, na katero nam kaže javno menenje, in sicer proti vladi, ki ni s p o 1 n i l a s v o j e o h i j u h e. Govornik je žugal celo z obstrukcijo in je najodločneje odklonil nemški binkoštni program. Grof Thun ne bo Mojzes, ki nas dovede v obljubljeno deželo pravičnosti, pravice in svobode. Čakajo nas dnevi hudih bojev, Brez žrtev in sicer velikih žrtev si še noben narod ni priboril svojih pravic. Govornik v e r u j e v k o n e č no zmag o. YTzlie vsem težavam in neugodnosti časov so odnošaji naroda češkega danes ugodneji, nego so bili v šestdesetih letih. Avstrija je sedaj prisiljena opirati se na Slovane, ako noče postati plen Veliko-nemčije. Govornik je pozival poslušalce, naj se pripravijo na hude boje. Drže naj orožje v roki in naj ne dopuste, da bi zarjavelo v brezbrižnosti in slabosti. Naj ne zgube nade na konečno zmago, ki je v naših rokah. »Information« pripoveduje, da levičarji pritiskajo sedaj na »ustavoverno« stranko v gosposki •zbornici, naj ona posreduje pri kroni, da se liberalci rešijo iz zagate, v katero so zašli. Ta ideja bi imela nekaj za-se, meni »Information«. Ali prvo, kar morajo levičarji storiti, je, da se za vedno odpovedo obstrukciji in da pretržejo vse zveze z Sehonererjanci. Dokler ne store tega,jim tudi usta-voverua stranka v gosposki zbornici ne more pomagati iz zagate. Mi pa dodajemo zaključno opazko, da levičarji tega ne store, ker nimajo več za to potrebne moralne sile in političnega poštenja. Za sedanje odnošaje in sosebno za dvoumno politiko sedanje vlade se je dogodil te dni v Te-šinu v Šleziji jako značilen dogodek. Nemški poslanec Demel je imel nagovor do deželnega predsednika, v katerem je rohnel proti poljskemu gimnaziju v Tešinu, za katerega — nota bene — država ne trosi niti novčiča. Namesto pada bi deželni predsednik — tako opaža «Politik« — opozoril gospoda, da poljski gimnazij ne aspirini na nemške učence in da je namenjen le za Poljake, mesto da bi jih opozoril, da je obstrukcija preprečila povspeševanje šolstva, tudi nemškega, pa je g .deželni predsednik imel navdušen govor v hvalo istega Demela in njegovih tovarišev in je obljubil, da bo j)o možnosti podpiral njih pri-z a d e v a n j a ! To je torej dvorezni nož Thunove vlade! V eksekutivnem odboru desnice se proglaša jednaka pravice za vse, kje drugje pa se delajo pokloni onim, ki ubijajo to pravico. Domače vesti. Naši br. tje na Kranjskem so pravi vir-tuvozi v stikanju po prepiruih vprašanjih in predmetih. V zavodih in ustanovah, kjer ga pri milem Bogu ni nikakega razloga ali povoda za prepir, pač pa sto razlogov za zložno delo, se naši bratje na Kranjskem prepirajo. Tako se je strankarski -boj zanesel tudi v — kmetijsko družbo. Kakor da bi šlo za važna načela, kakor da bi bil poseben način liberalnega in poseben način klerikalnega kopanja krompirja in krmljenja živine. To je žalostno tembolj, ker jc prav kranjska kmetijska družba slovela malone kakor najuzorneja v vsej državi. In posledica temu prepiru je, da hoče konservativna stranka osnovati posebno kmetijsko družbo. Deviza je: loženje na vseh straneh. Tak korak bi morali obžalovati, ker ne vidimo prav nobenega veljavnega razloga za tako usodno ločitev, ki bi donašala le škode na obe strani. Denimo tudi, da imajo konservativci prav in da je bilo postopanje predseduištva na občnem zboru nekorektno, vendar ne bi bilo snovanje nove družbe nikakor opravičeno. Konservativna stranka trdi, da ima veliko večino na svoji strani. Dobro, če je tako, pač ne ho težko tudi uveljaviti to veČino. (V ni šlo na prvem občnem zboru, pa pojde na drugem. Ali snovanje novega društva bi bil lahkomišljen čin. ki bi se gotovo maščeval nad — interesi kmetovalcev! Jaz vsaj si ne morem misliti v kmetijski družbi nikake drugačne večine, nego večine, obsezajoče vse člene — kmetovalcev! In le strokovna izobraženost in volja za delo za interese kmeta naj bi bili odločilni o sestavljanju vodstva družbe! Vsi drugi pomisleki so — frivolni. Kmetovalec. ('iivajte svoj ugled ! Na občnem zboru kmetijske družbe kranjske se je baje vršil ne baš I lep prizor. Dva odvetnika sta se prepirala med seboj in sta prišla do zaključka, da jeden ni storil nič za kmeta, drugi pa desetkrat nič, pač pa d a odirata kmetu — oba: jeden z blagoslovljeno vodo, drugi brez blagoslovljene votle. In ta prizor se je vršil pred istimi — kmeti! Da sta rečena gospoda le odvetnika, mi bi jima ne hoteli kaliti veselja, ako že hočeta po vsej sili ponižavati sebe in svoj stan. Ali dotična gospoda i sta tudi voditelja naroda in stojita v ospredju našega javnega življenja. V njima so poosebljena politiška načela, sta predstavitelja programov. Kakor talca pa bi že morala imeti ozirov do — ugleda naroda, ki odločno trpi po takih prizorih. In kaj naj si misli ljudstvo o svojih prvakih? Ali ni da mora zgubiti vso vero v vsako narodno avtoriteto, nli ni du mora izginiti iz ljudstva ves idcjglizem in vsako vzvišeno mišljenje o našem narodnem delovanju ?! Kaj mora postati slednjič iz nas, ako bo nadaljevalo to slepo klanje, ako bomo v ljudstvu omrzevali narodno delo, mesto du bi množili vrste narodnih bojevnikov?! Hodi strnnkarstvo, bodi borba med političnem! načeli, ali nehaj se tam, kjer je v nevarnosti korist naroda, ko se je bati usodnih posledic. Razmišljajte in — varujte svoj ugled! Za lega na delu. Pišejo nam: Od verodostojne strani sem zvedel, du glusovitu »Zu-legu« namerja nekega učitelja tukajšnjih mestnih šol v času počitnic poslati v Bolj u 11 v Istri, du bode pripravljal tamošnje ljudstvo za ustanovljenje »Legi ne« šole. Za ta trud mu plača »Zu-legu« za dva meseca 120 gl., vožnjo tja in stanovanje. Boljunski Hrvatje, pozor! Ib. Izjave /a odmerjen |e pridobil i ne. Od li- nančne oblasti smo prejeli: Za vse one, ki izvršujejo kuko obči pridob-niui podvrženo samostojno podjetje ali opravilo, poteče koncem tega meseca rok, v katerem treba predložiti izjavo za odmerjenje obče pridobnine za dobo 1900—1901. Ker se pa veee število davkoplačevalcev do-sedaj ni odzvalo tej dolžnosti, se opozarjajo isti v njih lastno korist, da v lože omenjene izjave do koncu t. m., kajti pozneje se zu vsako opuščeno prijavo predpiše zakonita globa. Šolsko leto štiri razredne deške šole sv. Cirila hi Metoda pri sv. Jakobu se je zaključilo dne 15. julija. Kakor je razvidno iz letnega poročila, je početkom letu vstooilo 242 dečkov, a radi nedosta-janja prostorov se jih je moralo veliko odpustiti. Koncem leta jih je bilo 22H, napredovalo jih je 1(50, zaostalo 02. Vpisovanje učencev za prihodnje šolsko leto se bo vršilo od 14. do 10. sept. (O zaključku leta dekliške šole, zlasti o slav-nosti, nam je obljubljeno posebno daljše poročilo. Ured.) Občili zbor podružnice ljubljanske družbe sv. Cirila iu Metodu v Podgrudu se bo vršil v četrtek, dne 27. julija IS'.)!', ob uri popoludne v bralnem društvu v Podgradu. Dnevni red : 1. Predsednikov nagovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Volitev novega odbora. ;>. Volitev dveh odposlancev k glavni skupščini, (i. I plačevanje doneskov. 7. Slučajnosti. Dražbe premičnin. V četrtek, dne 'Ji>. julija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Giulia št. 14. mramor in kamenje; Sv, M. M. Spodnja št. .'iOH, štaetinska oprema; v ulici della Guardia št. 2a), hišna oprava, voli in konji. Blel k listka Je povozila višega finančnega oficijala Teodora II. Trčila je vanj tako močno, da je padel na tlak ter se ni mogel ganiti. Spravili so ga v stanovanje, kjer je zdravnik konstatiral, da mu je zlomljeno rebro. Razuti tega ima več ran in natiskov na razndi krajih trupla. Njegovo stanje je nevarno. Tudi nerodno biciklistko je vrglo s kolesa, vendar je ostala nepoškodovana. Naša mladina. 12-letni Albert Pace iz ulice Saliee št. (i se je spri včeraj popoludne z nekim drugim dečkom, kateri ga je tekom prepira ugriznil v levo lice. Moral je na zdravniški* postajo. Tudi 14-letni Alojzij Gesehia iz uliceGrosada št. 7 se je spri včeraj predpoludne z nekim drugom. Poslednji ga je ranil z ribiško harpuno na levi roki, in sieer precej nevarno. Krepka zaušnica. 18-letna Emilija Rugo, ki služi v neki družini v ulici S, Kranoesco, je prišla iskat pomoči na zdravniško postajo, ker ji je, kakor je deklica pripovedovala, nje gospodinja pri-solila tako zaušnico, da je imela lice zmečkano in se ji je iz nosa usula kri. Zdravnik ji je podelil potrebno pomoč. Zgodovina zapestnice. K nekemu tukajšnjemu zlatarju je prišla včeraj v jutro neka žensku z dragoceno zlato zapestnico z verižico in dijamanti ter je vprašala, koliko je vredna ta dragocenost. Zlatar je pogledal zapestnico in dejal, da se mu zdi, kakor da bi bilo o tej zapestnici javljeno, da se je izgubila pred letom in dnem. »No vem«, je dejala žena, »jaz bi le rada vedela, če je kamenje pristno«. Videlo se ji je, da je mulo nemirna in zmešana. — »Počakajte malo, takoj se prepričam«. Žena pa ni hotela čakati. Zašcpetala je še nekaj zmedenih besed, potem pa — zbežala. Zlatar je izročil zapestnico redarstvu, kjer so pogodili, daje vprušavni predmet bila zgubila neka gospa, katera ga more sedaj zopet dobiti. O ženi, ki je prinesla zapestnico, ni duha ne sinka. Različne vesti. Razprave proti dunajskim demonstrantom, ki so so udeležili i z prehod u delavcev na Ringu, se nadaljujejo. Dva tožencu so obsodili zaradi rubuke in neposlušnosti vsakega v en teden, tretjega pa v tri dni zapora. Obtoženec Malek, ki je hotel zabraniti aretiranje nekega demonstrantu ter zgrabil nekega stražnika za ovratnik, je oosojen v šestmesečno težko ječo, poostreno s postom. Velik požar v Budimpešti. Dne 18. t. m. je nastal v skladišču zapaduega kolodvora v Budimpešti požar, ki je uničil večino poslopju in blaga. Po enotirnem napornem delu se je posrečilo gasilcem, du so omejili ogenj ter rešili olje in eksplozivne predmete, ki so bili shranjeni v kleteh skla-dišča. Škodo cenijo na 100.000 gld. Trgovec pobegnil. Dunajski trgovec z škrobom Jurij Sehon je pred desetimi dnevi izginil brez sledu. Govori se, da je zbežal v Ameriko, zu pustivši okoli 100.000 gl. dolga. Iz ljubosumnosti. V Parizu so IS. t. m. po noči aretirali viskonta d'Assainv, ker je bil na svojo ljubimko, neko demimondko d' Arneville, iz-prožil tri strele iz revolverju ter jo nevarno ranil. To je storil iz ljubosumnosti. I)'Assainv je oženjen ter dobro znan v najvišjih, posebno pa v športnih krogih pariških. Črne koze (osepnice.) V Sinaji na Romunskem, kjer je letovišče kraljeve rodovine, je zavladala nevarna epidemija. Že okoli 150 vojakov je zbolelo za črnimi kozami. Mnogo bolnikov je umrlo. Kuga V Egiptu. Kakor javljajo iz Alcksun-drije, je tamkaj kuga začela pojemati. Dne 11. t. m. že ni bilo prijavljenega nobenega novega slu- Čaja in nobene smrti vnled kuge. Vsega je bilo do 11. t, m. i>8 slučajev kuge, smrtnih slučajev in 2t! ozdravljenj. l'a kaj pomaga to, ker preti nevarnost, da se kuga znova utihotapi iz vzhodne Indije. Poročajo namreč, da se nahajata na krovu angleškega par-nika »Dietator«, ki j«* priplul te dni i/. Kalkuto v Suee, 'J osebi, zholeli z:i kugo, dočim so trije drugi slučaji sumljivi. Imenovani parnik se nahaja v karanteni pri M ose-ju. Brzojavna in telefonična poročila (Zadnje veati.) I hi naj 11». Ministerski predsednik grof Thun se je povrnil iz iSla. \rojni minister pl. Kriegbam-mer je pa odpotoval včeraj na eesarski dvor v Išlu. Dllllilj 15». Znani vodja socijalnih demokratov, dr. KUbogen, je hil obsojen danes na štiri tedne zapora, radi žaljenja oblasti. Dr. KUbogen je namreč na nekem shodu dolžil policijo, da je pristranska nasproti socijalistom. KI lil 19. Z jutrišnjim dnem se ima uveljaviti kraljevi dekret od 'J'J. junija, ki nadomešča nekako Jj 14 avstrijske ustave. Vedno se množe glasovi moj najrosnejimi politiki, ki označajo taki način uveljavljenja zakonov kakor jako nevaren ustavnim ustanovam. Moj tem pa se ministerstvo Pelloux bavi z določenjem svojega programa in se bavi z upravnimi preosnovatui, ki naj bi se uvele, da se zmanjšajo troški. Celi lije 19, Sultan je podelil knoginji črnogorski rod Kefakat; princesi Kseniji pa isti red druge vrste. Kodailj 19. V elektrarni kolodvora je sinoči navstal požar, ki je napravil veliko škodo, uničivši glavno in več stranskih delavnic. Pariz 19. »Journal« trdi, da je francozka vlada namignila zastopniku don Ca i losa, markiju Cerralbe, naj v 24 urah zapusti svoje bivališče v Behohie ob španjsko-franeozki meji. Ako hoče ostati na Francozkem, naj se nastani v kakem kraju ob Loari. Ako se ne bi pokoril, bo izgnan. Pariz ID. «Figaro» beleži vest, da so se vsi tajni spisi izročili vojnemu sodišču v Rennesu in da se isti preČitajo na razpravi. Carigrad 1!'. Sinoči sta v Seretu dva Srba napadla bolgarskega učitelja Navmova in njegovo soprogo ter ju težko ranila. Klm 19. Danes popoludne je bilo občutiti močan potres, ki je trajal več sekund. Ljudstvo je bilo prestrašeno. ZAHVALA. I'odpisana izrekava najtoplejšo zahvalo vsem onim prijateljem in znancem ter barkovljanskim župljanom sploh, ki so v toli velikem številu prihiteli spremit k večnemu počitku najinega nepozabnega sinka Ljudovika, ter tem potom pokazali svojo sočutje in ljubezen do naju in najine družino. Posebna zahvala bodi pa dnevni odpovedi 27 " 12 31/ 3* 1 mesečni K „ 1 letni Napoleone: po 2 °w proti -O dnevni odpovedi gi i o i 3 40 Tuko obrestovanje pisem o uplačilih velja od 26. oziroma 2. avgusta naprej. 1») Za giro-conto daje 2n4°/0 do vsakega zneska; izplačuje se do 20.(HKI gld. a eheipie; /.» veče zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne upiačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur. Sprejema za svoje conto - correntiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu, incnjice za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno, d) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseli svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjavu nakaznice, incnjice in kupone proti primerni proviziji. ()bavješčenja dtije : Red Star Line v Beču Viedner Oiirtel 20 preko dtita od drzavns i južne željezničke postaje. E. H. van Soomeren u Trstu, Riva del Sale broj 1. od o. kr. visok« vlado pooblaščeni zastupnik. „AGRICOL" Patent T. 49' I 008. Privilegovano mehko kalijsko milo za uničevanje mrčeaov raz topljivo v mrzli vodi, v raznih krajih T r o n t i n a. Istro, < i o r i š k o in pri t, u k. poljedeljski družbi izkušeno kot uspešno sredstvo z zatiranjem vseh parasi-karnih in kripto^amičnih bolezni in žuželk v obče ki i >k užu jejo trte, sadna drevesa in zelenjad. Navodilo, kako rabiti »A jjrieoL, na željo poštnine prosto. Milarnica F. Fenderl i dr. v Trstu. Via Limita nea It v. 1. Zastop in zaloga na Oori&kem pri gos p. Frideriku Primas-u v (lorici. Veliki trg 1 ti, na dvorišču: pri Petru Debefich-u v Kopru in Izoli, v Trstu v drogerijah: Bolle, Via Farneto; Cillla, Ponterosso; Cumar, Via Helve-ilere; Jellersitz, Marriera veeehia; Mlzzan, San <«ia-como; Ongaro. Via delPOrologio; Petrone. Via liiulia ;n Cumar, Opčina. HKKKKXKKKHKXKXKXXX Zanimiv oglas kolesarjem! kolo iz tovarne i I ■i Tržaška posojilnica in hranilnica jenistrovana zadrugu z omejenim poromom, ulica S. Francesco št. 2, II. n. (Slovanska Čitalnica). Hranilne ulove se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po l" Rentni davek od hranilnih nlog plačuje zavod sani. Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na uknjižho po f>l/a"V l,ft nienjieo po <>"/„, na zastave po r>,.J°/0. Vratine ure so: od i>—12 dopoludue in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje set vsaki ponedeljek od ti —12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne. Poštno hranilnični račun 816.004. Johann Puch iz Gradca ustanovitelja industrijo za kolesa, je najbolje kolo sveta L. Colobiff v Trstu, Via del Torrente štev I O. Jedini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko in Dalmacijo. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Uafaela Italia TRST — Via Malcanton št. I — TRST Zaloga pohištva /.n jedilnice, spalnice in s prejemnice, /iiinifc in peresuic. otrleilal hi železnih bltiirajii. po cenah, tla se ni hati konkurence. M. Kristofić-Makulić Koper ((1aiMMlistria) iina na prodaj rrn a in luda istrska vina po 14 do 22 ^ld. hektoliter in retošk za buteljke po 4">