54
Deželni zbori.
Deželni zbor kranjski.
13. seja 11. svečana tega leta, kteri predseduje dr. žl. Wurzbach. Na dnevnem redu je opravilni red za deželni odbor. Ker je gospod žl. Strahl bolan, ga kot poročnika baron Apfaltern nadomestuje. Od kraja se potrdijo skoraj vsi §. brez ugovora; pri §. 11 na-svetuje gosp. Kromer, naj bi se vsako novo zidanje in vsako veče popravljanje dež. poslopij po konkurenčni poti izpeljalo; baron Apfaltern nasprotuje temu, rekši, da po takem je delo sicer ceneje pa tudi slabše; dobro izdelovanje poslopij pa nam mora prva skrb biti; vrh tega je pa tudi odbor deželnemu zboru odgovoren za svoje početja, in zato podpira odborov predlog, — kteri se pri glasovanji tudi sprejme. — Pri §. 27 meni gosp. ces. namestnik baron Schloissnigg, z ozirom na §. 41. deželnega reda, da naj bi se v §. 27. reklo, da „deželni odbor dopisuje drugim deželnim odborom le po poti c. kr. deželne vlade"; dr. Zupan se temu zoperstavlja, opiraje se na navadno ravnanje dež. odbora že skozi dve pretekle leti, in po tem se odborov predlog brez spremembe sprejme. Zadnjič se glasuje še o celem opravilnem redu za deželni odbor, in seja sklene.
14. sej a 13. svečana t. 1. Pretresa se danes službeni pravilnik za deželne uradnike in služabnike. Predseduje baron Codelli; gosp. Ambrož je poročnik. — Precej pri §. 3 se uname pravda med dr,. Toman-om in Kromerjem. Dr. Toman nasvetuje, naj se namesti: „Kdor prosi za kako konceptno službo pri deželnem odboru, mora skazati, da je dovršil vse državne preskušnje in da je obeh deželnih jezikov v besedi in pismu popolnoma zmožen", jasnejše reče: „slovenski in nemški." Na to se gosp. Kromer nekako srdito dvigne in trdi, da pritiklina „oba jezika" je sicer nepotrebna; če se pa vendar sprejme, naj se glasi „kranjski in nemški", ker s slovenskim jezikom nimamo nič opraviti. (Nemir med poslanci in poslu-šavci. ) Dr. T o man besedovanje Kromerjevo resnobno zavrne ter reče, da ne zapopade, zakaj da g. Kromer zopet prepira išče. Kakor Nemci ne govore o štajar-skem, heskem, pruskem jeziku itd., ampak o nemškem jeziku, tako tudi mi ne moremo govoriti o kranjskem jeziku, ampak o slovenskem; slovenski jezik se go-
vori na [Kranjskem, Stajarskem, Koroškem itd. Zna biti, da g. Kromer kranjski jezik zato zmiraj zagovarja, ker se slovenskega učil ni in ga tudi ne zna. Zato ostajam pri svojem predlogu zastran slovenskega in nemškega jezika. Gosp. Kromer pa še ne da mini in dalje ugovarja, da kranjsko ljudstvo slovenski ne razume. Dr. Toman ga zopet zavrne in mu kaže, da se povsod, tudi v ministerskih razglasih in ukazih le o slovenskem, nikjer pa o kranjskem jeziku ne govori, in če vse drugo ne, saj ministerska beseda bode c. kr. sodniškega svetovavca prepričala. To podpira tudi poročnik gospod Ambrož in tako^ se Tomanov popravek skoraj enoglasno sprejme. Žal nam je bilo, da v današnji seji ni tudi bilo (po bolezni zadržanega) gospoda dr. Bleiweis-a, da bi bil še on dober kos svoje brošure „Slovenski jezik pa kranjska špraha" gospodu Kromer-ju dostojno razložil. Se ve, da bi mu bil tudi gospod Dežman lahko levite bral kakor jih je leta 1849 izvrstno bral gospodu Rechfeld-u v „Illyr. Blatt" stran 199. itd. v sostavku: „Diirfen die Krainer ihre Landessprache die slovenische nennen?" in mu bil po unem izgledu lahko zaklical:
„0 bone mi Krommer! quis te malus abstulit error." Ker pa gospod Dežman sedanji ni več tisti, ki je bil leta 1849 in še veliko let pozneje, je molčal danes, in ker je po takem tudi misliti, da ga morebiti ne bo volja podučiti svoje ljudi, ki poduka potrebujejo, na drugi poti pa tudi „Illyr. Blatt" ni vsakemu pri rokah, naj jim podamo gosp. Dežmanove resnične besede, s kterimi je končal   oni  sostavek na  strani 208. tako-le:
„Wenn in den neuesten Zeiten zur Bezeichnung der von bestimmten Volksstammen bewohnten Gebiete solche Ausdrticke, als: Teutonien, Slavien, Cechien, Magvarien etc., sehr gang und gebe geworden sind , warum solite ein ahnlicher, die slovenischen Landestheile sehr treffend bezeichnender, nicht auch gebraucht werden? Oder hat etwa der humane Vertovc, der schon zu Zeiten der Censur in seiner „Vi-noreja" ofters diesen Ausdruck gebrauchte, hat Herr Potočnik daran gedacht, ein Reich oder eine Provinz Slovenien zu griinden? Welche Begeisterung hat nicht vor Jahren das an Erhabenheit der Gedanken und Majestat der Sprache bis jetz uniibertroffene Gedicht Koseski's: „Huldigung Slovenias an ihren Kaiser Ferdinand" unter allen Slovenen erregt! Insbesondere seit jener Zeit wurde das Band der literarischen Wechselseitigkeit unter ihnen fester gekniipft, und ein engerer Wetteifer zur Bildung ihrer Sprache ist nun erwacht. Zwar ertbnet auch ihnen, wie uberhaupt selbst bei den gerechtesten und billigsten Bestrebungen der Slaven, aus den Pfiitzen der Jour-nalistik der Unkenruf: „slavischer Separatismus!" „slavische Culturfeindlichkeit!" „asiatische Barbarei!" entgegen. Doch diese unsaubern Helden werden j a von selbst verstummen, ohne dass man sich die Muhe nehmen solite, sie naher zu wiirdigen. Wenn jedoch in den der vaterlandischen Geschichte gewidmeten Blattern die Parteileidenschaft das Paradepferd eitler Gelehrsamkeit besteigt, wenn statt einer, die Wiirde historischer Forschungen angemessenen Sprache eine an gemeinen und verdachtigenden Ausfallen uberreiche Geschwatzigkeit den Mangel an Logik und Griindlichkeit ersetzen soli, wenn sogar der ehrvvurdige, glorreiche Name unserer Vater leichtsinnig in Frage gestellt wird — dann ist es die Pflicht eines Jeden, indessen Brustauch nur ein Funke slavischen Ehrgefuhls gliiht, solche Tiraden in ihrer Blosse darzustellen, selbst auf die Gefahr hin,   von   sogenannten   Gutgesinnten  als  Zeloten und  Wiihler
verdachtig zu werden.u Pri §. 5 nasvetuje grof Anton Au-ersperg, naj se deželni odbor pri oddajanju deželnih služb za 4 ude pomnoži; po dolgi pravdi je bil Auers-pergov predlog sprejet. Dr. Toman nasvetuje, naj se ti 4 prisedniki volijo tako, da se iz vsakega razreda poslancov (velikih posestnikov, mestnih in kmetiških) volijo prisedniki; al ko dr. Toman vidi upor zoper predlog svoj, ga umakne raje pred, kakor da bi padel po glasovanji.
15. seja 14. svečana t. 1. V tej seji odgovori cesarski namestnik o interpelacii zastran vpeljanja porotnic, ter reče, da po vladnih mislih mora poprej kazenski red v državnem zboru zagotovljen biti in postavno moč zadobiti; v tem deželnem zboru tedaj ne bode vladnega predloga zastran porotnic. Ta novica
55
bo pač osupnila vse, ki hrepenijo po pravem ustavnem življenju. — Gospod Ambrož poročuje dalje služ-bini pravilnik; skoraj vsi §. se brez ugovora sprejmejo. — Za pisatelja sejnih zapisnikov se volita doktor Toman in Dežman. — Prihodnja seja je v četrtek 19. tega mesca, ker pustne dni tudi zbor hoče praznovati.