Gospodarstvo. Drazji Sladkor. OeSki pridelovalci sladkor-ne pese so zviSali ceno letoSnji zetvi od 15 na 30 K za metrski stot. Seveda se bo vsled tega tudi sladkor znatno podrazil. Lani je CehoslovaSka izvozila sladkorja 2 miljona 828 tiso6 990 metrskih stotov, letos bo imela cez 3 milijone metrskih stotov za izvoz. Klej za mizarje. Urad za pospeSevanje obrti v Ljubljam je prejel nekaj mizarskega kleja. Obrtniki naj priglase svoje potrebScine najkasneje do dne 10. junija, da se bo moglo ozirati na njih priglase. Cene krompirja ie padla ponskod ze na 1 K 50 v. Cena pitanim svinjam so mofcno padle v Slavoniji. Pricakovati je, da bo tudi mast cenejSa. Naglo padanje cen koruzi iu pSenicl. V Ba-natu velja en kilogram psenice 6 K, v Mi-trovici pa celo samo 2 K 40 v. Med verizni-ki je zavladal velik strah. ker imajo se veli-ke zaloge, ki so jib. nakupili po dosti viSjih cenah. Zatrjuje se, da imajo v Banatu tudi kmetje Se dosti vecje zaloge koruze in psenice, kakor je potrebujejo do zetve. LetoSnja 2etev obeta biti po celi Jugo-slaviji tako obilna, kakor redko katera dose-daj. Posebno krasno kaze ozimjna, le Skoda, da se je zaradi neugodne jeseni premalo na-sejalo. Zato pa so kmetovalci na jugu pose-jali posebno mnogo koruze, ki se vsled top-lega in dovulj vlaznega vremena lepo razvi-ja. Seveda labko koruzi Se Skoduje suSa ali neugodna jesen. Vsled prepovedanega izvoza in dobro obetajoce zetve je zafiela cena zitu, ki ga imajo vecinooia le Se Spekulantje, naglo padati. Celo v Ljubljani se zn dobi bela moka na dobelo po 8 K. V Zagrebu se pro-dajajo zemlje po 60 v. Toda bati se je pre-obrata, ko bo zaeela delovati Nincieeva za-druga. Ponekod v Slavoniji, Banatu i. dr. ze agenti te zadruge nakupujejo zito po danaS-njih nizkih cenah, da zopet nakupieijo zitni-ce za poznejSi izvoz z inozemstvom. Udarjena pa bosta zopet kmet, ki proda po nizki ceni, kakor tudi porabnik, ki bo moral placevati visoke cene. Ali se temu drzavnemu veriz-niStvu res ne da odpomofii ? Kako dolo&imo tezo iivi in zaklani iivini ? Za vsakega zivinorejca je velike vaznosti, da zna priblizno preceniti tezo zivine. To ni po-trebno samo pri prodaji, temveC tudi pri pri-rejanju zivine. Vedeti je treba, kako zivina napreduje in potem se mora znati uravnati nadaljnje krmljenje. Kjer ni pripravnih teht-nic, tarn si pomagamo najbolje z dr. Froh-weinovo mero, s katero se dobi tudi navodilo s sliko zivali. Pri merjenju mora stati zivina ravno. Meri se prsni obseg in dolgost. Ako je Stevilo obsega enako Stevilu dolgosti, je zraven centimetersko Stevilo, ki obenem zna6i Stevilo kilogramov. Ako Stevili nista enaki, pove navodilo, kako se tefca popravi. Najbrze ima Se kaj meril v zalogi ,,Slovenska kmetij-ska druzba", ki«jih je prodajala pred vojno po 7 K 80 v slabSe in po 11 K 40 v boljSe. Danes so seveda dosti drazje. Za doloCevanje, koliko bo tehtala zaklana zival, je merodajno sledece: teleta imajo mrtve teze priblizno: tolsta 65, srednjetolsta 60, mesnata 55, suha 50 in zelo suha 45 odstotkov, voli zelo tolsti 60, srednjetolsti 55, suhi 50 in zelo suhi 45 odstotkov, krave: zelo tolste 60, tolste 55, mesnate 50, suhe 45 in zelo suhe 40 odstotkov. Lincencovanje in premiranje bikov za ptujski SOdni okraj. Dne 27. majnika t. 1. se je vrSilo v Ptuju na mestnem sejmiScu za celi ptujski sodni okraj licencovanje in premiranje bikov-ple-menjakov in mladih bikecev. Lepo vreme in visoke premije so dovedle do tega, da je bilo letos prignanih Se enkrat toliko bikov kakor lansko leto, vendar Se niso bili prignani vsi biki, kolikor jib je v ptujskem sodnem okraju in to radi tega vse, ker je oddaljenost neka-terih obfiin od mesta Ptuja prevelika, ker so nekatere zivali zelo hude in jih ni mogoce dovesti, dalje pa tudi radi tega, ker redijo nekateri kmetovalci bike ne za pleme, ampak za mesarje. Ze prignano Stevilo bikov je raz-veseljivo. Zivali so bile nekatere prav lepe, druge spet slabe in za pleme nesposebne. Za ptujski sodni okraj je seveda Stevilo bikov plemenjakov veliko premalo, nekatere obfiine sploh nimajo bikov. Pasma prevladuje najbolj pincgavska, krizana z drugimi pasmami, tako da v celem ptujskem okraju nimamo cisto-krvnega bika enotne pasme. Druge pasme, ki se najdejo pri nas, so Se marijedvorska, simendolska in murodolska, ki so krizane s pincgavsko pasmo. Ta slednja pasma je bila pred leti pri nas vpeljana ter se je precej razSirila, vendar naSim krajem v sploSnem ne odgovarja v toliko, ker je manj mlecna. Povrniti se bomo morali k prejSnjim pri nas dobro stojeCim pasmam in sicer bi to bilo murodolska in marijedvorska. Dezelna vlada za Slovenijo je letos v svrho povzdiga zivino-reje dolocila za vsak okraj precejSnjo vsoto, ki se naj porazdele kot dezelne nagrade na bikorejce. Tudi jo dala na razpolago vzgoje-valne premije, to so premije onim bikorejcem, ki gojijo mlade bikece za pleme. Podeljevale so se premije za bike, ki se vpregajo za voznjo. Tudi zasebniki so darovali nagrade za plemenske bike, tako da je bilo po cenilni komisiji dolocenih 40 premij za plemenske bike, 26 vzgojevalnih premij in 14 voznih premij, ki so se na dan licencovanja izplacale bikorejcem. Povrh so se placali potni stroSki, take da ni bilo nobenega kmetovalca, ki je prignal zivino k ogledovanju, da bi ne prejel darila in potnih stroSkov ali vsaj slednjih. NajviSja premij a je bila dezelna po 400 K, dalje je bilo pet premij po 300 K, deset premij po 150 K, 14 premij po 100 K, 26 vzgojevalnih premij po 100 K, vozne premije po 60 K, potni stroSki pa od 20 K do 40 K. Na ta nacin se je ustreglo kolikor mogoce vsem kmetovalcem-bikorejcem ter jih vspod-budilo k vzreji lepe plemenske zivine. Skupno je bilo licencovanih 71 bikov, nesposobnih je bilo 10, bikecev je bilo prignanih 34, od ka-terih je bilo 8 nesposobnih. Nesposobni biki in bikeci se morajo kopiti, da plemena ne kvarijo. Skocnina se je dolocila na 10 K. Biki, ki nimajo licence, se ne smejo pripuScati ter bodo lastniki takih nelicencovanih bikov, ako jih pripuScajo bodisi proti skocnini ali ne, strogo kaznovani. Po koncanem delu licen-covalne komisije se je vrSilo poducno preda-vanje potovalnega ucitelja g. Zupanca, ki je v poljudnih vsem razumljivih besedah razlozil kmetovalcem pomen licencovanja in premi-ranja ter dal navodila za vzrejo boljSe, lepe in zdrave plemenske zivine. Posebno jim je tuii priporocal, da vodijo matidni zapisnlk o svoji zivini, osobito pri kravah glede ka-kovosti in mnozine mleka. Z izvrSenim licen-covanjem, premiraDJem in poduenhn preda-vanjem se je veliko storilo za boljSo bodocnost naSe zivinoreje, naSemu kmetovalcu pa dal kazipot za pomnozitev njegovih dohodkov.