f «. SLOVENCI m j Migljaji iz Egipta slovenskim rodoljubom v 'domovini. Spisal Dr. Karol Pečnik, zdravnik v Aleksandriji. ■ žila- Cena po pošti 25 kr. -fifl'- . V GORICI. Tisk. in zal. «Gori61ca tiskarna« A. Gabršček. 1898 . SLOVENCI IEDIARORII PROMET Migljaji iz Egipta slovenski^ rodoljuboiri v domovini. Spisal Dr. Karol Pečnik, zdravnik v Aleksandriji. V GORICI. Tisk. in zal. „Goriika tiskarna" A. Gabršček,- 1898 . Predgovor izdajatelja. V pričujoči knjižici podajam vrsto zanimivih člankov, priobčenih v letošnjih prvih številkah «Sooe». Rodoljubnega pisatelja je vodila plemenita želja, poka¬ zati slovenski trgovini in obrti nova pota v svet, nova tržišča, kjer bi se dali dobro prodajati naši pridelki in izdelki brez nepotrebnih p o s r e- d o v a 1 c e v, ki doslej kupčujejo z našim blagom in vtikajo pri tem v svoje žepe veliko večji dobiček nego prvotni slovenski pridelovalci in izdelovalci. Prav bi bilo, da bi slovenski razumniki resno premišljevali o nasvetih g. dr. K. Pečni k a, kajti po moji misli je marsikaj lahko izvedljivo. Le nekoliko p o d j e t n o s t i je treba! Ako bo od te knjižice kaj dobička, se razdeli po želji g. pisatelja polovica «SIoginim» učnim zavodom v Gorici, polovica pa v prid koroškim našim bratom po danem navodilu. V Gorici, 30. janvtvarja 1808, A. G. Nameravam zabeležiti nekoliko drobtin o svetovni trgovini, osobito v kolikor se tiče nas Slovencev. Početkoma nekoliko malenkostnih posameznosti]. V Solkanu pri Gorici se preživi veliko delavnih mizarjev s podrobnim delom za izvoz. Ta mizarska dela so znana po vsem Jutrovem po nekih posebnostih pri izdelovanju, ki so jili v baje uveli Kormincanje, po prizivku «all’uso Cormons». Lah v Trstu naroči pri Solkancu mizo, recimo za pet forintov; ta svota velja delu in materijalu. Lah uvoznik jo ukrca na paro- brod ter predajo svojemu komisijonarju, recimo v Aleksandriji. Jaz in več tukajšnjih rodoljubov smo začeli poizvedovati. Recimo, miza, ki jo proda Solkanec Lahu za pet forintov, se proua v Aleksandriji povprečno za štirnajst forintov. Računimo zdaj! Prevoz iz Trsta v Aleksandrijo po Lloydovih parnikih in carina znaša nekako 14 do 16, največ pa do 19% izvirne vrednosti; na carinarino odpada torej povprečno 8 .% iste vrednosti. Stroški za transport iz Solkana v Aleksandrijo s carinarino vred ne presegajo tedaj nikakor jednega forinta vrednosti. Miza stane tedaj vsega skupaj prodajalca 6 forintov 6 — na trg v Aleksandriji postavljena. On jo tu proda za 14 forintov. Posredovalca v Trstu in v Aleksandriji si torej prislužita lepili 8 forintov s k or o brez dela. In mizar v Solkanu?! Re¬ cimo: za materijal plača ‘2 forinta, — in po trdem večdnevnem poštenem delu si prisluži cele bore 3 forinte. Špekulant vtakne tedaj tu celih 8 forintov. Preglejmo si to stvar še enkrat. Materijal ... 2 for. Delo.3 » Transport in car. 1 Delavec. Dejanska vrednost C for. Špekulacija z dejansko vrednostjo: 8 forintov: Posredovalec. Delavec ... 3 for. Postransko . 3 » Posredovalec . 8 » Da 14 forint.: kot prak¬ tična cena mizi v Aleksandriji. Cela severna Afrika, Arabija, Sveta dežela in cela Sirija do Perzije in Kavkaza nimajo lesa ne za mizarska ne za stavbarska dela. Vse to se pokrije po uvozu. Uvoz lesa v Egipet se razdeli na posamezne dežele talco-le: 1 j a iz Trsta, 7s iz Odese^ (ruski in gališki les), */« na' Švedsko, Francosko itd. Smreka, jelka, mecesen, bukev, oreh, črešnja itd. ne rastejo v jutrovih deželah. Tukajšnja drevesa so le za kurjavo, osobito palme, akacije, lebah in poprovec—, v tem leži zanimivi fakt, da celo Jutrovo nima niti jedne žage. Les je torej tukaj jako drag, delavna roka v rokodelstvu pa po 2 do 3 krat dražja nego v naših mestih, po 4 do 5 krat višja kot pri nas na kmetih. In kar je glavna stvar, topi 7 Arabec se je v zadnjih 100 letih jako slabo pri¬ uči! evropejskemu mizarskemu delu. V pri¬ hodnjih 100 letih se baje tudi ne bo. Dejanski odnošaji so torej za slovenski izvoz jako ugodni. Srečna usoda je namestila slovenski narod ob morskih obrežjih, dala mu pod roko svetovno znana trgovska mesta, lahko in ceno parobro- darsko zvezo z Azijo in Afriko — , tu je naša bodočnost. Da bo kedaj kaj samostojne slo¬ venske trgovine, izcimi se le po odnošajih s prekomorskimi kraji. Cela osrednja Avstrija in Nemčija imata skoro iste pridelke kot slovensko ozemlje. Tu slovenski trgovini ni ničesar iskati. Petdeset¬ letna skušnja nas uči, da Slovenec od nemškega ozemlja le sprejema in plačuje, a ne daje ničesar. Kdor od te strani kaj pričakuje, je kriv prerok naj slabše vrste. Hoče-li Slovenec kedaj proda¬ jati svoj les, svoje poljedelske pridelke, svoje obrtniške izdelke na Nemško ali Italijansko?! Izven fakta, da so isti v osrednji Evropi skoro enake cene, bi ti ne mogli pretrpeti niti najmanj¬ ših prevoznih stroškov. Izmed slovenskih zemelj dela tu le Goriško glede južnega sadja in vina nekako izjemo. Naši slovenski socijalni ekonomi prežve¬ kujejo prav slastno suhoparne podatke raznih dvornih svetnikov po nemških vseučiliščih o avstrijski trgovini, o odnošajih s tujezemstvom. Lepe številke! — te govore. A žalibog ne go¬ vore za nas — , slovenski narod nima od tega razkošnega bogastva niti beliča. Mi služimo našim nemškim sodržavljanom le kot «Absatz- gebiet» njihove «Uberproduetion». A kam naj prodajamo mi svoje pridelke, kje naj iščemo mi svoj «Absatzgebiet >, o tem si gospoda še ni belila glave —, to je popolnoma vprašanje druge vrste. Gospoda, ki govori cele mesece za in — 8 proti petijotu, ki dela s to malenkostjo stran¬ karstvo med Slovenci, ki zvršuje s to zastavo svoje volitve —, to so naši veliki gospodarski • izvedenci. Daleč smo prišli, najivne duše. Ko se je to leto razpravljala nagodba z Bolgarijo v državnem zboru, so prinašali ne¬ kateri slovenski časniki kar cele slavospeve o izvozu v sorodno slovansko zemljo. Ne vem, gli je kdo vprašal: kateri kraji so deležni pri tem izvozu, koliko pa odpada na avstrijske -Slovence? Jaz mislim, da še beliča ne! ' Nekaj tovarničarjev za izdelano obleko in obutalo, nekaj posestnikov kemičnih tvornic, .ponajveč dunajski, moravski in ogerski ,židj'e, tem polni mlada Bolgarija žepe v' škodo svoji mladi slovanski obrti. Slovenci kot Avstrijci ‘smo le gledalci razcvitajočega se avstrijskega izvoza, ki se vrši popolnoma preko naših glav in žepov, čemu torej slavospeve stvari, ki nam 'nit v prid?! Ali bi ne bilo modrejše razpravljati,' kako in kje vstvariti in povzdigniti slovenski izvoz iz istega avstrijskega okvirja v tuje- . zemstvo in zamorje!? Pri morju smo, morje nam kaže pot! «.Make we -use of the sea!» (Mejk ui juss of d’ si!j — »Izkoriščajmo si morje! — ka¬ kor pravi Anglež. Mislimo vendar bolj trezno! Proti obstoječi mednarodni konkurenci ji, proti mogotcu malemu ni življenja. Začetek je najtežja reč, posebno uko^se odpira ljudem vid na nova pota med¬ narodne trgovine, kojih ne poznajo po lastni Skušnji. Posebno težko bi pa bilo to razkladati našim gospodarskim izvedencem, našim doktor¬ jem, kojih slovenski vid je popolnoma izprijen po nemški didaktiki, ki so si jo zatelebili v mož¬ gane, da je nam Slovencem iskati le v mejah avstrijske države dobička. Taki ljudje so kaj hitro pri zaključku: to ni mogoče, to je" „drzeii up ali celo sleparija. In to je seveda vedrin- nov povod lačnemu želodcu sline cediti, med tem,'ko se drugi mastijo pri pjajjenki. Pri Slovencih se vsakemu novemu podvzetju stavi tisoč zaprek: ta ne verjame, da bi šlo; drugi se norčuje; tretji, ki je srečno premodril par nemških kodeksov, svdri iu odsvetuje pred tujimi kraji; mali kapitalist roke križem drži in se pritožuje, da ni več zaslužka ali pa čelo posluša modre svete furlanskih in nemških so¬ sedov, ki ga skušajo -zavratno izkoriščati.' To je uboga slika vsega našega obrtnega gibanja. .Ne poznam osebno trgovskih razmer ne v Indiji in Kitaju, ne v Ameriki in Avstraliji,, nočem biti torej sodnik o možnosti kakih’ od- nošajev med temi kraji in slovenskim mor¬ skim obrežjem na drugi strani. Mi Slovenci smo mal, ubog narod, naša trgovina je'še skoro v prazgodovinskih povojih. Bilo bi več kot smešno na toli široki podlagi voditi razprave, ki se lepo berejo, a za nas nimajo nikake prak- tiške vrednosti. Omejujem se le na mal kotit zaniorja, na povsem mali Egipet. kajti le. tu sem domač v svojih zaključkih, domač kot sem bil nekdaj na rodni slovenski zemlji; Trgovska poročila dohajajo sicer' prav pridno iz Egipta v -strokovne dunajske časopise. Trgovinski muzej (Handelsmuseum) izdaja na Dunaju časopis, kjer se vrstijo vsako leto enkrat letna trgovinska poročila c. in kr. konzulatov 'v Port-Sajdu, Aleksandriji in Kahiri (Cairo'. Imajo-1! ta poročila res kako praktično vrednost za avstrijski izvoz (eksportacijo)? Za avstrijski izvoz za trdno osnovane tovarne z inteligentnim vodstvom vsekakor —, to se lahko priznava. Ali avstrijski izvoz je češki, moravski in nižje- avstrijski izvoz le slovenski ni. O pridelkih, - 10 - ki jih ima Slovensko, ni bilo še nikdar govora v teh listih. Prav za prav tudi ni" drugače mo¬ goče, kajti v resnici mi nimamo ne tovarn, ne' podjetnikov v velikem slogu, imamo nekaj, a to je toli malenkostno, v svojem kotu tako mirno životari, da zares ne zasluži nobene pozornosti. - Trgovinska letna poročila iz zamorja se oslanjajo in omenjajo, kakor je navada, le iz- premembe v že obstoječih trgovskih odnošajih velike industrije, za malenkosti, osobito za male posameznosti pojedinih provincij nimajo niti prostora, — a ne morejo imeti niti znanja. Kon- zalutni. oficijal, to je uradnik, ki je po navadi poklican izmed dosluženili vojaških narednikov (feklvebeljev), sestavlja ta poročila. Združuje razne podatke trgovskih komor v tujezemstvu, izpisuje in beleži prav pridno dobre a tudi slabe — opazke raznih časopisov in dnevnikov. In konec leta, evo več ko dovolj gradiva za trgovinsko poročilo. Uradnik prične s stilizacijo, težko, obširno in umorno delo, nehvaležen posel; — kdo bi mu hotel zameriti, da nima izvirnih novih mislij, da se drži le velike industrije —, enfin, da razgreva staro kašo? Ako bi tedaj hoteli čakati, da najde ma¬ lenkost, ki jo mi imamo za izvoz, od te strani potrebne vspodbude, bi doživeli baje prej do¬ jenčki prjhodnjega leta Metuzalemovo starošt. Kar bom jaz tukaj razpravljal, so gotovo malenkosti, morebiti ničle. Naj bode tudi ničla, earte blanehe, kdor nič nima, mora z ničlo za¬ četi. Orisati hočem tedaj v sledečih vrsticah nekako trgovinsko poročilo, ne za avstrijski izvoz, temveč za slovensko industrijo, ki je do zdaj ni. posameznosti, prikrojene posebnostim nekaterih pokrajin ali pa rudimentarnim po- četkom nekake domače obrtnosti. Rešimo torej, kar je še mogoče in dokler je čas! — 11 1. Mizarski izdelki. Kako dobro se prodajajo tu mizarski iz¬ delki, sem omenjal že v uvodu tega članka. Ravno tam sem tudi prav drastišld razgrnil, koliko bi si zamogli domači mizarji več prislužiti, da sole sposobni, zjediniti se, osnovati Ibi¬ za r s k o zadrugo za izvoz. Začhimo z ničlo! Ves dobiček je tekel do zdaj v žepe tržaških ali pa goriških prekupcev in aleksandrijskih' ko-, misijonarjev, ubogi solkanski mizar je ostal pri trdem kruhu. Ali kako začeti?! — Posamezen mizar nima toliko denarja, da bi se zamogel v direktnem ekspertu vz.držati, potreboval bi vse¬ kakor, če že ne v Trstu, pa vsaj v Aleksandriji svojega komisijonarja, ki bi ubogega mizarja na desno in na levo lahko molzel in pri vsem tem ostal naj perfektne] ši poštenjakovič. Brez zadruge ni izhoda. Le zadruga bi imela toliko sredstev, da se lahko izogne tržaških in aleksandrijskih posredovalcev in prihrani ves ogromi zaslužek prekupcev za se. Jaz si mislim tu posamezne zadruge n. pr. le solkanskih, ka¬ nalskih i t. d. mizarjev, ali zamogla bi se tudi, ustanoviti zadruga slovenskih mizarjev na Go¬ riškem ali pa celo za Primorsko in Kranjsko skupaj. Izdelki iz Koroškega in Štajerskega hi seveda trpeli na višji prevozni ceni železnice do Trsta in kazali manj dobička. Kako to za¬ drugo osnovati ? Goriški Slovenci, ki imajo može v svoji sredi, kakor dr. Tumo in druge, može čistega rodoljubja in visokih sposobnostij. bodo vedeli, kam se obrniti za dober svet. Naj¬ boljše bi seveda bilo, da stopi koji slovenski (fmikanec z mizarji v dogovor ter jih skuša po prav-prostem načinu zjediniti ter celo stvar 1-2 — vrediti. Prva naloga zadruge bi bila: vrediti si katalog v francoskem jeziku, razni izdelki v sliki in za stalno ceno, za začetek ne višjo kot jo dobivajo od tržaških prekupcev, da pode¬ rejo vsako konkurenco. Te cenike (kataloge) bi bilo poslati v s e m kupče¬ va 1 c e m za pohištvo v Egiptu. Cene iz Evrope so vedno , poljedelsko mini¬ ster stvo jih podpira. Koliko se je že govorilo o teh zadrugah! Jasnih pojmov baje nima nikdo. Zadruge osnovati, to bo lahko, — ali kje iskati i življenske moči tem zadrugam, kam bodo pro¬ dajale svoje pridelke? Na Nemško in Italijansko ? — Te dežele imajo skoro iste pridelke, — ne pojde ! Kar je šlo živine i t. d. izven Slovenskega, v tem zadruga ne prenaredi nič. Iskati prodaji nova pota! Kje? Pri vojaštvu? Nova smola in j, revščina. Kmečka zadruga v Grabštajnu na slo¬ venskem Koroškem se je ponudila za oddajo svojih pridelkov. Vojaško poveljništvo v Celovcu | je ponudbo odklonilo. Da bi zares n. pr. lja Goriškem kmečke zadruge popolnoma oskrbovale i vojaštvo v deželi, bi zadostovalo v to 5 občin, a še to bi bilo odveč. Kaj pa bodo delale ostale 'občine?! Kam tedaj z zadružnim blagom? Poderimo kitajski zid, .ki oskrbuje naše i gospodarsko mišljenje, prekoračimo v trgovini črno-žolte kole, — kakor so to že davno storili naši danes gospodarsko samostojni sosedje! «Zjedinjena Slovenija* je skoro že po¬ zabljena, kranjske spletkarije uničujejo naše naj- ; boljše moči, one so grobokop vsaki rodo¬ ljubni centralizaciji; — cela politika se suče o dveh oseh, tukaj «škric», tam «far», — ste velevažni gesli, ki zadostujete celemu narodu I' kot dejanski program narodnih in gospodarskih teženj. Jaz nisem baš pesimist, a vendar sodim, da smo zdaj nesposobni za vsako skupno narodno delo. Prazne besede imajo moč resnice, 1 /neka vrsta »gospodarskega šopen- hauerijanizm a» je posledica raznih sebičnih osebno megalomanskih, krivo razumljenih ali pa pretiranih struj! In vendar, naj se nikdo ne moti, neod¬ visna slovenska trgovina je »zjedi; njena gospodarska Slovenija* — nič manj in nič več, kajti posamezni njeni deli bi bili preslabi in premajhni. In par consequent — 18 — je «zjedinjena gospodarska Slovenija* najbitst- veniji in prvi pogoj «zjedinjene politične Slovenije*. Če se ne skušamo gospodarski utrditi, ni nam življenja kot narodni indivi- duvalnosti, mi moremo le životariti. Nadalje neodvisna slovenska trgovina ni mogoča, da se ne iztrebi narodna neznačajnost, da se ne skuša povzdigniti slovenska ljudska omika, osobito strokovna. Da bi bili vsi Slovenci tako delavni, kot je čestita četa goriških rodoljubov, da bi imeli v vsaki kronovini' nekaj «dr.-jev Tuma*, — bi smel slovenski narod gojiti najboljše upe v bodočnost. Ni-li sramota za slovenski narod, da nam je že do cela zamrla želja, da dobimo kedaj svoje slovensko vseučilišč e,*) da dobimo po¬ polnoma slovenske srednje in strokovne šole, da se otresemo radikalno germanizacije in furlanizaoije ? ! V katerem programu še vidimo više šole kot prvo in glavno točko naših t e r j a t e v ? Naša politika se bavi z razupitimi Taaffee-jevimi «Brodbrosel» in pozabi glavnih stvari j. Ne varajmo se, pri¬ dobitev našega vseučilišča in srednjih šol bi bila najeminentnejša kulturna pridobitev in bi gotovo yeč vredila nego 50 let najspret¬ nejše politične agitacije. Časi so ugodni. Slo- / vensko vseučilišče in srednje šole (Kranjsko in Goriško) bi kot kulturno vprašanje ne našlo tolike oporbe pri Nemcih in Lahih kot naši sedanji napori za jezikovne naredbe, ki kot politično vprašanje reducira vse upe v prasvetno meglo. Enfin, vprašanje o samostojni slovenski trgovini, — je identično z vprašanjem o višji slovenski omiki naših proizvajajočih slojev. - *) Ta razprava je bila pisana dva meseca pred zna¬ nim sklepom deželnega zbora kranjskega, ki je dovolil za vseučilišče v Ljubljani 250.000 gld. — 19 — 8. Trgovina z lesom. Trgovina z lesom je za slovenski narod velevažno vprašanje. Slovenskemu Korotanu, Soški dolini, Gorenjskemu in večini slovenskega Štajerja je prodaja lesa prvo življensko vpra¬ šanje. Naša lega pri morju, lahka, hitra in cena parobrodarska zveza naših morskih pristanišč s kraji na jugu in vzhodu Sredozemskega morja, ki nimajo lesa, je to trgovino znatno razvila. Vrnem se v svojo rodno vas na Koroško. Kako se zdaj izvršuje ta trgovina, — koliko dobička prinaša naši narodni masi, kmetom ? Kmetič proda svoj les sosedu, ki je srečen po¬ sestnik žage. Žagar prodaja deske in stebre trgovcu, recimo v Beljaku. Trgovec v Beljaku jih prodaja veletrgovcu v Trstu ali v Gorici. Tržaški trgovec jih izvaža čez morje in proda veletrgovcu recimo v Aleksandriji, ki ta les zopet " oddaja recimo veletrgovcu v Kaliiri (Cairo). Egiptski veletrgovec ga oddaje malim arabskim trgovcem po deželi, in ti ga šele prodajajo za vsakdanjo rabo. Naj zdaj še kdo reče, da slovenski kmet ni n a j č 1 o v e k o- ljubnejše bitje na svetu, ki pusti celo vrsto Nemcev, Lahov in Arabcev živiti in bogatiti se o svojih pridelkih. Karavanske in Julske Alpe imajo obširne gozde, ki v srečo naših kmetov hranijo za hude čase zaklad, ki se da hvala naši legi blizu morja, kjer železnična prevoznina ni predraga, vsaki čas spraviti v denar. Les je zbok geo¬ grafske lege našega ozemlja glavno, specifično slovensko narodno bogastvo, glavni in naj- gotovejši pridelek več kot jedne polovice — 20 — celokupne slovenske ljudske mase. Da kmetu toča poljske pridelke pobije, da mu slabo leto sadje in vino uniči, da ga bolezni spravijo ob živino, — kmet, ki umno gospodari z gozdom, bo vedno znal uteči naj večji potrebi. V velikem delu naših goratih krajev stoji kmečki gospo¬ darski aksijom takole: Kmet, ki ima gozd, to je, ki ž njim premišljeno gospodari, se ohrani; — in kdor ga nima, ali ga nepre¬ mišljeno prodaja, pride prej ali slej na boben. V specifično slovenskem narodnem go¬ spodarstvu naše kmečke mase je prodaja in gospodarstvo z lesom najvitalnejše vpra¬ šanje. Vsi drugi prirodni zakladi, če so tudi na slovenski zemlji, so žalibog po veliki večini v rokah tujčevih, — in nas Slovence torej ne zanimajo v toliki meri. Koroški slovenski kmet n. pr. jemlje po navadi l / 2 vseh letnih dohodkov iz svojega lesa in drugo polovico iz prodaje ži¬ vine. Če pa živina nič ne da, ali celo poljski pridelki nedostajajo, mora pokriti les vse stroške. V mnogih krajih sosednih dežel bo isto razmerje, posebno tam, kjer ni ne vina ne umnega sadjarstva. Les služi tedaj po¬ lovici slovenskeg.a naroda v nado¬ mestilo proti raznim nesrečam in je torej najvažnejši specifično slovenski pridelek. Pustimo kvarne kvante nemških vseuči- liških profesorjev, eksaktne podatke, ki nič ne povejo in ki naši inteligenci samo pojme me¬ šajo, navadno tako, da popolnoma zablode. Ni-li znak strašne nevednosti slovenskih potreb od strani onih naših poslancev, ki so n. pr. slavili trgovsko pogodbo z Bolgarijo kot veliki čin, ki nam Slovencem še beliča ne da, ki pomaga le nekojim židovsko-nemšlcim tovarnarjem do bo¬ gastva, da morejo potem med Slovane riti in — 21 — ob našem srcu glodati! Napravimo jasen račun, jasen specifično slovenski gospodarski račun, — in dobro razumljeno, kar ima Lah ali Nemec na slovenski zemlji, to ni naše dobro to ni naš «Haben», to je naš «Solb>, — in na podlagi tega narodnega računa skusimo po¬ vzdigniti posamezne produktivne sloje. In kar je avstrijsko, ni naše. če nima specifičnega slovenskega znaka. Zašel sem malo od svojega predmeta, da opozorim na veliko važnost naše trgovine z lesom. Celo Jutrovo nima lesa ne za pohištvo, ne za stavbe, nima niti jedne žage. Potreba na lesu od strani Jutrovcev je tedaj r e e 1 n a, stalna in se korakoma povzdiguje s po¬ trebami napredujoče omike. Oni kraji na severu Sredozemskega morja, ki imajo najkrajšo, naj- cenejšo in najhitrejšo parobrodno zvezo z jugom, si pribore nadvlast in obdrže največ dobička. Mi Slovenci s Trstom smo brez dvojbe v prvi vrsti, imamo jedno najboljših postojank; žalibog, da so naši slovenski ljudski ekonomi popolnoma prezrli toli važno in vitalno vprašanje našega naroda. Dežele, ki les v prvi vrsti uvažajo, so Egipet, Arabija, Sirija, Sveta dežela, Tripolis in francoska severna Afrika. Središče vse ju- trovske lesne trgovine je Aleksandrija, ki ima toli velikanske zaloge lesa, da bi jih na- zvali lahko predmestje za se. Od tod se les pre¬ važa po vsem Jutrovskem. Les v Aleksandrijo prihaja iz Odese (ruski, sibirski in deloma gališki les), Carigrada, Soluna, Reke, Trsta, Benetek (in drugih laških mesti, Ženove, Marseilla in jako znaten del iz Švedske in Norveške. Slovenski les bo prehajal brezdvojbe in brez izje m e ves v Aleksandrijo prej in slej. Pota ima različna. Koroški ies gče večinoma mimo Beljaka, Pontebe in Vidma v Benetke ali druga laška mesta, in se tam ukrca na laške ladje na Jutrovo. Drugi del gre mimo Trsta ali pa Keke na Jutrovo. In tretji pov,sem majhni del gre po Dravi in Savi do Črnega morja in od tod na Jutrovo. - Kako naš slovenski kmet les prodaja, sem že začetkoma omenil; on je tako bogat, da celo vrsto kupcev živi. Saj ima denarja več kot za¬ dosti naš kmet, on si lahko privošči toliko raz- Tiošnost! Predno se slovenski les definitivno na Jutrovem posamezno proda, izbili so si razni kupci že 2 / s vsega dobička v svoje žepe. Po zadnjem primeru sestavim sledečo sliko. 1. Slovenski kmet. 2. Žagar. 3. Agent. 1 4. Trgovec z lesom v Beljaku. 5. Veletrgovec v Trstu (ali ko- , Pijavke, misijonar). 6. Veletrgovec v Aleksandriji. J 7. Majhni arabski trgovec. 8. Jutrovec. Predno pride les našega kmetiča jutrov- skemu kmetiču v roke, je napravil torej šest štacij, bil lastnina šestih različnih gospodarjev, od kojih ga vsakateri prav pošteno krsti». Les n. pr., ki ga proda koroški kmet za 40_f»r., kupi Jutrovec za 148Jior. (primerjalno) Kmet (žagar) za deske. 40 for. Prevoznina na ladiji in železnici (maximum). 25 for. Oarinarina pri uvozu v Egipet .... 4 » Skupno ... 69 for. Cisti dobiček raznih lcupčevalcev ... 70 » Postranski izdatki kupčevalcev ... 9 » Cena pri prodaji na Jutrovem ... 148 for. 23 — Mi vidimo torej, da naš kmet 70 forintov na vsak način zgubi. Da ima kmet umno za¬ drugo, ki ima v Aleksandriji svojo prodajalnico in zalogo, bi se vsa reč znatno spreobrnila. Kmet (žagar) dobi za les 100 for. — 100 for. namesto 40 for. Upravni stroški zadruge 10 for. 4,3 for ' Dejanski izdatki zadruge 38 » Prodajalna cena na Jutrovem — 148 for. Skušal sem vso reč na teh primerih. pri¬ bližno razjasniti. Slovenski les preko Trsta, Benetek in Reke je dobil zadnja leta mogočnega konkurenta v švedskem, ruskem in sibirskem lesu, ki je kot severni les trpežnejši, finejši in setudidraže plačuje. Tu proti torej vsako leto akutnejša kriza našemu lesu, trgovine v Trstu to silno občutijo in skušajo, da si ne znižaj o d 0 - b i č k a, tlačiti ceno pri kmetu. Da gre to še par desetletij tako naprej, bo moral kmet svoj les skoro zastonj oddajati in ves dobiček pojde raznim kupčevalcem v žepe. Tu je vsekakor dolžnost slovenske inteligence, posebno naših psevdo ekonomov in socijalnih izvedencev, narodni slovenski masi, ki v temnem tava, pri¬ skočiti na pomoč. Rusi so jako agilni, ruski parobrodi na Sredozemnem morju se vsako leto nmože, med Črnim morjem in Aleksandrijo plujejo n. pr. mogočni parobrodi „Orel“ .Carica Glga“, „Ciliačov a i dr. Najinteresantnejše je pa, da gre del sibirskega lesa letni čas po reki Obi in Jeneseju v Ledeno morje, obkroži Skandi¬ navijo, in pride preko Anglije in Španije v Egipet. Jedina sreča našega kmeta je le ta, da so komunikacije med Sibirijo in Jutrovem jako primitivne, težavne in silno oddaljene. „Der Himinel ist hoch und Sibirien weit“, — bodi torej povedano našim socijalnim izvedencem, da bi se kdo čez mero ne ustrašil. Snujejo se kmečke zadruge. Glavni pri¬ delek, ki bojo imele razpečavati, bo vsekakor 'les. Žita Slovensko ne rodi v obilju; živina ima že svoja trgovska pota, tu zadruga ne bo imela kaj opraviti; ostane tedaj le še vino in sad j e, ki ima pa po večini le krajeven značaj in ne dosega nikakor važnosti trgovine z lesom. Kaj bo torej z lesom ? „Vse dobro za Slovence pride iz nebes in z Dunaja", — to je neka vrsta tajnega programa, neke vrste naših voditeljev. Prvi del stavka, ki vpošteva globoko ukoreninjeni krščanski čut v našem narodu in nas je od nekdaj vodil in to¬ lažil, je dober; zadnja pritiklina, ki sojo ustva¬ rili nekateri naši politiki, je slaba. Jaz pravim, ..pomagajmo si sami in Bog nam bo pomagal!" Pustimo up, da mora priti vsaka inicijativa z Dunaja. Kaj bo torej z lesom? Hočem biti malo hudomušen. Vse pri nas teži na Dunaj. Pri kmečkih zadrugah bodo vse¬ kakor nosili nekaterniki prvi zvonec (venia verbol. V kolikor jaz poznam naše gospodarske izvedence, ni nemogoče, da svetuje kdo, postaviti zadružne zaloge na Dunaju. Saj imajo naši ..onorabili" tam tudi državni zbor. Če pojde tudi slovenski les na Dunaj, se bo tam lahko razprodajal. Kdo ne bi poznal peklenske moči naših gorjač!? Posebno ta „artikel“ pojde. Če se začne gospoda v zboru zopet .ravsati", bo Wolf imel priložnost, praktično študirati izvrst¬ nost našega blaga. Ali še nekaj sem pozabil, ostalo mi je na jeziku: Gospoda, bomo-li mar tudi les prodajali vojaščini!? Tako bi vsaj v Avstriji ostal in bi ne bilo treba prekoračiti črno-žoltih kolov, ne bilo bi treba barantati s turškimi pasjeglavci in zamorci. Kaj torej z lesom? Pustim šalo. Les je, lahko rečemo, našiLjedino, specifično slovensko bla g<2~za izvoz. Les živi in vzdrži v slabih letih več nego polovico našega naroda. Ni-li torej trgovina z lesom jedno najvitalnejših gospo¬ darskih vprašanj slovenskega naroda! ? Ko sem govoril o „mizarski zadrugi”, sem omenil pota, katera bi imela i naša lesna trgovina slediti. Težkoče so tu seveda večje, če se hoče kmetom pomagati, se morajo združiti. Izvoz lesa hoče kapitala. Vseslovenska ali le deželne zadruge za trgovino z lesom so ne- zmisel. Stvar, ki je preveč komplikovana, zgubi ono agilnost, ki je trgovini prva potreba. Kmečke zadruge naj delajo z najbolj ko mogoče pri- prostimi aparati, ki dajo kmetom zadrugarjem vsaki čas lahkoto, pregledati vso vrsto zadružnih transakcij. Ne daje-li le možnost celo trgovino pregledati trdi inteligenci kmečki ono zaupanje, ki ga bo zadruga v veliki meri potrebovala! ? Po mojem mnenju bi bilo jedino prav, da se združijo kmetje kakih 3 do 4 občin v jedno za¬ drugo. To bi bila tedaj zadruga, v kateri bi kmetje drug drugega osebno poznali in vedeli, komu zaupati in koga odstraniti. Tako ustanov¬ ljena zadruga bi imela veliko jednoličnost, isti položaj, iste komunikacije, isti prevozni pot po železnici, torej tudi jednakost prevoznih cen. Cel aparat bodi priprost! Ekspedicijo po želez¬ nici, ukrcanje na parobrod v Trstu, izkrcanje v Aleksandriji, prodaja v društveni zalogi na drobno in na debelo, so toli priproste stvari, da jih vsak kmet lahko oskrbuje. Tarifi na železnici in parobrodih so stalni, cena vsaki vrsti desk v Aleksandriji se radi konkurence le neznatno menja (minimum prodajalne cene naj se vsako — 2(3 pot določi), — zadruga ima torej vse lahkoče, svoje zaupne može in prodajalce (ukrcalce in izkrcalce) nadzorovati. Nadzorovalni odbor se¬ stavi c. kr. konzulat v Aleksandriji izmed tukaj¬ šnjih Jugoslovanov, če si ga ni že zadruga sama prej oskrbela. Vsaka zadruga bi morala imeti kakih 10 do 15 žag, da je v stanu oskrbljevati svojo zalogo vsikdar popolnoma in brez zamudka. Glavna težkoča bi bil začetek. Zadruga bi vsekakor potrebovala kakih 15.000 25.000 gld. (nakup zemljišča v Trstu in|Aleksandriji, ograja, eventualno velika lesena baraka, prodajalni prostor, pisarniea, plače zaupnih mož). Trgovina z lesom v Aleksandriji je toli ogromna, da bi celo kakih 25 do 30 samostojnih slovenskih zadrug ceno lesa le neznatno znižalo. Ce hoče zadruga les hitro razprodati, trebalo bi le navadno ceno nekoliko znižati. Kmet zadrugar bi pa dobival na vsak način namesto, recimo 40 gld. (zdaj), vsekakor vedno najmanj 80 gld. Druga težkoča je nevednost in siromašnost našega kmečkega stanu. Kmet, ki danes les proda, hoče imeti jutri že svoj denar, in dosti¬ krat prodaja les le v največji potrebi. Zadruga bi potrebovala torej še več kapitala, morda ne¬ kak poseben zalog, iz kterega se kmetu neka svota takoj izplača, ostalo vendar še le po 4 0 mesecih, kedar je les v Egiptu prodan. 4. Sadje. ' Egipet in sploh Jutrovo nima sadja. Jablane, hruške, orehi, črešnje itd. sicer bujno rastejo, rast se vendar hitro ustavi, drevje ostaja pritlikavo. Naše sadno drevje cvete tu januvarja in februvarja, — cvet vendar odpade — 27 — popolnoma, — sadu torej ne prinaša. Proti se¬ veru je Grško in Mala Azija, kjer raste n.eka vrsta jabolk in hrušk, ki niso priljubljene, trde so, skoro lesene, okus in sok ni prijeten. Trgo¬ vina s sadjem v Egipet seveda ne more imeti one važnosti, katero sem pripisal trgovini z lesom. Egipet je sicer jako bogata dežela, — ima pa le 10. milijonov Stanovnikov. Pri vsem tem bi bilo torej lahko razpečati vseslovensko sadje v Egipet, — in še premalo bi ga bilo. Od kod pride sadje'v Egipet? Iz Amerike (severne), Marseille, Trsta, Hamburga itd. Slovenski Štajerci imajo prav lepo in okusno sadje. Prodajajo ga na Nemško. Veliko tega sadja pride po kupcih v Hamburg in od tod po nemških parobrodih v Egipet. Odisejeva pot! — Zadruga za razprodajo sadja bi se lahko osnovala slično kot zadruga za les (morda se dasti sadna in lesna zadruga istih krajev zjediniti). Našo trgovino s sadjem tlači cela vrsta kupcev, prelcupcev in špekulantov. Kmet malo dobi, — skoro jedna in ista reč kot pri lesu. ’ Na vsak način bi se dala samo¬ stojna zadruga za razprodajo sadja s prav malim kapitalom osnovati (1000—2000 gold.) in kmet bi po največkrat za svoje sadje še en¬ krat toliko dobil kot zdaj, celo pri najhujši konkurenci vsekakor več kot zdaj dobi. Pri¬ pomniti moram vendar, da cene sadju niso tako stalne kot pri lesu. Dostikrat pride po več parobrodov, ki imajo le sadje naloženo; cene seveda padejo, vendar le toliko, da bi zadruga še vedno velik dobiček odnesla. Če naše sadje pretrpi po pet kupcev, ki vsak svoj dobiček v žep vtakne, če pretrpi dolgo pot v Nemčijo (s carinarino vred) iir-od tod iz Hamburga v Egipet, če redi tukaj veletrgovca in malega prodajalca, bi bil direktni izvoz naših zadrug vsekakor 8. Podlaga našim gospodarskim težnjam. V Egiptu gre za to, kako pomagati «fe- lahom*, zemljedelcem, kmetom v nilski dolini, i Govorilo se je mnogo, na katero stališče naj se postavijo specifično egiptske agrarne težnje. Žid je govoril «o napredku in moderni kulturi*, kristijan «o krščanski pravičnosti* in mohame- danec «o mohamedanski pravičnosti ter o glo¬ boko ukoreninjenem moslimskem čutu v egiptski ljudski masi*. Vsakomur je jasno, da se morajo Postaviti agrarne težnje, gospodarsko vprašanje 10 - v Egiptu, na moslimsko stališče, na temelj < el- korana», če se hoče, da prodrejo nove ideje v širšo narodno maso ter da jej morejo v resnici kaj koristiti. Vsako gospodarsko vprašanje se more ugodno rešiti na stališču krščanstva, mohame- danstva, materijalizma, komunizma i t. d., to so le bojni klici — cris de bataille, ki s stvarjo samo nimajo prav nič opraviti ter služijo v koncentracijo posameznim strankam in veroizpovedanjem. Kako pri nas Slovencih? Dejstvo je, da je v slovenski ljudski masi krščanski čut globoko ukoreninjem, prav tako vse vladajoč kot moslimski čut v egiptski ljudski masi. Brez verstvo, socijalna demokracija i t. d. so jezgri naše narodne mase toli tuji pojmi, da je vsakako slab kalkulator, kdor zajaše ta «Sclilagwort», tvori svojo strančico, naj ga spravi do veljave. Treba je, da naš položaj spoznamo. Treba je pa tudi, da si vzamejo vse gospodarske težnje globoki krščanski čut naše mase za podlago že začetkoma, da nas ne_ bojo pozneje mo¬ tili pri delu pojmi nemške didaktike. 9. Specifično slovensko gospodarstvo. (Pridelki). Kar je avstrijsko, ni slovensko. Prva po¬ treba je, da se na polju našega gospodarstva loči «m o j e» in «t v o j e», da se pojmi zbistrijo. Kar ima na slovenski zemlji Lah in Nemec v posesti, to ni naše. Odštejmo vse avstrijske, laške in nemške interese in oglejmo si_, kar ostane specifično slovenskega, to bodi jedina — 31 — domena naše koncentracije. Obrt in industrija na naši zemlji, ki ni v naših rokah, nas prav liič ne briga, kajti, če jo podpiramo, po¬ rabljala bo svojo gospodarsko moč proti nam. Oglejmo si torej svoje posestvo. Vsi napori naj se zjedinijo na specifično slovensko stališče; ozirajmo se le toliko na splošno avstrijsko sta¬ lišče, kolikor nam je kot dobrim državljanom treba, kajti gospodarski interesi splošno-av- strijski so tako zamotani in od naših specifično slovenskih večinoma toli različni, deloma nam kvarni, da se pri tem le pojmi mešajo, navadno tako, da prezremo popolnoma svoje specifično stališče. Specifično slovenski gospodarski inte¬ resi so naš narod, celokupna slovenska kmečka masa. Treba je, da slovenske inte¬ rese analizujemo. V krogu specifično slovenskem vladajo zopet velike razlike. Korošec se preživi s prodajo živine in lesa; Štajerc ima manj lesa in živine, pa pokriva nedostatek z vinom, žitom in sadjem; Kraševec nima ne lesa ne živine kot Korošec, Gorenjec in kmet Soške doline, drži ga trta in posamezne domače obrti, n. pr. kamno¬ lomi. Bolcan ima les, pa nima prikladnih komu¬ nikacij i t. d. Vidimo torej skoro v vsakem okraju po naravni legi različne gospodarske prilike, s katerimi bo treba v prvi vrsti računati. Vseslovensko gospodarsko zjedinjenje je torej mogoče le po analizi posameznih okrajnih prilik. Te okrajne razlike so naša velika sreča, ker omogočijo izdatno trgovino v slovenski sferi, ali vsekakor menjavo med kmetom in kmetom, zj edin j enim v raznih zadrugah. Ko¬ rošec nima vina, Kraševec nima lesa, direktna menjava med kmetom in kmetom je v vseh sličnih slučajih mogoča, čeravno se po navadi zvrši potom denarja in ne blaga samega. Le združenja in pripravne organizacije je tu treba, in vsa reč, ki ima različnost pridelkov, v pod¬ lago,'pojde sama. Ne verjamem, da bi bila me¬ njava v blagu mogoča, pa to je popolnoma postranska reč, glavna naloga je: kraje z raz¬ ličnimi pridelki zvezati in v komunikacijo spra- . viti, jih gospodarsko in kompenzatorično zdru¬ žiti, zadrugo z zadrugo. Reč je nova, ni še upo- čena, velikih težkoč krije to vprašanje več kot se prvi mah misli, a ni težkoč, ki bi bile ne¬ premagljive. To bi-bilo naše notranje go¬ spodarsko vprašanje, ktero gre rešiti v prid ljudski kmečki masi. Odprijmo oči! — Težiti samo na to, da se kmetom davek zniža, ali da se mu ta zarad slabe letine odpiše, da se priuči polje bolje ob¬ delovati, z lesom gospodariti, da se strokovno olika, ni glavna naloga notranjega našega go¬ spodarstva. Taka nastojanja so vedno le pro¬ blematične vrednosti, ker po navadi le posa¬ meznikom koristijo, ogromni večini ljudske mase pa ne donašajo stalnih koristij. Tu gre pa le ono imenovati, kar donaša stalnih, širših koristij. V čem so te koristi? Jaz obrnem vprašanje tako-le: Od česa živi naš kmet? Od tega, kar pridela ? N e. Od tega, kar proda. Tovarne, ki izdelajo, a ne prodajo, imajo v manjšem razmerju slabo kampanjo, v večjem pa pogin in likvidacijo. Čistimo pojme. Ustanavljati za kmete konsumne zadruge in prodajalnice, ima le postransko vrednost, to se pravi vso reč na glavo ~p o stavlj ati. Gospoda, kako pa bojo kmetje pri vas kupovali, dokler ne morejo svojih pridelkov redno in vedno prodajati, od kod denar, če tudi znižana cena, pa vendar vedno denar, ki ga za¬ hteva i konsumna prodajalnica ? Tako se ne rešuje naše gospodarsko vprašanje, najprej mora glava v hlev, potem pride še le rep, in — 33 - ne narobe. Ali drugače: najprej se mora rešiti vprašanje K kje in kako naj prodaja naš kmet, in potem pride še le drugo, veliko bolj po- ' stransko, kje in kako naj kupuje. Kmet ni tovarnični delavec, kojega delo se plačuje v denarju, kmečko delo plačuje zemlja v poljskih pridelkih, a to ni denar, morda je neko sigur- nejše stališče, polisa proti stradanju, a denar . ni. Če hoče tedaj kmet, recimo, če tudi v za- ■ družni prodaj alnici kaj kupiti, mora imeti denar, to je, mora s v o j e p r i d e 1 k e poprej pro¬ dati. Specifično slovensko gospo¬ darsko vprašanje glede naše kmečke mase ima se tedaj na transakcijo naših zemeljskih pridelkov v denar koneentrovati. K a k o i n kje naj naš kmet prodaja svoje pridelke, to je in bodi glavna prva točka našega gospodarskega vprašanja. Vsaka druga stran jeza zdaj potrata časa. Naši gospodarski izvedenci naj nam ne kalijo pojmov! Ne imenujte mi svojih profesorjev, pustite znanstvene fraze in eksaktne otrobi; to so stvari, s katerimi mi S"1 o v e n o i ne vemo, kaj začeti; stvari brez koristi. Znapstveno narodno gospodarstvo in Darwinizem, ki priznava prirodni zakon, po kojem močnejši potisne slabšega in ga uniči, ki hoče ves svet ozdraviti s svojim: «laissez faire», tak nauk ni za nas, bodi še toli znanstven in eksakten. Jalov je vsake podrobne inicijative. 10. Kako in kje naj prodaja naš kmet? To ostane torej naše glavno vprašanje. Ni izhoda, ako ne vzvišamo svojega obzorja, ako ne prekoračimo državne meje v svojih gospo- 3 darskih aspiracijah; — naše blago, naši ze¬ meljski pridelki so jih že davno prekoračili, gredo na tuje, v zamorje, le mi smo zgubili vsak sled za njimi, mi ne vemo, na koja pota jih vrže velika trgovina, mi ne vemo, koliko do¬ bička si iz njih iztolčejo tujci, mi ne vemo, ali oni dobro ali slabo plačajo producenta, našega kmeta — skratka Slovenci smo glede svojih ze¬ meljskih pridelkov zgubili vsako zvezo, torej tudi. ves dobiček, kar se tiče mednarod¬ nega prometa.' Ne motimo se, naše ozemlje ostane, kar je. Da bi tudi bili vsi naši kmetje gojenci zemlje- delnega vseučilišča, ne bi imeli moči. pridelke naše zemlje preinačiti niti znatno zboljšati ali pa dosti x>ovišati. Mi ne moremo uvesti novih rastlin na svoje zemlje, mi ne moremo svetovati, naj sadijo naši kmetje kavo, drevesno volno 11 (pavolo) i. t. d. Ako sploh moremo kaj po¬ magati kmetu, je to, da mu pokaže m o, kaj naj prodaja, da si bo več pridobi¬ val z istim blagom nego do zdaj. Kaj nam storiti? Naj se ustanovi gospo- ' darski ofibor, ki bo mednarodno trgovino s pri¬ delki slovenske zemlje zasledoval in proučeval. Sledimo pot vsake naše deske, vsakega stebra, vsakega jabolka, živinčeta i. t. d., ki jo vzame do svoje'definitivne prodaje v svetovni mednarodni trgovini. Stvar je težka, ker leži „ težišče večinoma izven naše države; Dunaj nam torej nič ne more pomagati, če si sami ne po¬ magamo. Najboljša uradna trgovska poročila, kakor sem že v uvodu omenil, no vredijo niti beliča za nas, ker se gre tu za individuvelno narodno i niči j a ti v o, kateri moramo sami pogladiti pota. Na podlagi tega smera sem dal samo par praktičnih navodov glede Egipta. So še drugi kraji, kjer bi se naše pojedino blago še boljše prodajalo. Egipet je le majhen del mogočnosti. Naj se zasleduje tedajmzvoz naših pridelkov! Gotovo pa je, da morejo biti to le kraji, ki imajo vsaj deloma različne zemeljske pridelke, kamor prevoznina ni previsoka in ki so zadosti bogati. Če torej našim kmetom ne moremo dati novih zaslužkov, združimo jih, da morejo vsaj sami postaviti, brez dolge vrste pre- lcupcev, svoje pridelke tja, kjer se najboljše prodajo, z eno besedo, naj prvotnim producentom pripada glavni dobiček ! — T o j e g o t o v o prvo in pereče specifično slovensko gospo¬ dar sko .vp ra Sanje, kajti slovenski narod pada in se krepča vjednaki meri z blagostanjem naše kmečke mase. Prepričan sem, da se bo velika večina | naših velmož izgovarjala : to je pretežko, utopija, zunaj Avstrije rie gre, le počakajmo par let še i t. d. Glejte jih naše prijatelje kmeta, čuvarje blagra, ki gumbe kupujejo ter pustijo tujcu, da nam suknjo vkrade! Tako ne gre več naprej! Transakcija naših zemeljskih kmečkih pridelkov v denar mora priti v našo last, to je j e d i n o na¬ rodno bogastvo slovenstva. Naj se začne še s tako malim, začeti se mora! Prvi uspeh vspodbuja druge in reč pride sama v tir nalile jezereu, ko se mu jezovi snamejo. Slovensko razumništvo se mora bolj bri¬ gati za kmeta! Samo eii primer. Povedal sem že, da začenja ruski, švedski in sibirski les od leta do leta hujšedlačiti naš les na jutrovskih tržiščih. Vrsta prekupcev z našim lesom ne bo hotela nikdar spustiti svojega prejšnjega dobička iz rok. Kdo zgubi torej pri lesu? Naš kmet. ko- jemu se vedno bolj tlači cena. Ako gre to še par desetletij naprej, bo moral naš kmet les 3 * — 36 — prej ko ne skoro zastonj oddajati. Ne varajmo se, prvotni neuki producent trpi najbolj v vseh spremembah svetovne trgovine. In zdaj naj pride še kak gospodarski izvedenec s trditvo, da nas i z v e n a v s t r i j s k a trgovina nič ne briga! Kdor lj ubi naš narod, naj ožigosa take preroke ter jim odpre za dlan oči! V deset letih priborijo naši poslanci na Dunaju morda par sto tisočakov olajšanj na davku i t. d. Lepo je to. Kaj pa je ta ničla proti onim milijonom, ki jih brez dvojbe izgubi celokupna slovenska kmečka masa v istem času samb pri enem svojih pridelkov, pri lesu? Se-li pravi to dobro gospodariti z narodni m bogastvom slovenstva? Ljudska masa je povsod na svetu mrtva, nezmožna, ako jej razumništvo ne da impulsov . Ne pada-li torej vsa krivda na razum¬ ništvo? In ako v 50 letih Korošec, Gorenjec itd. ne dobi ničesar več za les, ako polovica naše narodne mase strada in hira, bo-li našim izve¬ dencem zopet stari izgovor «časi so slabi« dober v porabo ? Prav kakor so nekdaj koroški nemčurji tolažili kmete: «frdamani ajznpon ves furberk frderba!» Vzel sem le en primer, en del naših pri¬ delkov — les. Kaj pa je z našim sadjem, grozdjem, vino m, živino in raznimi doinačimi obrti?! Kako in kje se v svetovni trgovini prodajajo, koliko dobička ima kmet, koliko prekupci — kakšna bodočnost^ čaka te naše pridelke? Se-li ž njimi glede na narodno bogastvo dobro gospodari? Dandanes, ko je že skoro ves stari svet <-au comble» svoje pro¬ dukcije, se bodočnost raznih zemeljskih pri¬ delkov vsaj v glavnih potezah po geografični legi lahko proračuna. Še več, raznim nevarnostim, n. pr. krizi, ki preti našemu lesu, se da že za časa ustavljati. Pustimo torej modrost krivih — 37 — prerokov, tudi Scheicherja, skratka: pustimo teorijo - lotimo se prakse, ustvarjajrnp, pokažimo dejanj! 1 i . Slovenska obrt. (Ročni izdelki). Nemška, tuja obrt, bodi tudi avstrijska, nas je vklenila v železno srajco, da domačincem skoro ni življenja. To vprašanje ima tisoč težkoč. Kaj pomaga, da krščansko socijalna stranka druži razne obrtnike. Ali jim je le trohico že pomagala? Tovarne jih ihore s svojo nadpro- •< dukcijo. In kako bi jih ne morile v domači de¬ želi, ko se iste bogate celo v zamorju? Zidali ste hišo, na dimnik ste pa pozabili. In dimnik, odtok, prodaja blaga, je glavna stvar. < Molto fumo, poco arrosto», — tako nekako bi označil ' naše narodne obrtniške zadruge. Majhno obrt, ki dela za vsakdanjo potrebo ali za tekočo kra¬ jevno potrebo, seveda izvzamem. Koliko izmed obrtnikov jih pa dela v istini za tekočo po¬ trebo? Kaj pa z drugimi, z veliko večino, ki je žrtva nadprodukcije našega časa? Kako tem po¬ magati? Težko bo, težkoče so -veliko večje kot pri zemeljskih kmečkih pridelkih, obrtnost in tovarne rastejo vsak dan, druge dežele so nas prehitele in se v čezmorskih krajih že utrdile. Predolgo smo spali. Pridelki bojo v starem svetu kmalu stalni, osobito pojedini; izdelki dan na dan brezmeroma rastejo. Na drugo stran seveda izdelki grejo lahko okoli sveta, pridelki pa po navadi ne prenašajo dolgih prevoznin. Kako tedaj našim obrtnikom pomagati? Vse besedičenje je prazno, treba jim je iskati - Ab- satzgebiet» — ali rešiti vprašanje, kje naj prodajajo? Slovenski obrtniki nikdar ne bojo delali n. pr. za Dunaj, saj prihaja Jiunaj k njim ter jili davi že na domačih tleh. Zopet vidimo, da je j edina pomoč zunaj avstrijske meje; dokler se obrtniki ne združijo ter na¬ potijo svoje izdelke v zamorje, ne bo in ne more biti pomoči. Velika večina izdelkov pretrpi vi¬ soke prevoznine v tuje kraje. Ako bi se jaz hotel tu samo na Egipet ozirati, bi bilo naravnost smešno. Jaz izven Egipta ne morem soditi. Vse¬ kakor bo potrebno, proučevati razmere v raznih prekomorskih krajih v prid naši obrti. To je jedina rešilna pot, vse druge lepe besede so «pesek v oči»! Posamezen obrtnik ne more tekmovati z veliko industrijo. Zadruga je torej tukaj impe¬ rativna potreba. Kar se tiče Egipta, je ta dežela z raznimi evropskimi izdelki kar preplavljena. Le nekaj malega bi se upal še omeniti, in sicer to-le: 12. Čevljarska zadruga. Dobro urejena čevljarska zadruga v do¬ movini, jedna ali več posameznih, bi si tukaj sicer ne prislužila zlata, pa vendar mogla za- drugarje v domovini pošteno rediti. Čevljarji na Francoskem'imajo zadruge, koje imajo v Egiptu svoje prodajalnice «Cordonnerie fran- . Gre le fino in lepo izdelano blago. Par moških čevljev se prodaja tu 7, 8 do 10 forintov. Prevoznina je za obuvalo skoro sama ničla. Carinarina v Egipet: 8 % tukajšnje vrednosti. Po tem takem morejo dotični krogi lahko pre¬ računati, ali bi .šlo ali ne. Račun: 8% carinarina, 2% prevoznina (n. pr. Ljubljana-Aleksandrija), da 10%. Tedaj za 10 forintov tu prodan par čevljev da 9 forintov čistih. Nadalje: 50 kr. do 1 for. na prodajalnico in opravljalca v Aleksandriji na par čevljev. Ker je v mestih življenje dražje, kazalo bi zlasti na deželi ali v malih trgih ustanoviti čevljarske zadruge za eksport, po¬ sebno tam, kjer znajo izdelovati finejše blago po dunajskih, parižkih ali pa angleških uzoreih. 13. Krojaška zadruga. Za krojače so razmere mani ugodne. Razne židovske tvrdke za izdelano obleko imajo tu velike prodajalnice. Izdelana obleka je tu vendar draga, ker imajo prodajalnice nekak ring» med seboj. Blago pride po največ s Češkega, z Moravskega.in z Dunaja. Kazalo bi. le na deželi ustanoviti kako zadrugo, kjer so delavne moči dober kup, posebno, ako si za¬ gotove ugodno oddajatev tkanin iz koje tovarne. Gre fino in navadno izdelano blago evropske noše. 14. Mizarska zadruga. Za mizarske zadruge so tukajšnji odno- šaji tako izvrstni, da bi zares škoda bilo za Slovence, ako zamudijo to priložnost. Vse na¬ tančneje v posebnem sestavku spredaj. 15. Vrvarska zadruga. Vrvi, konopci, i t. d. se tukaj izvrstno prodajajo. Nekaj naših vrvarjev že zdaj prodaja — 40 — s pomočjo raznih komisijonarjev svoje blago v Egipet. Grejo najrazličnejši pridelki vrvarstva. Vrvarske zadruge, bodisi v mestih ali na deželi, bi si tukaj gotovo prislužile lep denar. IG. Bazne druge zadruge. Ako bi se hotele druge obrti za eksport v Egipet na Slovenskem združiti, voljan sem na vsako prošnjo tukajšnje odnosne razmere proučevati ter potem v zasebnem pismu nasve¬ tovati ali pa odsvetovati. — Posameznim obrtnikom pa že tukaj odločno odsvetujem pred Egiptom, le v zadrugi združene moči mo¬ rejo uspevati. Ni glavno vprašanje, ali se katera reč po odbitku postranskih stroškov v Egiptu draže proda nego pri nas. Da se tudi proda le za isto ceno, je še vedno dobro. Glavna točka celega vprašanja leži v tem, da so onim, ki zaradi nadprodukcije dela nimajo, delo pridobi. Zlata tla obrti so že davno minola, a ne samo pri nas, temveč po vsem svetu. Naj se tedaj nikdo ne vara, naj dela naš obrtnik za dom ali pa za eksport v prekomorje, vedno si bo moral trdo prisluževati svoj vsakdanji košček kruha. Te¬ žišče vsega vprašanja leži torej v tem, da se onim, katere nadprodukcija za pridno roko in dobim voljo do dela plačuje z lakoto, zagotovi vsakdanji kruh. Dandanes na Slovenskem še ni tako slabo. Kaj pa bo v 50 letih ?! — Ali se ne da že dandanes z vso gotovostjo preračunati, da industrija in stroj delavno roko še bolj uniči v teku prihodnjih let? Ako mi torej naše obrt¬ nike v zadruge za eksport združujemo, ne skr¬ bimo s tem toliko za njihovo sedanjost, pač pa 41 — za njihovo bodočnost. Že geografična lega našega ozemlja nam veli, iskoriščati si morje. Izkoriščajmo morje tudi v prid našim obrtnikom, kajti obrtnik, ki ima direktne zveze v preko- inorju, bo vse «šoke», ki pretijo naši in avst¬ rijski obrti, sploh veliko lažje prenašal, ker ne bo več izključljivo od njih odvisen. To je ona širša podlaga, na katero se mora postaviti vpra¬ šanje slovenske obrti! — Le tem potoni bi šlo rešiti vprašanje specifično slovenske obrti, t. j. utrditi, pomnožiti in osloboditi jo od tujih uplivov. 17. S1 o v e n s k a 1 n tl u s t r i j a. (Strojni izdelki). Ako delim slovensko obrt od slovenske industrije, je to le prosto igranje z bese¬ dami, kajti prave velike industrije mi nimamo. V Evropi bo le malo velikih industrij, ki bi ne erpile'glavnega dela svojih dohodkov v pre- komorju. Velika industrija ima naravno podlago svoje prodaje v prekomorju; da bi mi imeli torej kako industrijo, bi morala že davno imeti svoje stare zveze v tujih deželah; tu torej ni treba delati poguma slovenskemu zajcu. V nemških in laških rokah je precej velike industrije na slovenski zemlji. Ta velika indu¬ strija prinaša nam prav dvournih koristi j. Res je, da pripade tudi slovenskemu delavcu kaka drobtina zaslužka, res je, da je velika blagodat za uboge kraje s pičlimi zemeljskimi pridelki, res je pa tudi, da raznaroduje ta industrija naše delavce, da jih tira med socijalno demokracijo. Kraji z veliko industrijo na Slovenskem so povsod sršenova gnezda nemčurstva in socijalne demokracije ter skoro nepremagljive trdnjave narodne neznačajnosti, germanizacije ali pa italijanizacije. Jasen račun! — Ta dejstva ovi : rajo naš napredek pri narodni individuvalnosti, nam torej več škodujejo nego gospodarski po¬ sameznikom koristijo. Ali bo kedaj mogoče ustvariti slovensko industrijo? Jaz mislim, da bode. Našageografična lega pri morju je naša sreča, kajti ta nam daje precej ugodnostij, ki jih nima današnje središče, avstrijske industrije na češkem, Moravskem in Nižje-avstrijskem. Naša bodoča industrija bo imela cenejšo prevoznino in lažje komunikacije v prekomorje za se, in to je že nekaj. Industrija hoče kapitala. Tega nimamo, se navadno pravi. To pa je le deloma res. Časi so taki, da je dandanes že boljše, ako indust¬ rijska podvzetja z malim začnejo, kajti inozemske in prekomorske relacije se ne odprejo na mah, treba jih je od leta do leta iskati in razširjati. Dandanes dobri kalkulatorji navadno ne zače¬ njajo več novih podjetjij na veliko. Začetkoma ni treba torej veliko kapitala, saj ga pozneje dobro upočena industrija povsod lahko dobi. Toliko kapitala pa imamo že dandanes, izgovor torej, da Slovencem kapitala primanjkuje, je vsaj deloma prazen. Nekaj drugega nam nedostaja,, namreč podjetnosti. Izgovor, da Slovencem pod¬ jetnost ni prirojena kakor n. pr. Židom, Grkom in Armencem, je vsaj glede industrije prazna slama. Prirojena podjetnost je slepa; podjetnost v industriji pa hoče dandanes visoke omike, ki pozna lastno pozicijo glede prirodnin, ki pro- učava prekomorska tržišča, ki zna kritično mi¬ sliti in strogo matematično računati. Glavna naša rana je tedaj pomanjkljiva omika naših malih kapitalistov. Ne tlačimo svojih sinov samo v gimnazije! Kdor nima od doma premo¬ ženja, ne hodi v realko ali višjo strokovno šolo, on bo vedno le hlapec v veliki industriji. N a naših malih kapitalistih je vse ležeče, da ti napotijo svoje sinove izkl j učljivo le v realke ali pa strokovne šole. To je jedina pot, ki nas more privesti do samostojne slovenske industrije. Še nekaj. Anglež kapitalist ne pošilja svojih sinov ne v realko, ne na tehniko, njemu se zdi to potrata časa in brezkoristno «mnogo- vedstvo». Angležko šolstvo je seveda popolnoma različno od našega. Če bi pa hotel to po našem povedati, bi bilo tako-le: Najprej 2 leti gimna¬ zije ali realke, potem 4- leta one strokovne šole, o kateri misli, da bo sinu glede položaja med¬ narodne industrije mogla odpreti pot do in- dustrijalne samostojnosti, in nazadnje, kar mu je glavno, pošlje svojega sina za 1 ali 3 leta v tovarno, ki dela v isti stroki, kot praktikanta brez plače, in tu mora začetkoma prijeti za ročno delo kot navadni delavec. Ako bi naši mali kapitalisti tu Angleže le malo posnemali, bi bilo nam kmalu boljše. Delo ni sramota! Nekoliko samostojnih strok, ki bi bile za slovensko ozemlje: 18 . Vžigali e e. Izvoz avstrijskih vžigalic je razprostrt v celo Afriko, Indijo, Kitaj i t. d. Les imamo. Na Kranjskem je celo izdelovanje (nepomočenih) vžigalic domača obrt. Sicilija nam je tudi bližja nego Nižjeavstrijsko. Kaj torej še manjka slo- ' venski tovarni za vžigalice V Omika (strokovna) naših malih kapitalistov! Ni-li sramota, da iz¬ deluje celo vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda — 44 — tujec* Scheinost ? Slovenska tovarna za vžigalice bi imela z vžigalicami omenjene družbe, ki vedno bolj prodirajo v narod, že neko pripravljeno polje*). V prekomorju tudi ni težko dobiti po¬ zicije, posebno, ko smo tako blizu Trsta. Ne vem, kje na Kranjskem izdelujejo na kmetih (nepomočene) vžigalice. Te vžigalice kupuje od kmetov, ako se ne motim, neka nemška klika, ki jih potem oddaja milijonarju, Židu Strossu, v Aleksandriji. Gospod Stross pro¬ daja te vžigalice tukajšnjim arabskim malim tovarnarjem, ki jih tu namakajo, kartonirajo in prpdajajo pod imenom «egiptske» ali pa «arabske narodne*, „moslimske“ vžigalice. Samo Stross si s svojim posredovanjem prisluži vsako leto lepe tisočake. Ali bi ne bilo mogoče tiste Kranjce v zadrugo združiti, da iščejo potem sami zveze s tukajšnjimi malimi tovarnarji brez nemškega in židovskega posredovanja? - Ali še bolje; Ni-li slovenskih rodoljubov, ki bi istej zadrugi pomagali na noge, da si sama stvori tovarno za vžigalice „egiptske“ ? Blago gre že od nekdaj. Omenil sem to-le, da pokažem samo na enem primeru, kako bi bilo pomagati raznim domačim obrtim na Slovenskem na noge. In teh je veliko pri nas. Vse besedičenje je prazno, proučevati se mora mednarodni promet, v do- tičnili strokah, položaj na prekomorskih tržiščih, kjer se blago definitivno * prodaja ali pa vpo- rablja. 19. Pivova r n c. Koliko piva gre v prekomorske kraje? Samo čez Trst gre v ogromnih množinah. Največ *j Res je ! Saj je le Slovencev dovolj za malo to¬ varno! Na Balkanu in med Hrvati bi tudi dobila odjemalcev! Ljubljančanje, na noge, tu je dober kos kruha! ga pride s Češkega .in z Bavarskega. Bi-li ne imele tovarne na Slovenskem nižjo prevoznino in prikladnejše komunikacije? Kot primer na¬ vajam le, da eksportira pivovarna v Senožečah, ki ni v slovenskih rokah, veliko piva v Egipet, ki se tu pije pod imenom «biere de Senosetsch*. 20. Žgane j> I j a e e. Isto kot'O pivu. 21. Tovarne za konserve. Isto bi veljalo «mutatis mutandis* in o raznih drugih strokah izvozne industrije. Pa nočem več govoriti o industriji za eksport, ostanem pri industriji za do¬ ni a č e potrebe, ki bi si lahko na Slovenskem samem zagotovila obstanek. Omenim samo dva slučaja, da pokažem, kako strašansko nesposobni smo. 22. „Kneippova kava“. Vsakdo ve, kak mogočen impuls so dale Kneippove ideje nekim industrijalnim strokam. Aii drugače: posamezniki so Kneippove ideje hitro v svojo\ korist trgovinskim potom izko¬ ristili. Kathreiner je postal milijonar, Beck, Oelz in mnogo drugih bogataši. Naši češki bratje so veliko bolj podjetni, čeravno pri njih Kneippovo zdravilstvo prav nič ni priljubljeno. Oni so kaj hitro za¬ prli pot nemškim tovarnarjem na češko ozemlje. Oni imajo svojo Kneippovo kavo že dolgo časa. To je „vydrova žitna kava' iz tovarne „Vydrova tovarna na žitnou kavu v Dobro vici u Prahy“. Kaj pa pri nas Slovencih? Družba sv. Mohorja je izdala „clomačega zdravnika' po Kneippu, njegovo metodo tedaj med nami ogromno razširila. Razne nemške tvrdke inse- rirajo v vseh naših časopisih, najsigurnejši znak, da delajo dober »Geschaft' z nami. Je-li res potrebno, da glodejo Nemci tako na našem narodnem bogatstvu? Smo mi z našim „be- schrankter Unterthanenverstand' res tako ne¬ sposobni, da še posnemati ne zamoremo?! In koliko bi stala tovarna za «sloven sko Kneippovo lcavo?» K večjemu tisoč (1000) fo¬ rintov ! Kdor je blizu kake tovarne za papir ter železnice in v kraju, kjer dober ječmen raste, naj se, ako drugače ne gre, do mene obrne, mu pa jaz povem, kako ustanoviti in kako naj dela taka tovarna. In slovenska Kneippova kava ne bo samo tako dobra kot Kathreinerjeva, temveč ob jednem tudi precej boljši kup. 23 . Karini surogati. Pri nas se veliko porabi Franckove kave in sličnih surogatov. Tu velja isto kot o Kneip- povi kavi. Tudi tu bi tovarna ne prišla pre¬ visoko. Vsak kemik ali pa zdravnik, ki hrano kemično preiskuje, bo znal primerno napotiti. Ako tedaj naš mali kapitalist še posnemati ne zna, še tistega ne, kar mu je vsaki dan pod očmi, bi bilo vsekakor potrebno, da se ustanovi vseslovensko društvo, ki bi položaj domačih in prekomorskih tržišč proučevalo, našim malim kapitalistom vse potrebne podatke v posameznem — 47 - slučaju dostavljalo, eventuvalno vspodbujalo. Tako društvo bi bila velika blagodat našej spe¬ cifično slovenski gospodarski individuvalnosti in ob jednem najkoristnejše slovensko društvo. les: Egipet, Sirija (?), Arabija, Alžir (?), Italija (?). 1. Proučevanje krajevnih razmer, kako združiti kmete. ° 2 . Ureditev vprašanja glede posestnikov žag in kmečkih oddajalcev posekanega lesa. 3. Ustanovitev zadruge. Pravila zadruge. 4. Volitev pripravnih zaupnih mož (oprav- ljalcev). 5. Dogovor z e. in kr. avstro-ogerskim konzulatom in avstro-ogersko trgovinsko ko¬ moro v.(Aleksandriji). 6. Nabiranje potrebnega kapitala. (Posebno to vprašanje bo pazno urediti). 7. Eksekucija po prej navedenem načrtu. Živina: Južna Nemčija (?), Francosko (?), Švicarsko (?), Italija (?), notranja Avstrija (?), ?? (proučevati). Načrt:. Slično kot «1 e s». Žito: Ostane doma, Avstrija. Sadje: Egipet, Sirij a (?), Nemško (?), no¬ tranja Avstrija (?),?? (proučevati). Načrt: slično kot „les“. Perotnina, jajca, maslo itd.: ?? (proučevati). Vino: Češko (?), Rusko (?), Nemško (?),?? (proučevati). Načrt: slično kot „les“. Domača obrt: ? ?, (Mizarska zadruga, — Egipet), ? ? (Proučevati razne druge domače obrti). — 48 — Obrt: ? ?, (Vrvarska, obuvalo i t. d., — Egipet), ? ? (Proučevati). Industrija: ?? (navadne poti svetovnega prometa) - . a) z a e k šport: ? ?, („egiptske vžigalice', pivo, i t. d.) b) d o m a č e p o t r e b e: „Kneippo va kava“, „Kavini surogati" i t. d. 24 . Pripomba. Namen tem člankom je jasen. Vsak olikani Slovenec, ki zna prostodušno misliti, uvidi, da je glavni uzrok naše narodne in gospodarske nemoči naša gospodarska odvisnost od tujcev, Nemcev in Lahov. Misel gospodarske organizacije je zrela, osobito na Slovenskem. Povsod vidimo vesele pojave in marljivo gibanje na tej poti, ki ima privesti naš narod iz tisoč¬ letnega mučeništva. Zdi se mi vendar, da se dela včasih odveč jednostransko, da se pozabi pri tem na nekoje glavne točke, ki se pozneje bridko maščujejo ter izjalovijo marsiktero dobro voljo rodoljubnih, človekoljubno čutečih src. Obrnem stvar tako : le: Mi smo Avstrijci — a avstrijske trgovine v strogem pomenu jaz ne poznam, kajti trgovina je dandanes povsod med¬ narodna, svetovna. Pri ustanovitvi raznih kmeč¬ kih ali pa obrtnih pridobitnih zadrug se le pre- rado pozablja na ta fakt. Opozoriti, resno opo¬ zoriti na to stran, je j edini namen mojih člankov. Vse gospodarske in obrtne težnje naj se tudi pri nas postavijo na jedino zdravo in pravo stališče mednarod¬ nega svetovnega prometa. Dokler se to ne zgodi, ostanejo vsa naša nastojanja, naj bojo — 49 še tako odkritosrčna, le jednostranske, jako dvomljive vrednosti. Jaz nisem strokovnjaki, ne v narodnem gospodarstvu ne v mednarodni trgovini, tem¬ več popolnoma priprost opazovalec. V teji stro¬ kah sploh ni priznavati strokovnj aštva. Tisoč in tisoč strokovnjakov ponuja dandanes stoterih sredstev križem sveta, da ozdravijo na papjfrju sušico gospodarsko slabejih slojev. Res, sušica je kronična bolezen, ki se ne da od danes, do jutri ozdraviti — le potrpimo: «Geduld bringt Rosen auf den Sarg». Je že tako. Živo srebro gospodarskega življenja z milijoni in milijoni razlik se ne da ugnati v kozji rog stalnih para¬ grafov, suhih sistemov. Gospodarsko vprašanje je vprašanje živih bitij, slika vedno spreminja¬ jočega se življenja, slika svetovnega okeana, na Kojem se pri jasnem nebu vspenjajo valovi za¬ radi (vremenskih) sprememb v daljnih, daljnih morjih. Val tišči val. — Socijalna veda in zdravilstvo ste sestri, kajti varati vsa¬ kega, kdor v nju preveč zaupa.. Izmed looo zdravil, ki jih vseučiliščna stolica izvrstnimi proglasu je, jih 999 le «medvedom» pomaga, kajti ljudi puščajo na cedilu. Če bi življenska telesna moč sama ne ozdravljala bolezni, ki so sploh ozdravljive, bi nas zdravnike svet gotovo že do zadnjega potolkel, in prav bi imel. Ravno isto bi se zgodilo i s strokovnjaki na socijalnem polju, če bi si gospodarsko slabeji ne bi bil že znal med tem vsaj nekoliko sam pomagati. In zdravilo! ? Kogar deset svetovnih zdravniških celebriteU ni moglo ozdraviti, ozdravil je po najbolj primitivnih sredstvih dostikrat lajik, priprosti kmečki župnik — Kneipp. Evo nas sredi zagonetek, ki nam jih podaja „strogo znanštvo', patentovana večna" „nespremen- Ijiva" „resni«a“ glede socijalne vede in zdra¬ vilstva. " 4 — 50 — Pustim bridko resnico, lotim se praktičnih . vprašanj. Jaz sem skeptik, iz vse gospodarske in socijalne moke ne bo kruha, ki bi bil dosti prida. To je že podedovani greh vsega, kar lazi ter sklepa pod solncem. Izcedimo tedaj vse pro¬ blematično, negotovo, a zastavimo vendar roke pri tem, kar nam ostaja praktičnega, izvršljivega, z eno besedo: prakse nam treba, pustimo teorijo. Pri Slovencih naj bi se praktična vprašanja le praktičnim, a ne znanstvenim potom reševala. Priprosti smrtnik, ki je ustanovil v svoji občini gospodarsko, pridobitno, obrtno i t. d. zadrugo, ne da bi ga oblizalo znanstvo, naj več velja med nami nego deset znanstvenih teoretikov. Šah med , nami socijalni demokraciji in drugim teorijam! Kdor je žalosten, ne hodi med žalostne, kdor je gospodarsko slab. ne hodi med isto slabe ko¬ čije 1 '. Žalost se z žalostjo ne ozdravlja — vsaj dandanes ne. Preveč časa se pri nas potrati z vpra¬ šanjem tovarničnih delavcev, k oj ih pri nas ni dosti. A kar jih je, so večinoma mednarodni, nemčurji i t. d. Slovenski narod je skoro jedino le kmečki narod radi dogodkov tekom dolgih 1200 let, in ostal je to še dandanes. Med našo ljudsko maso, med kmete, naj se osredotočijo za zdaj naši napori. Kmečka masa je dandanes velikan, ki nima rok ni nog, da bi si pomagal in se obrnil — ki hoče, da grize, a nima zob. Tu je naša domena, tu so polna tla za one, ki imajo voljo ustvarjati, da pomagajo, kajti ne- dostaje še vsega. Učimo kmete ponajprej varč- ljivosti. družimo jih. ustvarjajmo zatem gospo¬ darske, pridobitne, izvozne, obrtne zadruge — končno dajmo velikanski pošasti noge. roke. zobe, da izhodi, da grize, da napreduje. Med Slovenci tu ne gre za metodo, kakeršno koli, vsak po svojem naj skuša ustvarjati. - K n e i p p i tu po 5 ) navadi več opravijo nego vseučiliščni profesorji. Pri kmetih je glavno vprašanje, kako in k je na j p r o d a j a, to je v gospodarskih, pri- dobnih in izvoznih zadrugah,— vprašanje: kje naj kupuje, stoji še le v drugi postranski vrsti (konsumne prodajalnice itd.). Pri tovarničnih delavcih, uradnikih itd. stopijo zopet konsumne prodajalnice v prvo vrsto, kajti njih delo se plačuje direktno v denarju. Drugih točk strogo delavskega vprašanja se ne dotikam. Pridobitne in izvozne kmečke zadruge bi slovenskemu trgovstvu prav nič ne škodovale, pač pa židovskim, nemškim in laškim veletrgovcem, ki se do zdaj mastijo s preku- povanjein pridelkov našega kmeta. A te tuje pijavke so nam — lanski sneg! Konsumne pro¬ dajalnice, čeravno velika blagodat, škodujejo tu pa tam lahko našemu slovenskemu trgovcu. A mi imamo naših trgovcev premalo, v mnogih krajih jih treba še le pridobiti, vzgojiti. Vpra¬ šanje o konsumnih prodajalnicah je torej vse- kako jako kočljivo, osobito za nas Slovence. Celo glede naših navadnih domačih pridelkov ni dosti boljše. V »prijateljskih pogovorih v Ljubljani berem : «glavna naloga je producenta s konsu- mentom direktno zvezati-. Na papirju se to lepo bere, v praksi pa je to vse druga reč. Ne no- sijo-li že kmetje svojih pridelkov skoro povsod v mesta, mestica in trge ter jih tam konsu- mentom direktno prodajo? Tu je tedaj produ¬ cent s konsumentom že toli tesno zvezan, da imajo dostikrat priložnost se direktno spoprijeti in ravsati. Vsekakor bi se tudi tu dalo kaj sto¬ riti in sicer v smislu, da ne nosi vsak posa¬ meznih svojih pridelkov v mesto, temveč da jih zadruga zbira in skupno pošilja. S tem bi se 4.* posameznikom pot in stroški prihranili. Isto je predlagal dr. Tuma v Sežani o okoličanih, ki trgujejo s Trstom. Nekaj sličnega sem opazil na Dunaju pri Steirisclie Milchgenossensclmft», ki prevaža skupno štajersko mleko na Dunaj ter ga v mnogih lastnih prodajalnicali direktno i prodaja. Na Francoskem in Švicarskem je še veliko več sličnih zadrug. Celo na Jutrovem se že dobijo, le mi Slovenci smo povsod zadnji. To bi bil le en del. . Producenta s konsumentom zvezati! Še en primer. Glavni pridelek Slovenskega je les. Ako kaka kmečka zadruga proda svoj les slovenskemu trgovcu v Ljubljani, je-li ta že konsument? In ako ga isti trgovec zopet odda čifutskemu agentu aii pa trgovcu v Trstu, sta li ta dva že konsumenta? In ti oddajo isti les čifutu v Aleksandriji, ta zopet Izraelcu v Kahiri in ta zopet arabskemu trgovcu, da, lepi konsu- menti so to. Koliko dobička bi taka zadruga po kranjskem® receptu, ki ne misli prekoračiti državnih mej, za kmeta sploh prinesla? Dobička nič, pač pa škode, kajti trgovec v Ljubljani bi komaj toliko zamogel ponuditi kot tržaški agent. In da bi zadruga le malo več hotela zahtevati, bi gotovo zaropotal že Žid v Trstu ter ponudbo odklonil, morda celo ustanovil med svojimi • sobrati® tajen «ring» proti zadrugi. In evo nas: zadruga ima les, ki gnjije, čifut pa denar. Der eine hat den Beutel, der andere das Geld. Na vsak način bi tu zadruga ne dobila več, kot kmet dandanes dobi. Ako tedaj zadruga ničesar ne koristi, bi je ne bilo treba! Jaz sem trdno prepričan, da mora vsaka zadruga z lesom v kratkem falirati, ako se ne postavi ko j za® č e t k o m a na stališče mednarodne trgo¬ vin e. Tu gre še pomisliti, daje les glavni pri¬ delek slovenskega ozemlja. In kdor hoče — 53 — našemu kmetu res kaj koristiti, mora vendar pri glavnem pridelku začeti t e r ne pri postranskih, ki malo izdajo. Evo nas na koncu vse modrosti, tu je le en izhod: v mednarodni promet direktno poseči. Producenta s konsumentom zvezati, je že prav. Jaz pravim: producenta zdeti- n i t i v n i m konsumentom zvezati, in ne z v s a k o j i m, temveč le z onim, ki naj d ra že plača. Mutatis mutandis velja tudi o sadju, grozdju, vinu in živini jedno in isto, kar sem o lesu omenil. In tu je treba v mednarodni promet poseči, kajti sicer bi do- tične zadruge istotako le životarile. Naštel sem zdaj vse pridelke, ki imajo sploh kaj pomeniti pri kmetu. Vsakdo, ki hoče kmetu pomagati, a ne proučuje resno mednarodne trgovine ter ne zasleduj e potov raznim pridelkom, ni odkritosrčen ter ima vsekakor le sebične namene, kajti brž ko ne špekulira le na-kmeta kot «Stimmvieh-. Da, kmetom pomagati, to hoče dandanes muč¬ nega, dolgega proučevanja, velike natančnosti, znanja ter tehtne razsodnosti. Raznim do¬ ni a e i m obrti m, posebno v onih strokah,' kjer stroj v tovarnah še ni dosti nadomestil delavnih rok, ki imajo torej same ob sebi še višjo ceno, je pa stališče mednarodne trgovine brezpogojno potrebno. Na nemška mesta kot Dunaj, Gradec itd. nam ni računati, kajti ta bojo nemškim zadrugam bolj pod roko. Ne bojo li nas slične zadruge od Štajerskega do Češkega silile, obračati naše oči na jug, izven mej našega carstva ? Tu nam bo zopet naša geografična lega veliko koristila. Pri morju smo ; izvrstna, prikladna geografična naša lega nas sili bolj kot vse druge avstrijske de¬ žele za našim hrbtom, v osredju Avstrije, da stopimo p r v i ter nemudoma na stališče med¬ narodnega prometa. Navadni izgovor, ki na videz vse opraviči, je ta, da nam nedostaja kapitala. Pride mi na um dogodbica kralja Ljudevita XV.: Ko se je kralj Ljudevit XV. približal nekemu mestu, seje oglasila pri njem najprej deputacija mestnih mož. Najprvo so se opravičevali, da ga niso sprejeli s streljanjem topov, rekoč, da so to opustili iz dvajsetih uzrokov. — «Prvi uzrok je, vaše veličanstvo, da topov nimamo; drugi . . .» "O, ne trudite se dalje*, seže kralj v besedo, «prvi vzrok zadostuje tako popolnoma, da vam prav rad odpustim drugih devetnajst*. Tako nekako je baje tudi z nami. Jaz vendar menim, da ni tako, dandanes imamo že kapitala zadosti, le porabiti ga ne znamo. Po¬ glejmo okoli sebe: skoro v vsaki občini imamo po nekoje male kapitaliste. Ako so ti po¬ samezno preslabi, naj se združijo. Kapitala nam ne nedostaja, pač pa znanja, podjetnosti in med¬ sebojnega zaupanja. Tu bi duhovni in učitelji v vsaki občini mogli veliko koristiti, vendar o tem pozneje. Imamo naše posojilnice in hranil¬ nice, večinoma prav mogočne denarne zavode, Ti denarni zavodi po današnjem ustavu narod¬ nemu bogastvu slovenskemu ne koristijo toliko, kot bi lahko mogli. Prvo nalogo: rešiti našince iif! krempljev tuje'nemške, židovske in laške fi¬ nance, so izvrstno dovršili. A pri tem je ostalo, niti koraka več. Naši denarni zavodi so Kitajci, ki imajo premoga na veliko v deželi, a ne znajo ( ga vzdigniti ter v svojo korist porabiti. Kaj pa je z onimi, ki imajo denarja v posojilnicah? Kdo jih vspodbuja, poučuje, gre jim na roko, naj porabijo ta denar v ustanovitev novih industri- jalnih podjetij, bodisi za slovensko ozemlje, bo- diši za izvoz? In posojilnice in hranilnice Same, kot mogočni kapitalisti, zakaj ne dajejo dobrega izgleda, zakaj ne ustvarjajo tovarn v gospodarsko osvoboditev našega naroda, da zabranijo Nemcem in Lahom, da ne glodajo toli sramotno na našem narodnem bogastvu ? C’ est le savoir qui fait le couragfe ! Kdor kaj razume, ta se ničesar ne boji. Tu je naša rana. Mi smo prav po otročje jedno- stranski. Delavsko vprašanje, to je StSckenpferd«, na kojem naše razumništvo jezdari. Vprašanje lcapitalistiško, to nam je de¬ seta briga, to se s par zaničljivimi izrazi po¬ koplje, in konec. Ana m ne gre samo sta¬ lišče delavca, temveč tudi kapitalista, fabrikanta proučevati. Naši juristi in krščanski socijalisti so tu famozni, teoretično so pravcati Rafaeli, koji nam slikajo španske gradove v oblake, a praktično niti ne znajo za čopič prijeti. Proč z znanstveno teorijo, ki vse ve, a v praksi ne zna niti' do pet šteti! Kdor hoče slovenskemu narodu ter svojim ro¬ jakom kaj koristiti, naj proučuje v praksi razne praktične tovarniške posameznosti, šance raznih tovarniških strok v mednarodni trgovini, a naj¬ prej seveda na slovenskem ozemlju. Ni res, da bi bilo v to posebne tehnične naobrazbe potreba. Izmed 100 angleških tovarnarjev sta komaj dva tehnika po našem zvanju, vsi drugi pa prav navadni .smrtniki* z dobro naobrazbo, ponajveč- iz ljudskih šol. Tudi pomožne literature je tu zadosti, osobito v angleškem in francoskem je¬ ziku. V nemškem jeziku imenujem le zbirko A.. Hartlebena na Dunaju, v italijanskem Hoepli-jevo zbirko v Milanu. Tudi Rusi in primeroma Cehi 'ter Poljaki niso zaostali. Kar se tiče zamorja, bi se šlo direktno obrniti do c. i n k r. konzulatov za točno - 56 - — določena pojasnila. Konzulati odgovore vsakemu, naj bo kdorkoli, takoj. Zakaj bi se njih tudi mi Slovenci ne posluževali, saj jih, mislim, tudi mi plačujemo! ? Glede kmečkega ter obrtnega vprašanja imam še nekaj pristaviti. Gospodarska samopomoč slovenskega naroda je reč, koja trdno stoji, vsi pravi rodoljubi so tu jednega mnenja. Kako začeti? Vsekakor bi bilo kako centralno vseslovensko pospeševalno društvo prva potreba. Deželne zadruge so po mojem mnenju nezmisel, kajti vsaka preveč kompliko- vana stvar zgubi potrebno agitalnost. Celo okrajne zadruge bi bile dostikrat preobsežne, glavne moči naj se osredotočijo vsekakor v posameznih občinskih, župnijskih zadrugah. Tu čaka v po¬ sameznih občinah in župnijah duhovnike ter učitelje veliko, veliko dela. Ta dva sloja sta naša nada. Kjer ni posojilnice ali pa malih kapitalistov, ki bi hoteli pomagati, naj se osnuje zadruga po pravilih «trgovsko-obrtne zadruge* v Gorici, ki za Goriško toli čvrsto delpje. Naši ljudski masi nedostaja varčljivosti denarja, podjetnosti, za¬ upanja, voditeljev, vsega, vsega. Občinska, žup¬ nijska ali pa okrajna denarna zadruga naj si pripravi ponajprej po malih tedenskih ali pa mesečnih perijodičnih vplačilih po par letih po¬ trebnih sredstev od strani svojih članov. Ko je sredstev zadosti, povzdigne se dotična denarna zadruga do pridobitne, izvozne zadruge, in evo velikanske blagodati za dotični kraj. V vsaki občini pripada du¬ hovnikom ter učiteljem, razumništvu, vse delo. Kmet, sam sebi prepuščen, je mrtva ničla. Ponajprej bi šlo občinske razmere, kra¬ jevna komunikacijska sredstva, produkcijo in — 57 — izvoz občine, denarno gospodarstvo, prekupce in pota, ki jih dajo občinskemu izvozu, tehtno proučevati. Ni občine na Slovenskem, koja bi ne izvažala vsaj živine, lesa, sadja i t. d. Pri¬ dobitna zadruga je povsod mogoča, le dobre volje in malo truda od strani duhovnega in po¬ svetnega razumništva je treba. Duhovniki in učitelji, ki ustanovijo v svoji občini (župniji) pridobitno zadrugo/ bi si pač postavili s tem jednim de¬ lom spomenik v srcu svojih občanov, spomenik «a ere perenni u s», hvale ž- nost poznih rtidov b i š e s 1 a v i 1 a nji¬ hova imen a. Tu pač veljajo Vodnikove besede: «Glej, stvarnica vse ti ponudi, Iz rok ji prejemat ne mudi! — Lenega čaka — Strgan rokav, — Pal’ca beraška — Prazen boka v . Dandanes, ko preti sveobči «debacle» zemljedelcem, čaka pač občine, ki se ne ganejo, *pal’ch beraška* prej ali slej. Duhovniki in učitelji, na delo torej, vsaka malenkost, ki se stori v združenje zemlje- delcev, bo velikega pomena! Domača obrt še ni dosti razšir¬ jena me d n a m i. Osobito po zimi ostaja med kmeti sto in sto rok brez pravega dela, brez zaslužka, ki bi se dal lahko doseči. Ako se stopi n. pr. po zimi v kako kmečko hišo, evo cela slika: oče 1 —■ < i uri drva cepi, — in mati, hčere, sinovi, včasili še služinčad nimajo pravega dela, krmijo živino i t. d., a to bi po navadi dve osebi lahko dognale. < Time is money» (tajm iz mani), «čas je denar!« Dandanes, ko vse o slabili časih toži, osobito na kmetih, m o r a m o da ti km e- t o m novih zaslužkov, kojili «slaba letina* ne doseže. T o j e u p e 1 j a v a d o m a č e o b r t i med kmete. Naj bi vsaka občina imela svojo domačo obrt, posebno za čas, kedar je manj 1 58 — dela. Vsaka občina naj se tu požuri. Občina, ki že plačuje učitelje, naj izda na leto še kakih 500 for. za dobrega rokodelca -učitelj a, ki bi odraslo kmečko mladino, posebno po zimi, v kaki domači obrti za izvoz poučeval. Po soški dolini n. pr. bi se lahko v vsaki občini razširila kaka domača obrt za izvoz: mizarska, čevljarska, krojaška, vrvarska i t. d. Ako so posamezne občine preslabe, naj se jih pa več skupaj združi v izvozno zadrugo. Kmečko obrtno delo bi prišlo tako dober kup, da bi vselej in povsod lahko pobilo vsako konkurenco, kamor«" koli bi s e h o t e 1 o i z v a ž a t i. Za dobro in ceno delo je kupcev več kot zadosti po vsem svetu. Osobito bi to šlo, ako si izvozne zadruge brez prekupcev same otvarjajo prodajal- nice v domovini in tujezemstvu. Isto, kar sem glede soške doline omenil, velja seveda za vse Slovensko. Pri obrtih je seveda paziti na to, da se poprimejo le take, v kojih stroj še ni dosti nadomestil delavne roke, ki imajo tedaj še višjo ceno. Šance raznim obrtim v mednarodni trgo¬ vini se seveda vedno spreminjajo, čim bolj na- domestuje stroj delavca — obrtnika, čim bolj se razširja domača obrt med Jutrovci (Indijanci, Kitajci) itd. Tu se sicer ni ničesar bati, kajti celo v Perziji, deželi brez komunikacij, si pri¬ služi kmet-obrtnik še do 60 kraje, na dan. V Evropi je še dosti boljše, tembolj, ker bi za- mogle naše zadruge uporabljati manjše stroje. In da bi si v kmečki družini, ki je mnogošte¬ vilna. vsak član le 20 kraje, na dan prislužil, veseli bi jih bili! Priznati se mora, da se pri nas dosti misli na kmeta, celo preveč! Slovenčevci», *Narodovci>, krščanski socijalisti ter socijalni demokratje kar medsebojno tekmujejo. Baš za- radi tega, ker imamo preveč struj, preveč sredstev, preveč razprtij, se ničesar ne opravi. Vsaka stranka seveda skuša vse v svoj prid porabiti. Potem takem bomo kmalu videli go¬ spodarske zadruge kot «Stimmvieh» za to ali ono politično stranko nastopati, in poginile bodo zaradi tega. To je naše zlo. Kmečke in obrtne zadruge naj bodo slovenske trdnjave, a s po¬ litiko naj se principijelno ne pečajo. To bi bile moje n e m e r o d a j n e misli. Vsakdo pa naj svoj domači kraj proučuje, naj druži, naj ustvarja v korist bližnjemu. Boj slo¬ venstva in jugoslovanstva sploh za gospo¬ darsko samostojnost je za nas boj na življenje in smrt. Vsaka misel, vsako nastojanje je tu dobro, da le obrodi sadil. Naj se gospo¬ darska vprašanja med nami uglobijo in v ljudsko maso razširijo! Aleksandrija v Egiptu, dne 1. marca 1898. Dr. Karol Pečnik. — 60 D o s t a t c k. (Dopis iz Krope na Gorenjskem). Članek «Slovenci in mednarodni promet* je mene, pa tudi mnogo mnogo drugih, silno presenetil in razočaral. Naš narod prebiva ob morju, a vendar se jako malo briga za med¬ narodni promet širji sloj naroda. Ves izvoz je navezan le na nekaj velikih slovenskih tvrdk, katere pa niti nimajo vseh izdelkov v prometu, kar se jih med nami izdeluje. Sicer smo pa po¬ polnoma navezani na tujce, Lahe, Nemce, Žide itd. Gotovo ti ne pospešujejo naših koristij, temveč le svoje lastne in se maste z našimi žulji in nevednostjo. Tudi konzularni uradniki le malo koristijo nam Slovencem. Pa. kako naj bi nam koristili, ker še skupni Avstriji ne. Pred kratkim se je čitalo, menda v «Reicliswehr», da so naši konzuli v službi Nemčije, da pod¬ pirajo le nemško-pruske trgovce in industrijo. Žide bi morali popolnoma izključiti iz konzu¬ larnih služb, ker le škodujejo trgovini. Slovencev je v konzularni službi jako malo. Menda so samo v Port-Saidu, Carigradu v Levanti nekje, na Grškem in severni Ameriki. Toda od njih se presneto malo bere v naših časnikih, zlasti pa nič, s čim bi lahko Slovenci ondi tržili. Tudi Hrvatje in Srbi imajo malo kr. uradnikov svoje narodnosti. Od konzulstev posamezen trgovec prav težko kaj poizve, in še to, kar se mu od¬ govori, je le v obče povedano, konkretne slučaje pa je težko poizvedeti. Večkrat kaže. da bi moral trgovec s poslanim blagom tudi iti ž njim v tujino, ali pa se odpovedati že naprej plačilu. Kako lahko bi se temu odpomoglo, če bi imeli vsaj v večih mestih ob sredozemskem morju 61 svoje ljudi, ali kar nam g. dr. Pečnik nasvetuje, svoje lastne prodajalnice. Menda ni nasvet, ka¬ teri izrekam, odveč, lahko se izvede, če najde le nekaj dobre volje in pa požrtvovalnih mož, da se ustanovi za Slovence in mednarodni promet društvo, katero bi poizvedovalo, kje bi se lahko ustanovila prodajalnica z našim blagom, in po¬ sredovalo, da se več zadrug in trgovcev skupno z različnimi izdelki udeleži dr. Pečnikovega na¬ sveta. Stroški bi bili manjši, če bi bilo več za¬ drug in trgovcev skupaj, in ti bi se razdelili po množini prometa. Že skupni katalog ali cenik bi primeroma manj stal nego stane posameznika. Tedaj, če se v Solkanu ustanovi zadruga mi¬ zarjev in bode ta imela v Aleksandriji in drugod v svojih prodajalnicali svoje mizarske izdelke, se prav lahko pridruži tudi naša «zadruga za žebljarske in druge železne izdelke*, za katero ustanovitev ima največ zaslug gosp. c. svetnik Ivan Murnik. Že par let izdeluje naša zadruga tudi «kavalete» ali vojaške železne postelje. Le¬ tošnje leto se jih je izdelalo blizo šest tisoč v popolno zadovoljnost minister st va, in kar je pa še poglavitna stvar, tudi precej tisočakov ce¬ neje nego se izdelujejo drugod. Gospod dr. Pečnik piše: Posteljnjaki se rabijo v Egiptu j edino železni itd. Take postelj lijake lahko naša zadruga izdeluje, in bo tudi prav lahko konku- rovala, ker so delavne moči pri nas v ceno. Pa tudi verige in druga železna roba bi se gotovo dobro razprodajala. Pogum velja, in napredek na narodno-gospodarskem polju bode storjen. Slovenci se moramo opirati na svoje lastne moči, sicer gospodarski popolnoma podležemo. Ko obubožamo, bode kmalu po nas. Hvala Bogu, da imamo že toliko hranilnic in posojilnic in da krepko napredujejo. One imajo pa tudi nalog, Slovence izdatno podpirati vobrtniji na narodno- gospodarskem polju in v mednarodni trgovini. Prav bi bilo, da bi se zavedeli vsaj v prihodnjem stoletju svoje zadače (naloge). Josip K o r o š e c, nadučitelj. * * članki g. dr. Pečnika v - Soči — pona¬ tisnem v tej knjižici — so vzbudili obče zani¬ manje. V Solkanu pri Gorici mislijo ustanoviti mizarsko zadrugo, v Renčali zidarsko, v Mirnu pa čevljarsko. — V Komnu na Krasu se pečajo z mislijo, da bi ustanovili tovarno za slad n o kavo. — V tem času smo dobili ciko¬ rijo družbe sv. C. in M. Toda ni dovolj le omot, ampak tudi cikorija bodi povsem slo¬ venski izdelek. V Ljubljani naj mislijo na usta¬ novitev tovarne! - Enako moramo prepustiti Ljubljani, da ustanovi tovarno za vžigalice! Gospod Perdan, založnik vžigalic družbe sv. C. in M., bi moral stopiti 2 )OC U e tju na čelo ! — Pivovar ustanovimo skoro gotovo v Gorici. — Na Goriškem j e udomačeno tudi v rvarst v o, ali po večini med Lahi; ker se prodaja teh iz¬ delkov mnogo že med nami Slovenci, zakaj bi ne mislili na ustanovitev take vrvarnice. Koliko podjetij bi pač še lahko uspevalo med nami! Koliko zaslužka bi tu bilo za vse, v prvi vrsti tudi za delavske stanove. «PIic Rhodus. hic salta!» izvestna gospoda, ne pa zdi¬ hovati o zatiranem delavskem stanu ! Skrbimo za vsa možna obrtna podjetja, skrbimo, da se bodo izdelki dobro prodajali doma in na tujem, in s tem bo samo ob sebi pomagano k rešitvi socijalnega vprašanja. Drugače se delavski sloji le sleparijo, kajti nič ložjega ni — nego vzbu- — 6B — jati krdelo, nezadovoljnih življev in združevati jih k uporu proti obstoječim odnošajem in vsa¬ komur, ki ima kaj več nego oni. Izvoz v Egipt. Avstro -ogerslca trgovska zbornica v Alek¬ sandriji je v želji, na kolikor mogoče primeren način naš trgovski promet z Egiptom povzdig¬ niti in razširiti, sklenila svoj delokrog s tem povečati, da bode izdajala mesečna poročila z naslovom: «Izvestja 'o trgovini z Egiptom s posebnim ozirom na koristi avstro - ogerske monarhije -. Ta poročila bodo deloma v posebnih odstavkih, deloma v obsežnih statistiškili po¬ datkih vse obsegala, kar bode industrijalnim in trgovskim krogom naše domovine o egiptskih razmerah vedeti treba. Razim tega je zbornica . ustanovila poizvedovalno pisarno, katere namen je z ozirom na temeljito krajevno znanje na 'vsa vprašanja avstro-ogerskili izvoznih tvrdk in korporacij natančno odgovarjati. Prva šte¬ vilka omenjenih «Izvest-ij» je že izšla in ima sledečo vsebino: Predgovor. — Kreditne raz¬ mere v Egiptu. — Poročila o najvažnejših iz¬ voznih izdelkih. ■— Občni podatki o uvozu. — Trgovinska statistika. — Borzni in menjični kurzi. — Letna naročnina na «Izvestja» znaša 25 frankov v zlatu, odgovor na poizvedovalno vprašanje 5 frankov v zlatu, katera vsota se mora ob jednem z vprašanjem po poštni na¬ kaznici vposlati. Zbornica vabi vse one, ki imajo že zvezo z Egiptom ali pa jo želijo imeti, da se 'naroče na -Tzvestja - in se poslužujejo omenjene pisarne. Prvi snopič «.Izvesti]* je vsakteremu na ogled v pisarni trgovske in obrtniške zbor¬ nice v Ljubljani. v * NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJILNICA 00000480582