78 G la sn ik S E D 5 8| 1– 2 20 18 * Petra Kavrečič, dr. zgodovine, docentka, znanstvena sodelavka, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Oddelek za zgodovino in Oddelek za antropologijo in kulturne študije, Titov trg 5, 6000 Koper; petra.kavrecic@fhs.upr.si. Knjižne ocene in poročila Jasna Fakin Bajec in drugih zanimivih dogodivščinah. Zadnje poglavje pa bralca seznani s starimi tržiškimi gostilnami in njihovi kulinarični ponudbi in prinaša nekaj zapisov lokalnega izročila v zvezi s prehrano. Knjiga tako na 104 straneh prinaša pomembno interpretacijo kulinarične dediščine med tradicijo in inovacijo v Tržiču in mirno lahko trdimo, da je nepogrešljiv vir za vsakogar, ki ga za- nimajo zgodovina, kulinarika ali nači- ni ustvarjalnega dela, temelječega na zgodovini in tradiciji določenega oko- lja. Ker kulinarične dediščine nikakor ne moremo razumeti zgolj kot simbola za opredeljevanje lokalne identitete in sestavine za obogatitev turistične po- nudbe, temveč tudi kot pomemben po- tencial za gospodarski razvoj, lahko le upamo, da bodo knjigo ustrezno prepo- znali, ovrednotili in uporabili lokalni kulinarični ponudniki, ko bodo skušali svoje jedilnike obogatiti s posebnostmi lokalnega okolja. Pri tem pa ne sme- jo prezreti in pozabiti opomniti svojih gostov, da so k njihovi ponudbi veliko pripomogli prav domačinke in doma- čin, ki so se v sklopu vseživljenjskih izobraževanj in dejavnosti lotili tako pomembne tematike. Pri tem pa uživa- li, se nasmejali in se marsičesa novega naučili. O tem priča tudi bogato slikov- no gradivo, ki ga je v celostno grafično podobo zaokrožila tudi domačinka, oblikovalka Andrejka Belhar Polanc. Knjižne ocene in poročila Petra Kavrečič* Tri priznane slovenske etnologinje, Saša Poljak Istenič, Mateja Habinc in Katja Hrobat Virloget, so v sklopu Knjižnice Glasnika Slovenskega etno- loškega društva 51 zbrale raziskave o manjšinah s pomenljivim naslovom Nemi spomini: Manjšine med obrob- jem in ospredjem. Urednice so v zbor- nik uvrstile paleto študij primera iz slovenskega prostora (in zamejstva) v različnih zgodovinskih okoliščinah in realnostih. Prispevek Katje Hrobat Virloget se osredinja na spomine Italijanov v Istri ter na odnose, ki so se po drugi svetov- ni vojni vzpostavili v prostoru, kjer sta se z zamenjavo političnega sistema in oblasti spremenila tudi vloga in odnos do nekdaj dominantne etnične skupine. Avtorici uspe problematiko odseljeva- nja kontekstualizirati s širšim evropski okvirom političnega dogajanja v Evro- pi po drugi svetovni vojni. Pri tem prek analize spominov pokaže, kako je (bila) oziroma ni (bila) slišana italijanska na- rodna skupnost v povojnem času svo- jega odhoda (odhajanja) iz Istre niti v času svojega (pre)oblikovanja v manj- šinsko skupnost. Obenem kritično opo- zori na slovenski nacionalni diskurz, ko Slovenci v tem prostoru pridobijo status dominantne skupnosti, ki pravi- co do tega položaja utemeljuje s krivdo drugega in lastno viktimizacijo. Tako spomine drugega ne samo ne slišimo, ampak tudi ni treba, da jih slišimo. Alenka Janko Spreizer se je lotila vprašanja Romov, ki imajo v Republi- ki Sloveniji status »posebne skupno- sti« (http://www.un.gov.si/manjsine/), so pa v javnem diskurzu in družbi ve- činoma označeni za marginalizirano etnično skupino. Pri tem je na podlagi izbranih reprezentacij romske kulture v Slovenskem etnografskem muzeju ter v romskih muzejih in naseljih (npr. Kamenci in Pušča) analizirala procese ustvarjanja romske kulturne dediščine (kateri elementi in primeri so izposta- vljeni). Sprašuje se, koliko so akterji s temi dejanji pripomogli k senzibiliza- ciji družbe do marginaliziranih glasov romske etnične skupnosti. Mirna Buić svojo raziskavo usmeri na status narodnih skupnosti narodov nek- danje SFRJ, ki so po razpadu države v Sloveniji ostali brez urejenega statusa in modela ohranjanja svoje kulturne dediščine. Avtorica jih označi kot ne- vidne družbene skupine, politično mar- ginalizirane, kar sicer ne velja zgolj za obravnavani primer – slovensko Istro, ampak za celotni slovenski pro- stor. Njena razprava predstavi razmere SAŠA POLJAK ISTENIČ, KATJA HROBAT VIRLOGET IN MATEJA HABINC (UR.): Nemi spomini: Manjšine med obrobjem in ospredjem. Slovensko etnološko društvo (Knjižnica Glasnika Slovenskega etnološkega društva 51), Ljubljana 2017, 137 str. 79 G la sn ik S E D 5 8| 1– 2 20 18 Knjižne ocene in poročila Petra Kavrečič obravnavanih skupnosti, ki kljub temu, da formalno nimajo urejenega statusa, na lastno pest organizirajo dejavnosti ter aktivno sodelujejo v javnosti in sku- pnosti v želji, da bi dosegli spremembo svojega položaja in razmer za ohranja- nje lastne identitete in dediščine. Jerneja Ferlež obravnava skupnost, ki jo zaradi »pripadnosti nemškemu je- zikovnemu, kulturnemu in politične- mu krogu« označujemo kot »Nemci« (str. 72). Gre za skupnost, ki je bila v Mariboru v 19. in 20. stoletju podvr- žena večkratnim spremembam svojega položaja in v prejšnjem stoletju posto- pnemu prehodu iz skupnosti z domi- nantnim statusom (tako v političnem, ekonomskem in družbenem smislu) v marginalno skupino, ki se danes so- oča s (skoraj) popolnim izbrisom in pozabo. Podobno kot italijanska na- rodna skupnost v Istri sta dominantna in marginalna etnična skupnost tudi v Mariboru zamenjali vlogo. To se je na Štajerskem sicer zgodilo po koncu prve svetovne vojne, ko je prišlo do hitre slovenizacije mesta (podjetja, šole, kulturne ustanove). Mariborski Nemci so tedaj postali manjšina, svoj dominantni položaj pa so večinoma uspeli ohraniti na gospodarskem po- dročju. Karte za politično prevlado nad mestom je premešala druga svetovna vojna, po vojni pa je nemška skupnost iz mesta skoraj popolnoma izginila. V prispevku avtorica pokaže, kako se z menjavo razmerij med političnimi sila- mi spremenijo tudi razmerja med sku- pnostmi, ki prehajajo iz dominantnih v marginalne, znova pridobijo moč in naposled skoraj izginejo. Vsakokratna večina, bodisi nemška ali slovenska, ki sta obravnavani v članku, uporabljata sorodne vzorce vedenja v odnosu do vsakokratne manjšine. Nadja Valentinčič Furlan pod drobno- gled vzame življenjsko zgodbo Mirka Mlakarja iz Porezna. Ta v delu, ki ga je objavil leta 2016 (gradivo za objavo pa je začel zbirati leta 2004), predstavi kroniko svoje družine, kmetije in spo- mine na svoje življenje. Znanstvena analiza spominov, dnevniških zapisov, (avto)biografij se kot raziskovalna me- toda uporablja v različnih znanstvenih disciplinah (npr. zgodovini), avtorico prispevka pa zanimajo Mirkovo doje- manje svoje identitete (kmet) in pri- padnosti narodni ali poklicni skupini ter njegovo doživljanje, spremljanje in kritično dojemanje sprememb na poli- tičnem in družbenem področju zlasti v prejšnjem stoletju. Iz Mirkovega dela Spomini: Mirko Mlakar (v kateri ima Valentinčič Furlanova spremno bese- do) avtorica tako črpa vire za »razkri- vanje prehajanj iz manjšine v večino ter iz dominante v marginalno skupi- no« (str. 89). Daša Ličen bralca s podeželja, ki ga prikazuje življenjska zgodba kmeta iz Porezna, preseli v mesto, nekdaj »koz- mopolitski« Trsti, ki je v svojem jedru združeval številne mestne »manjšine« in »večine«. Avtorica prikaže tri po- glede na preteklost tega mesta. Na eni strani sta slovenska in italijanska na- racija, vsaka trdno na svojih stališčih, na drugi strani pa tretja, kozmopolitska interpretacija tržaške preteklosti, ki se načeloma želi distancirati od nacional- nega determinizma. Avtorica sklene, da vse tri interpretacije oziroma pristo- pe združuje »ista podmena o obstoju etničnih skupin, ki nastopajo kot te- meljni gradniki mestnega družbenega tkiva« (str. 115). Ob tem pa opozori na pomanjkljivost etničnega interpretativ- nega izhodišča in spodbudi razmislek o raziskavah te tematike izven obstoje- čih prevladujočih diskurzov. Zadnji prispevek Martine Piko-Ru- stia poseže v jezik in njegovo vlogo v družini, in sicer na avstrijskem Koro- škem. V prostoru, kjer živi slovenska manjšina, jezik predstavlja »temelj za ohranitev in razvoj« slovenske manjši- ne (str. 124). Avtorica se sprašuje, ali je slovenščina še vedno pogovorni jezik ali pa postaja že tuji jezik. Ob tem ugo- tavlja, da se je v tem stoletju odnos do slovenščine v zamejstvu znatno izbolj- šal. Na položaj slovenščine nedvomno vplivajo tako uradne vzgojne instituci- je (vrtec, šola), uradi in uporaba jezika v javnosti kot tudi oz. predvsem ozave- ščenost posameznih družin, ki lahko k ohranjanju jezika največ pripomorejo. Pri tem je avtorica v prispevku izpo- stavila vlogo iniciativ, kot so Sloven- ščina v družini in Dvo- in večjezičnost v družini. Knjiga je ena redkih znanstvenih študij v slovenskem raziskovalnem prosto- ru, ki se vprašanja oziroma tematike manjšin(e) loteva z drugačne, lahko bi jo rekli s »sveže« interpretativne ravni. V ospredju prispevkov avtoric namreč ni obravnava posamezne manjšine sa- me po sebi in za sebe, s podajanjem enostranskih in nereflektiranih in- terpretacij, temveč problematizirajo odnose med večino in manjšino, med dominantnimi diskurzi in kolektivnimi spomini ter manjšinskimi in marginal- nimi, ki so pogosto nemi in neslišni. Knjiga se po eni strani loteva študije »tradicionalnih« in »uradnih« manjšin, a vselej z vidika lastnega dominantne- ga nacionalnega diskurza, po drugi pa ji uspe dobro kontekstualizirati pre- hod določene skupnosti iz dominantne v marginalno, iz družbe v ospredju v družbo v ozadju, obravnavati »nove« manjšine in spremenjene družbene okoliščine, ki so nastale kot posledi- ca političnih sprememb in sprememb sistema. Zbornik odlikuje že sam iz- bor analiziranih tematik, ki prikazujejo razmere in odnose med različnimi sku- pnostmi v različnih zgodovinskih ob- dobjih, kar prispeva k prikazu različnih stvarnosti v različnih zgodovinskih in družbenih okoliščinah. Prednost knjige je tudi v tem, da ne obravnava zgolj slovenske narodne manjšine izven nacionalnih meja (pri- spevek Piko-Rustia), temveč se zazre v lastne dominantne nacionalne diskurze in med njimi skuša dati glas tistim, ki so ravno zaradi položaja, v katerem so se znašli, marginalizirani in posledič- no neslišni (Hrobat Virloget, Ferlež). Manjšine niso obravnavane le v etnič- nem okviru – in predmet raziskav tudi niso zgolj danes obstoječe manjšine, temveč tudi (skoraj) izginule (Nemci) – ampak tudi v družbenem smislu, saj avtorice poskušajo dati glas kmetom, ki so bili v določenih obdobjih povsem prezrti (Valentinčič Furlan). Na ta na- čin storimo korak naprej pri obravnavi 80 G la sn ik S E D 5 8| 1– 2 20 18 * Veronika Zavratnik, mag. etnologije in kulturne antropologije, doktorska študentka na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in raziskovalka na Fakulteti za elektrotehniko, Laboratorij za telekomunikacije, Tržaška cesta 25, 1000 Ljubljana; veronika.zavratnik@fe.uni-lj.si, veronika. zavratnik@gmail.com. Knjižne ocene in poročila Petra Kavrečič samih sebe kot žrtev, saj se ogledalo postavlja nam samim – kolikšna je na- ša odgovornost za to, da ravno »drugi« med nami niso slišani. Knjiga torej preobrača tradicionalna etnološka gledišča ravno s tem, da se pripadniki nekega dominantnega di- skurza zazrejo sami vase in v razloge za to, da »drugim« ne »pustijo« do besede. Tako zbornik ponuja drugač- no perspektivo, ki je pripadnik neke dominantne večine v običajnih javnih diskurzih ni vajen. Pred bralkami in bralci je torej kakovostno znanstveno delo v obliki zbornika. Prinaša paleto različnih etnoloških/antropoloških raz- iskav, ki si prizadevajo, da ne bi zgolj vrednostno interpretirale preteklost, pač pa bi se, kot zapiše Jerneja Ferlež (str. 84), osredinile na »radovedno in odprto opazovanje«. Knjižne ocene in poročila Veronika Zavratnik* Kranjsko klobasanje: Slovenska zgo- dovina, kot jo pišejo packe kranjske klobase na časopisnem papirju, mo- nografija Jerneja Mlekuža, je rezultat na-kranjsko-klobaso-osredinjenega brskanja po »smetnjaku zgodovine«, kot (dnevno, tedensko) časopisje po- imenuje avtor. Z zamaščeno »damo slovenske posebnosti« v središču avtor interpretira, analizira in (širše družbe- no) kontekstualizira zgodovino sloven- ske narodotvornosti med letoma 1849 (ko je zaznati prvo omembo kranjske klobase) in 2006 (ko ta prvič poleti tu- di v vesolje). V za avtorja značilnem, nekoliko drznem slogu, ki je skorajda v celoti očiščen strogega teoretske- ga razpravljanja, je kranjska klobasa kontekstualno uokvirjena v časopisne oglase, razglase, reklame in razprtije, ki (so) si jo brezsramno, pa vendarle na različne (ideološko obarvane) načine prisvajali v vseh obravnavanih obdo- bjih. Kot vseprisotno entiteto medij- skega diskurza Jernej Mlekuž kranjsko klobaso obravnava ne le kot predmet, katerega bistvena naloga je potešiti la- koto narodovega želodca, temveč tudi na ravni njene, za slovenski narod kon- stitutivne vloge. Avtor s pomočjo mnogoterih časopi- snih (in literarnih) izrezkov, ki se – pa četudi le obrobno – dotikajo kranjske klobase, in s kronološko razporejeno strukturo monografije ponudi zanimiv vpogled v njeno trdovratno vsepriso- tnost ter hkrati pokaže, da je bolj kot kulinaričnim razpravam večkrat služi- la skorajda ideološkim prerekanjem. Z besedami avtorja samega: kranjska klobasa ni le nadvse okusen dosežek slovenske kulinarike. Ob nekoliko drugačni priložnosti, ki jo je prav ta- ko uredilo pero obravnavanega avtorja (Mlekuž 2015), je ta glavna akterka postavljena v kontekst, ki je pomem- ben tudi za razumevanje Kranjskega klobasanja; pri zamišljanju slovenske- ga naroda je odigrala pomembno vlo- go. Podobno kot tam tudi v obravnava- nem delu avtor dokazuje, da kranjska klobasa ni le pasiven odsev družbenih, kulturnih in političnih pojavov – »slav- na«, »imenitna«, »izborna« in »časti- ta« kranjska klobasa je stvar, ki je po- magala ustvarjati oz. graditi slovensko zgodovino. Ima(nentno) (ji je) torej to, kar lahko poimenujemo tvornost (ang. agency). Poglavja, ki si sicer sledijo kronolo- ško, niso strogo razmejena; ponekod se med njihove vrstice zavoljo bolj ilustrativnega opisa vrivajo drugače umeščeni zapisi. Obdobje, ki ga po- kriva izbrano in pregledano časopisno gradivo v začetnih poglavjih, se razte- za približno med letoma 1848, ko je v Evropi vrela pomlad narodov, in 1918, ko je razpadla dualistična monarhija Avstro-Ogrska, ki je bila Slovencem dolga leta institucionalna domovina. Še zlasti v začetnem obdobju naro- dnega prebujenja je kranjska klobasa priljubljena tako kot jed naroda kakor JERNEJ MLEKUŽ: Kranjsko klobasanje: Slovenska zgodovina, kot jo pišejo packe kranjske klobase na časopisnem papirju. Beletrina, Ljubljana 2017, 204 str.