tf..
V OPCCi
Loto II.
IHPORMhC IJS3£I VMTV ObVOBODJIKE FRONTE
__6, sppt,	_____________
št,16.
poj m zk urno J i
1.	Veš poet svoj dolg?
Himaš več bosod?
Kaj zagrinjaš so v molki
-Jrzi	, -„.
po som za današnjo rabo,
vsi jo bo 10 povzeli za t.-.bo.
2.	Vem, o ve.ri svoj dolg,
v prsih tu me žgo;
naj so mi grl p c*dpr6,
bom zalajal ko volk -
na vseh Štirih bom stal vrh planino,
pesom svojo vil mod požino.
3.	Vrh Možaki je bo;:-, stal,
posom svojo rjul,
Blogaš jo bo cul,
Krim odmev bo dal;
v vso vetrove jo bom tresel,
eden jo bo na Pohorje nesel.
4.	Pojte za menoj,
silen ženimo hrup,
boga gmajna, le vkup,
le vkup,le vkup, oho3 -
vse noči tulimo, tulimo,
da se protulimo skozi to zimo.
5. Še bo kdaj pomlad,
so bo napočil zor,
takrat voloji zbor
pojdo lovce klat;
plavaj čez Savo, plani Čez Dravo -
zob za zob in glavo za glavo1
V P h R T I Z A N E i
Po vsej Sloveniji se sto in sto partizanov,najboljših sinov slovenske-
ga naroda, bori s puško v rokah proti okupatorskim nemško-italijanskim
tolpam, okrvavljenim s krvjo naših mož,^onr in otrok, proti barbarskim
hordar.',ki streme. za uničenjem slovenskega naroda in ki so temu narodu na-
nesli toliko trpljenja,groze in solza.,k:ko'r se ne pomni hjJgova zgodovina.
Partizani so najboljši zaščitniki svojega naroda.Že s svojo dosedanjo, ju-
naško in požrtvovalno borbo so odvrnili od slovenskega ljudstva marsikate-
ro zlo.,ntf r cikat aro so lz o. Slovenski narod je ponosen na te svoje junaške
sinove in fte^r ryna to viteze svoj., osvobodilne borbe,ki' so so odrekli vse-
ga in so popolnoma posvetili boju za svobodo slovenskega naroda,'
Toda ni dovolj, d* slovensko ljudstvo svoje partizana ob d.', z ljubeznijo
in vsakršno podporo.2»a uničenje nadmoen^ga sovražnica so potrebne vse si-
le slovenskega naroda .Potrebni so novi tisoči in dosettisoei partizanov,
potrebno je,da sleherna vas,sleherna hiša,sleherna tovarna postane trdnja-
va oboroženega odpora.
Slovenci! Vsi,ki ljubite svoj narod,ki hočete maščevati prelito kri
naših bratov in sester,vsi,ki v vas plamti sveti plamen sovraštva proti
odvratnim fašističnim zverem,vzemite puško ali kakršnokoli orožje in% od-
hiti te v partizane!
Slovenske mladina! Zlasti tebe,od katere je v prvi vrsti odvisna bodo-
' s t slovenskega naroda, klico dolžnost v partizansko vrsto .Odprimo novo
"ran v zgodovini svojega naroda, stran brezmejne požrtvovalnosti,junaštva
slave,vrnimo svojemu narodu svobodo,pokažimo v upornem boju, da smo
r^dju svobodi
Slovane i i ffo jutrit temveč danes, takoj in ni vsakem kora.ku: smrt fa-
šističnim okupator j je , kri za kri, zob za zob i O s vo b o d llTuT fronta, p o z i va
ra_b o3no mobilizacij ol
' Za svobodo T Za lepoo bodočnost naroda'. V partizane l Javite 30 najbliž-
ji odborom Osvobodilne fronto.
- 2 -
SOVR^m tK^^MC jSG-A VAROVh
D-fero m ni krogi,ki jim ni všeč,da je Osvobodilna fronta med sloven-
ski« narodom zmagovito prodrla, so so zagrizeno zatekli h kleveti, ,podti-
ka i;ju in petvorbi .Ha £elezniš&i direkoiji lažejo eksponenti teh krogov,
da jo Osvobodilna fronta zgolj piaš£ zn komuniste»komunisti pa da so se
obvezali prepustiti Trst Ital.ijc.ncii; in Mrribor Nemcem.Ponekod 30 dobili
ugledno jši ljudje potvorjena grozilna p isrna,nf kftera so falsifikatorji
podpise li znane komuniste in kjer proti jo "v imenu komunistov'1, dr bodo
prejemniki vkljuo svojim simpr ti jas* ar Sovjetsko Zvezo še viseli tO dveh
nekomunističnih skupinah i:: Osvobodilne fronte Širijo klevotniki,da ju
je Komunistična Partija — podkup lin. Glede vodstva Osvobodilno fronte
lažejo,dr so so v njen razvneli spori.
^Torej tako, gospoda! Ker se je"narod vasi izdajalski volji na kljub
pričel boriti, zato smatrate za potrebno,da poskušate borbene narodne vr-
ste razkrojiti z lažjo in obrekovanjem.Tem besnejši ste,Čin trdnejša,čim
močnejša je Osvobodilna fronta.Kakšna pa jo še razljka mod vami in med
najvnemarnejšim izdajalcem?! Sovražniki naroda ste bili,st in ostanete!
Dolžn :st aktivistov Osvobodilne fronte jo,da klevetniko razgalijo na
licu mesta, in da jih izreče preziru poštene slovenske družita. ; • "
GIBaKJS SOLIDARNOST 1 Za	jVEZO (M.2/9 nem.) - Krste po vsem sve-
tu in se krepi.Ruska pravoslavna in katoliška ruska cerkev v Ameriki str
sklenili sodelovati v pomoči zr obrambo Rusije.Rusko pravosi.bratstvo v
omoriki je izdalo poziv za podporo rusko gr naroda.Njegov časopis,ki iz-
haja v 16.000 izvodih,je objavil popolen tekst Stalinovega govora. Prof.
kat.univerze Notre Dane v Ameriki,Mac Mahon,je v svojem govoru po radiju
izjavil, d;- jo hitlerizem največja nevarnost za kulturo, ver o in ameriško
vobodo.Pomoč Rusiji,ki se bori proti tej nevarnosti,je nujno potrebna.
iiPEL KATOLIŠKEMU DUHOVNIKU
Slovenski katoliški duhovnik,mar'boš dovolil,da Te Natlačenov ali ka-
terikoli drugi "rezervni" krog vpreže v protinarodni voz?! Mar boš dopu-
stil, da Tj izkoristijo za borbo proti Osvobodilni fronti?! Mar so njihovi
naperi i v skladu s Tvojim nrjglVb jim moralnim, krščanskim in narodnim pre-
pričanjem?! Mar je za bodočnost krščanstva in katolištva koristna njiho-
va gonja proti osvobodilnim silam slovenskega naroda?i Kje jo po Tvoji
vesti pravična stvar - pri požrtvova lnih borcih zr svobodo :;Ii pri lju-
deh,ki se vd in j rjo zatiralcem slovenskega naroda, italijanskim fašistom?!
za j^sc narodno discialino
Gibanje Osvobodilne front je postalo široko množično gibanje,ki se je
v samih ljudskih globinah tako razpredlo,da gr spi-h ni več mogoče izko -
reniniti.Ob tej širini Osvobodilne fronto je razumljivo,dr organizacija
še često zaostrja za političnim obsegom Osvobodilne fronte,z« številom
pripadnikov.Take težave se bodo pojavljale pravzaprav v«.s čas,kajti Osvo-
bodilne fronte ni mogoče nikoli"zrključiti.Osvobodilna fronti namreč ne-
nehomft raste v širino in globino.Zato bo potrebno organizacijske pomanj-
kljivosti sproti premagovati.Prav zato pr je nujna zavestna disciplina
vseh pripadnikov osvobodilnega gi ban j .iDiscipIlno nr j izraba v\Jstnr""j zpol-
njevanje navodil, ki j in izdajajo krajevni Tin" višji "organi 0"svobodT fronte.
Smo v vojnem stanju,ki z: htova maksimum narodne organiziranosti,
maksimum nrrodne discipline!
bohbii slovenskega naroda
11.VIII.jo bilo prekinjenih med Verdom in Borovnico 13 vodov.
21.VI'J.i. so bili prerezani med Borovnico in Preserjem vsi vodi.
29.VIII.	so bili pri Škofljici prerezani vsi vodi.
Brdu pri Ljubljani je bil ustreljen denunc i j ant. I st e ga dne zvečer
je bil na Večni poti ustreljen italijanski fašist.
Pri itiM1. so partizani ustrelili italijanskega oficirja in vojaka.
30.VIII.so	partizani napadli karrbinjersko postajo na Turjaku, jo ob-
streljevali s puškami in strojnico ter rnili neka j krrabin.fJriov,
V Domžalah je bil ubit nemški vojak.Njegovo -rožje je bil zaplenjeno.
Pri Gaineljnah so partizani bstrdjevali ruto,v katerem so se" vozili
hitler jevci.^negr- so težko ranili,ruto h;> ,n..-.-;Dos ,ili zr. nadaljra: vožnjo.
4.IX. je Rlutol v ČriiV-iorh v zrak ra.zdelj^-v lec olektričn,.gr toka.
polow su momi
ITv.n.Gko prodiranje jo znova doživelo svoj zastoj vkl jub strahotnim
žrtvaor; nonškjh armad.Ha srednji fronti je pognal Tir.iosc.nko Kome j 50 te
mzaj.Na loningrajskem sektorju so morali odstopiti za 5 kilometrov.
bOiSBA , 2,11*4 IB" MjžMŽKI K AS 03)
Pisma na fronte, za_.>len j'v>na prT neiaScih ujCtnikih,dokazu je je težko sta*
nje. in. napet* st zaradi bombardiranja. IZ Kalna pravi nekp pismo:
''Dragi moj Vili 1 Tule.j je bil. peklo.Težko je opisati,kako som prestala
noč med torkom in sredo.Povom samo,d& jv Koln gorel na vseh štirih koncih.
Po vzigalnih bombah so 74"6vili motati eksplozivne,z eno besedo: bilo je
strašno." - Iz Ludwigs.haf ena:	/
"renooi med S. in 10, avgustom sme imeli spet str a sen obisk. 6 oprav poro-
čilo vri!ovn.ga poveljstva no govori nič o Ludwigsfca£enu,smo tudi pri nas
pošteno dobili. Bol je je>da o tem no pišem." V Manrd^eii^i ho padale 18 cen-
tov težko zračne mine,ki so porajale strašen dim. - Iz Hamburga:
''6 ur zaporedoma sodi. o v kleti ter poslušamo žvižganje bomb.Hočem se
pritoževati,toda kakšno misli me obhajajo,ko/ob štirih zjutraj telefonira
Francka in pove,da je na* cesti in je vse izgubila?" ''Spet so bili tukaj.
Hamburg izgleda strašno."
Da,v Nemčiji so trese zom'1 ja, trese jo so mesta.Mislili so,da bodo le
oni bombardiral i, ko t so bombardirali Varšavo, London, Moskvo. Toda kri za
kril Pod hrupom bomb začenjajo nemške ženo prvič mi si it i - Ženska iz Ham-
burga priznava: prihajajo' ji v glavo mi sli. Najprej morajo prileteti bombe,
da bi petem prišle misli.Nebo se je odprlo nad Berlinom za sestanek An-
glijo in Ivusijo. Iz Mannheima pišejo: 3-krat so nas bombardirali. Iz Bor-
ilna; bil jo o sekana j s ti alarm. Ob šesti uri sc bile nad nami ruska letala.
Manhheim jo v r; zvalinah.Ljudstvo je bilo še na ulicah in 8 letal je me-
tal > bombo.
Leto 194-1. jo Nemčiji spet prineslo vojno.Frod vojno so bile v Berlinu
priljubljene dirk v psov, hrte v, ki so jim dali bežati za ur. tri o napravlje-
nim zajoom v kro.^,keto:Cč-g?i so električnim potom tako re&ulir?li,d* je be-
žal tik prod hrtom,toda čim bi &a bil dosegel hrt,so ssc.jcu pospešili br-
zino,Bolj ko j^ tekel hrt,bolj so pospešili zt jca.Jisti hrt,ki je ostal
vodno prvi,je dobil promi jo .Trke beže tudi hitiorjovci s ponočim se jezi-
kom brez sapo za zmagozmaga boži pred njimi.Ho5 in dan je Adolf
prisegal,da bo pobil vso Angleže,določil je dan .'.davnostroga vhoda v Lon-
don, potem so rekli,da jih ovira megla,in ko je megle minila,so dejali,
da jih ovira polet j o. kini la jo jesen in zima, spomladi so poslali v jirgl, i-
jo t?.'j no misije,peli se serenr.de .'l1 odč Anglija ni odnehala .Tedaj je Hitler
poslal'ncjboljšo divizije n: vzhod.Njegova vojska jo če močna.Toda to je
vojska avtoma t o v. Pomika se še n di inercije, navajena slepo se pc.kt.riti«
Te da ropot njenih tankovskih kolon spominja na smrtne krče pošasti,ki jo
obsojena na pogin.Hitler računa s tem,koliko kilometrov je zavzel,mi pa,
koliko vojakov smo mu p obili. Pred tisoč leti jo živel Pir.Tudi on je ve-
dno zmag-.val, premagal je Rimi j one, osvojil je velikanska ozemlja; tedaj
ni bilo tankov,a Pir se jo proslavil s svojimi sloni.Po neki zmagi je
Pir vzkliknilŠo eno tako zmago, pa bora brez vojsko." Pir je bil razbit
pri Bvnevontu.Naši potomci bi..do morda govorili o Hitlerjevih zmagah,ko
b -do govorili c takih zmagah,ki so strašnej še kakor poraz.
V 39.in 40.letu se je šopirila hitlerjcvska svojat po mestih zapadne
in južne Evrope,vihrale so zastave,zvonili so zvonovi,žene plenilcev 30
se veselile francoskih nogavic in holandskega sira.Adolf Hitler je s hri-
pavim glasom,ki je poaobon tuljenju hijen,vpil o svojih zmagah.Sedaj se
pa začenja tretje leto.To jo loto obračuna.Ulice Berlina in Leipziga bedo
>malu podobno ulicam Kolna in Mannheima,kosti vojakov stoterih divizij po-
krivajo fronto j konec bo drugačen, kakor sanjajo nemške ž enoj' sedaj1 so
c augi časi,no gore več kresovi,marveč nemška mesta,ki s- jih zažgala an-
gleška in sovjotska letala.&vn.-vi Kemčije ne zvone o zmagah,temveč o
nrtv ih d i vi z i j ah.
Z ?r a i i	na Bližnji . vz:\ ;du se m-, raj.- Kome i pripravljati rosno na
r/im.s::- vn.ii.o IVel-?.torv. tovarne na panoju in v Pra^i su dobile naroČi J.a za
%^ei•'•rre t.ncžniii d evl j ov.. fiomska armada se pripravi ja na zimo i Te dni so
sovjctekc vojsko pop liiomf p tulkli.Zakaj tako hitre pripravo za zimo?
Gobbels je dejal,da v Rusiji sploh ni zime.Carska zima jo še bil< nekam
huda, bo.t j še viki si pa spi; h odpravili zimo.Znano jo,da v Rusiji ni nobene
zime več.Zimo s-, si izmislili Angleži in Roosovelt,da bj imoli nemški vo-
jaki na Ruskem strah.Mi,G5bbels,ne poznamo na Ruškem zine.- Kasneje sli-
šimo drugo ploščo: Seveda je na Ruskem zima,toda mi se je n« bojimo.Je p;
to prijazna zine.Gč'bools se trudi,da bi pr eglasil rusko ^irao za man j vre d*
Vesti o hudi z i. d s - si izmislili somi b-.ljševilci.- Zina*p vzroča Nemcem
hude skrbi.C-ospjdar skmoei začenjajo usihati,Nastr ja veliko pomanjkanje
delavcev,cel - na fronti oo čuti pomanjkanje ljudi.Prihajajo poročila,da
so na fronti že potaosotletniki in s edemna j s 11e tniki s pomanjkljivo vojn«
izobrazbo,ki se niti ne razumejo na strojno rožje.Tudi komandanti se pr:
tožujejo o njihovi popolni nesposobnosti.Zato večje izgube,- da drugega
izhoda.Tudi Nemce iz nevtralnih dežel kličejc pod orožje.?o .kaže,kakšna
stiska je že za vojake.In to po dveh mesecih.Sovjetska	ima še ogro-
mne rezerve,Ali vam ni jasno,da jo Nemčija izgubila vojne?
SOVJETSKI TISK 29»in 30.VIII.
Uvodnik 111 zvest i j77" od 29. je posvečen skrbi za ran jene e.I i smo nekega p
r enika s fronte,ki so zahvaljuje za mojstersko operacijo,nego v bolnici
za skrb in ljubeznivost,s katero je bil strežen.Po pvvratku na fronto je
šele razumel,koliko velja delo sovjetskih zdravnikov.Želi jim mnogo uspe
hov.To izjavo primerjajo "Izvestja" z izjavo ujetega nemškega zdravnika
Rohmorje o prepovedi vrhovne komande,da se težje ranjeni sploh operirajo
in zdravijo.Oba ta dokumenta govorita sama zase.V Sovjetski Zvozi je čl
vek najdragocenejši kopital.Smatrajoč to načelo za svoto,izvršujejo juna
sovjetske medicinske službe junaška dela,ne glede na življenjsko nevarno
ne glede na gen j sovražnika in store vse, d a rešijo hrabrim, borcem živi j
nje.N ši delavci in delavke,kolhozniki in kolhoznice,inteligenca,vsi s bi
me za"tem,da so naši hrabri bojevniki na fronti in v bolnicah v,dno obdo
s prisrčno postrežbo.Delavci posameznih tovarn so prevzeli patronažo nad
celo vrsto la žaret o v, k i jih prostovoljno oskrbuje jo. ''Pr.uvdr ''piše istega
v tej zvezi: ''Dežela je ponosna na borce in misli vsako uro i minuto no
nje.Znanost in zdravniki so bore za življenje vsakega ranjenca .Iti ne izi
oimo rjavim banditom nobeno žrtve,ki se ji je mogočo izogniti,''
"Izvestja'',30.8. ,uvodnik: "Mogočne rezerve Rdeče arma-ie4' : 1.gospodar
stvo,2.podpora vsega sovjetskega ljudstva.Medtem ko so najboljši sinovi
nr fronti,ima fronta vsestransko pomoč od junaškega dela v zaledju.3«mog
čna ljudska bramba delavcev, kolhoznikov, nameščencev, in inteligence .Na S t
linov poziv sp stopili vanjo desettisoči sovjetskih patriotov.Vstopili s
ljudje vsako starosti in vsakovrstnih poklicev,mnogo sivolasih profesorj
in mnogo mož,ki so se že pred Oktobrsko Revolucijo borili na barikadah,rr
go mladine.Zato,ker so jim domovina in pridobitve socializma drage in nc
če jo pasti v sužnost.1' Našo sile so nepregledno. Rezerve Hitlerjeve Nemči
se nagibajo k zatonu.Njen internacionalni položaj se v s-., bolj slabša. Naš
moči pa raste j o. V tem loži poroštvo naše zmage m.C sovražno armado.''
"Pravda1' 30.VIII. o skrbi za svojce sovjetskih vojakov: Nosi borci sc
lahko brez s3:rbi za svojce, vse ljudstvo je orevzelo skrb zanje .ljubezen
sovjetskih patriotov se razteza tudi nanje.Ze v prvih dneh vojne 'jo izše
odlok predsedstva vrhovnega sovjeta o določitvi in izplačilu podpor druž
nam.Takoj po objavi odloka so začele v vseh krajih delati komisije.Kjer
je bilo potrebno,se je dalo še več ko enkratna podpora.To še ni vso.Ukrc
pi za deco: Desettisoči'otrok so bili dodatno vzeti v otroške vrtce.V mi-
gih mestih so oddaja brezplačna hrena.Starci in onemogli družinski člani
so sprejeti v invalidske domove.V mnogih krajih je bila ta skrb postavi;
na kot zadeva vsega prebivalstva: delavci,kolhozniki,inteligenca so iz
svoje lastne iniciative prišli na pomoč ženam,materam,otrokom ter jim pc
svečajo vso pozornost,ljubezen in nego.