List za obveščanje delavcev
informator
gorenje
Tovarna gospodinjske opreme Promet Servis Interna banka Raziskave in razvoj DSSS Gorenje SOZD
številka 32	Leto XVIII.	Titovo Velenje, 22. avgusta 1984
Med kolektivnim dopustom so v tovarnah Gorenja v Titovem Velenju Pregledali stroje in naprave ter opravili tudi prve naloge iz programa načrtovane tehnološke sanacije. Največ del je bilo opravljenih v tozdih, ki so tudi največji izvozniki.
^5. avgusta se je začela nova etapa prizadevanj delavcev za izpolnitev Proizvodnega in izvoznega načrta 1984, za večjo produktivnost in kakovost.
Nemoten začetek dela
Spodbuden v juliju
V juliju je Gorenje Commerce izvozilo na tuje izdelke delovnih organizacij Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema in Gorenje Elektronika široka Potrošnja v skupni vrednosti več kot 1 milijarde 63 milijonov dinarjev in tako doseglo 105 % izvoza, načrtovanega za julij.
Preseganje julijskega izvoznega plana za 5 % je bolj rezultat prizadevanja delavcev v izvozu kot pa večjega povpraševanja na tujem tržišču. Z julijskim izvozom so se zmanjšale polletne zaloge izvoznih izdelkov omenjenih delovnih organizacij Gorenja.
Največ so izvozili malih gospodinjskih aparatov (38.561), štedilnikov (34.115), hladil-
izvoz
nikov (25.425), pralnih strojev (10.073), dvovratnih in kombiniranih hladilnikov (6.523) ter zamrzovalnih skrinj in omar (skupaj 9.971). Največ Gorenjevih aparatov so prodali v Francijo, ZR Nemčijo, Avstralijo in v skandinavske dežele.
Julijski izvoz je spodbuda za še večje prizadevanje v izvoznih aktivnostih v naslednjih mesecih, ki bodo odločilno vplivale na uresničevanje izvoznih ciljev v letošnjem kot tudi na uspešen začetek dela v prihodnjem letu.
S prodajo izdelkov Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema in Gorenje Elektronika široka potrošnja na domačem trgu so v juliju ustvarili 1 milijardo 850 milijonov dinarjev ali 109,8 % julijskega prodajnega plana. Zmanjšale so se tudi zaloge izdelkov za domače tržišče.
Številni delavci Gorenja, predvsem vzdrževalci, so delali med kolektivnim dopustom ter tako opravili nekatere naloge in načrtovane tehnološke sanacije in zagotovili nemoten začetek dela. Novosti v tozdih Pralno-po-mivalna tehnika, štedilniki ter Zamrzovalna in hladilna tehnika Gorenje Gospodinjski aparati
V tozdu Pralno-pomivalna tehnika so v okviru načrtovane rekonstrukcije proizvodnje pralnih strojev namestili novo linijo za montažo pralnih strojev s 600 in 800 obrati v minuti, kjer je zagotovljen popoln nadzor proizvodnje in bodo lahko izdelali po 400 pralnih strojev, medtem ko se bo dnevna proizvodnja povzpela na 1.600 pralnih strojev. Prestavili pa so tudi dve 500-tonski stiskalnici ter obnovili kadne in tunelske lužil-nice, fosfatarnice in lakirnice. Lakirnice so sanirali tudi v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika, kjer so montirali tudi svetlobne kupole ter opravili številna manjša, a pomembna dela, ki zagotavljajo
Prejšnji petek so se sestali predsedniki sindikalnih organizacij v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenje v Titovem Velenju. Skupne akcije bodo še naprej načrtovali in izvajali enotno!
Da bi zagotovili kontinuirano delo sindikata ter enotno načrtovanje in vodenje akcij, se bodo vsi predsedniki osnovnih organizacij sindikata v
nemoteno proizvodnjo pa tudi dobro počutje delavcev.
V tozdu Štedilniki so obnovili celotno emajlirnico in uredili novo pripravo temeljnih in večbarvnih emajlov, s čimer bodo lažje zadovoljevali želje kupcev, zlasti tujih, po
V tozdih, ki prodajo večino izdelkov na tuje, so opravili prva dela, predvidena s programom tehnoloških sanacijskih posegov v okviru sanacijskega programa. V tozdu Pralna in pomivalna tehnika Gorenje gospodinjski aparati pa so opravili nekatera dela, določena s prvo fazo rekonstrukcije proizvodnje pralnih strojev.
najrazličnejših barvah emajlov. Obnovili pa so tudi kad-no lužilnico, ki je ena največjih tovrstnih lužilnic v Sloveniji ter delno obnovili tunelsko lužilnico.
Vsa ta dela, ki so imela postavljene zahtevne roke, so pogosto terjala tudi podaljšano delo ne le vzdrževalcev, ki so bili med najštevilnejšimi, temveč tudi delavcev tozda Tehnološka oprema ter drugih tozdov, zato velja njim vsem še posebna pohvala.
delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju redno sestajali. Na petkovi seji so dali tudi pobudo, da bi v prostih sobotah v septembru in oktobru delavci pripravili skupne izlete, za katere namenjajo del sindikalne članarine in ki naj prispevajo predvsem k spoznavanju drugih tovarn Gorenja ter negovanju tovariških in medčloveških odnosov.
Sindikat v Gorenju
Silva Černič
Ko smo med kolektivnim dopustom izvedeli za nesrečo, ki nam je za vedno vzela Silvo, pošteno in pridno sodelavko, mater dveh otrok, nismo mogli verjeti in doumeti, da je ne bomo srečali nikoli več. Njeno življenje, komaj sedemintrideset let ji je bilo, je mnogo prezgodaj dozorelo.
Silva se je v družini z desetimi otroki že zgodaj srečala s trdim življenjem in si komaj šestnajstletna že začela služiti vsakdanji kruh. V Gorenju, kjer se je zaposlila pred petnajstimi leti, je najprej delala v Emajlir-nici, potem pa je ob ustanovitvi Elektronike našla mesto v njej. Sprva je delala kot sestavljal ka, kot sposobni in pridni delavki pa so ji zaupali vse večje obveznosti. Prevzela je nalogo skupinovodje, ki jo je vseskozi vestno opravljala, saj ji nikoli ni bilo odveč truda za skupno stvar. Usposobila se je tudi za delo v proizvodnji glasbenih centrov in stolpov.
Vedno nasmejana je bila izredno priljubljena, saj je za vsakogar našla prijazno besedo. Pridna in delovna pa se je Silva izkazala tudi na drugih področjih ter se kot članica konference sindikata vedno zavzemala tudi za izboljšanje delovnih pogojev
delavcev in njihovo socialno varnost. Za vse to si je našla čas, ne da bi zanemarjala svoji hčerki, ki sta jima skupaj z možem Jožetom gradila dom, ki bo sedaj ostal prazen in hladen brez Silvine ljubezni in topline.
Silva nam je bila v mnogočem zgled, ki ga bomo pogrešali.
Sodelavci
Obmejno postojanko Vič pri Dravogradu so ob letošnjem 15. avgustu poimenovali po velikem revolucionarju Francu Leskošku - Luki. Ob tej priložnosti so odkrili tudi njegov doprsni kip.
Čestitka in darilo
Na obisku pri čuvarjih naših meja
Ob dnevu graničarjev, 15. avgustu, so delavci tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika Gorenje gospodinjski aparati prejšnjo sredo obiskali obmejno postojanko Vič, saj s čuvarji naših meja sodelujejo že deseto leto. Na pobudo članov osnovne organizacije sindikata in mladincev tega
tozda jim je ob njihovem prazniku ter slovesnem poimenovanju te karavle po Francu Leskošku—Luki vodja tozda Avgust Sušeč izročil barvni televizijski sprejemnik. Darilo so poleg delavcev tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika Gorenje Gospodinjski aparati prispevali tudi delavci Gorenja Elektronika Široka potrošnja!
Predstavniki Gorenja so graničarjem čestitali za praznik in jim izročili darilo delavcev — barvni televizijski sprejemnik.
PULA PO PULI 84
Štefan Zorman
Od 22. avgusta do 1. septembra 1984 si boste lahko v Rednem kinu Velenje ogledali nagrajene filme s puljskega filmskega festivala.
Vstopnice za filme so že v predprodaji v pisarni Kina vsak dan od 7. do 14. ure, lahko pa jih tudi rezervirate v Oddelku za rekreacijo in kulturo (interna 115) do 10. ure dan pred predstavo. Vstopnice za posamezno predstavo so 70 dinarjev, komplet vstopnic za vseh 11 predstav pa 550 dinarjev.
INFORMATOR — LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Gorenje Promet Servis, Gorenje Interna banka, Gorenje Raziskave in razvoj, DSSS Gorenje SOZD. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka. Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1984. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne, 23. 1. 1974
V soboto smo se zbrali ob zao-njem Štefanovem domu prijatelji, tovariši, sodelavci, ne da bi še povsem doumeli, da je to poslednje slovo. Komaj smo začeli po dopustu nov delovni dan, v pisarni razvojno-konstrukcijske-ga oddelka, joolni načrtov in prav tam je Štefan omahnil za vedno. V razvojno-konstrukcij-ski oddelek je Štefan prišel iz vzdrževanja in s seboj je prinesel izkušnje, iz katerih smo črpali vsi. Bil je strokovnjak.
delavec, ki ni znal reči ne morem, nimam časa. Kdo ve, ali je prav to njegovo nesebično razdajanje krivo, da se je tako zgodaj poslovil od nas. Naše delo, delo konstruktorjev, ni lahko, hitremu razvoju le težko slediš, kriterij] so strogi, napake drage. Tudi Štefan je bil priča številnim težavam, ki pa jih je znal tudi premagovati. Samokritičen in dosleden je spoštoval mnenje vsakega, prisluhnil je nasvetom, a znal jih je tudi dajati. Nikoli ni maral velikih besed, nepotrebnega govorjenja, pustih fraz. Štefan ni bil le dober delavec in dragocen sodelavec, bil je predvsem dober človek.
Takšen je bil Štefan tudi do svojih najdražjih. Zrasel je v veliki družini, na katero je bil navezan in ki mu je pomagala, tako kot je on pomagal drugim. Svoji družini je želel zgraditi topel dom, pa je želja ostala neizpolnjena. Vedno nas je spodbujal, nam dajal poleta, o svojih težavah pa ni govoril, nikoli ni pokazal slabe volje. Skupno druženje in delo je med nami spletlo številne nevidne, vendar trajne vezi, zato bo Štefan ostal z nami, v naših srcih.
Sodelavci
NAŠI UPOKOJENCI
Julija so se invalidsko upokojili Barbara Božiček in Marica Draksler iz Elektronike Široka potrošnja ter Justin Vocovnik iz delovne skupnosti Splošni posli.

2. stran — informator gorenje
22. 8. 1984 — informator gorenje