___________________Za dobro voljo___________________ Lovec, vrabec in čcbela, Jelen, katereea lovci ujamejo, postane _ , . , ,. „ lovee, oni iffraiec pa. ki je ujel jelena, Igra se v sobi ah tudi na prostem. šte- pa prevzame vlogn jelena. vilo ipralcev znasa od 20-40. šfcetinar. Gosnod irfkelj pripoveduje tgraki, izvzemsi treh. tvonjo krog ta- u*encem o domatili živalih, o njili kori- ko. ila se pnniejo za roke in jih držKako sem srefna, da in znoiraj kropa. Ko vsak uiame svoj se nisem rodila na Francoskem!* - Fra:.- plen, se odbero novi ijrralci v vlopah lov- cek: ^Zakaj^ _ jojiPa: ^Ker ne znam ca. vrabca in čebele. m lgro se nadaljujp. njti besetlice francoski.« Ipralci, ki tvorijo krog, ne smejo oviruti Betežen stari ore pravi svoji t«di be- lovečih se pn teku težni in bo]elini vnukinji: >SIJgiš, Tožica, Ta igra ttaufi jpralce paxljivosh kakor fe bo%-a oba hkrati umrla. naj naju oba tudi hitnh poinislekov jn nagle odlocitve. zaprebejo v isto jamo! Kar v isti r-akvi labko poPivava.« — ^O neT< se oglasi ]o- Lovci na berglah. Hctt, >tisto pa že ne, vi prevef- smrfite!< Ofe: »Kako da je moja britev nenado- Kakih deset lovcev na berglah teka za ma *ako otopela, da kar nič ne reže?« — jelenom. ki hodi peŠ. Lovci skušajo spra- Francek: >Ko sem vferaj z njo rezal viti jelena v kot dvorišča ler se gs do- trske. je bila še izvrstna!< takniti z eno berglo, medtem ko murajo Kako so odkrili tatu. Pripovednjejo, da na drugi obdržati ravnotežje. se je v nekein diuštvu zgodila tatviaa. 142 Pa se je našel neki čarovnik, ki je trdil, pričakovali: Ali so tudi skopuhi tukaj? da bo takoj dobil tatu, ki so -ga že dolgo — Nič odgovora. brezuspešno iskali. Društvenim članom je »GJejte.c pravi duhovnik, »da ni no- bilo to seveda zelo všeč. Čarovnik je bene 8rše >n zaničevanja vredne obrti, spravil člane v neko sobo, upihnil svečo, kot je skopuštvo.« da je zavladala popolna tema, pokril S e e n a : Diihovnik je previdel na smrt črnega petelina z rešetom in ukazal vsem skopuha. Ko mu je hotel podehti zakra- po vrrti. naj pristopijo, dvignejo rešeto ™en} maziljenja. je ,mel bolnik desnico Fn P0gladiKpPete.i{aJP0 hrV .Dotao ^^tl^o^Z % desSi kal.« — Vsi so pristopili, vsi pogladili pe- Preberi — potem podpiši! Kohkokrat se telina po hrbtu, toda čarovnikova napo- zgodi. da nič ne preberemo, ah vsaj točno ved se ni uresničila: petelinu še od da- ne, kar podpišemo. To se največkrat pn- leč ni prišlo na misel, da bi zakikirikd. peti med lzobraženci, ki so močno zapo- 2e so se vsi oddahnili in se posmehovali sleni, pa mem mč tebi mč dostavijo svoj čarovniku. češ, pojdi k vragu s svojo — povečini seveda nečitljiv — podpis. umetnostfo. Pa nenadoma vzklikne čarov- Dokaz tej trditvi je tale »potegavščina«: iiik: »Prižgite svečo in mi vsi po vrsti po- Na Deki amenški univerzi je skupina di- kažite roke!« Tn čarovnik pregleduje ro- jakov sestavila okrožnico, ki je z napač- ke: vse so bile črne. kajti čarovnik je bil nim naslovora romala med dijaštvom. rrnega petelina namazai s sajami, le eden Brez pomisleka so jo podpisovah drug za od njih ie imel lepo čiste, bele roke, — drugim dijaki pa ttidi profesorji. In vse- ker se ni upal dotekniti petelina. da bi bina preoej dolgovezne vloge je bila? Vsi ga ne izdal. Ta je bil namreč tat. Primi- podpisani, ki jih je bilo 150, so prosih te ga, tatu,« je zaklical čarovnik in zgra- vlado, naj jiii v pnhodnjih petih dneh bil belorokca za vrat. »Kdor ima sajasie umori. roke. ta ima čisto srce, pri temle krad- To jebilosmeha, ko je prišla stvar nadan! ljivcu je pa nasprotno.« je de.jal čarov- Izborno sredstvo. Angleški pisatelj in nik. in dTiištvo je tatu izročilo sodiščn: satirik Shaw je znan po svojih deloma Ljudski glas ... o s k o p u š t v u. Tako- °?'rLhT'. d?!oma ^egavih izrekih in dovti- le l.eremof V neki župnijski cerk,-i je Plh; Lj^dje so pnhajah k njemu v po- duhovni pastir y pridigi dokazoval greš- BTete v Tsakovrstnih zadevah, samo da bi nost in slabo ime skop^osti. Rekel je med m^h ftudl sam? taj male?a ^^0- drugirn: »Dragi poslušalci. Rad bi vam "*}„* tem ^enitn.m mozem. Nekoc ga poslenja. ki si z njimi služite vsakdanji ^haw je bil vprav v neki odlicm druzbi. knih. Ko imenujem zapovrstjo nekatera NaProfen naj zapise prosiku kako zdra- taka opravila, pa naj se dotični oglase, V'° ah da Pr™eren syet-. se «makne v da so tukai drugo sobo, vzame papir m napravi »re- cept«. Izroči ga bolestniku s pristr.vkom: Torej: Ali je kateri krojač tukaj? — »Tako! To zdravilo laliko kupite v kate- >Da. gosporl, sino tukaj! so se odzvali rikoli železnini.« V železnini? se začudi mojstrL Je kateri kovač v cerkvi? — »Da, bolnik sam pri sebi in odide, da bi čim smo,< g. župnik. — Kaj pa mesarji? »So prej prebral navodilo sJovečega pisate- tudi.« — Gotcrvo so tudi čevljarji. »Tudi,« lja. In kaj je bilo-zapisano? »TtI škatlice je bil odgovor. Tako je šlo dalje. Med priponskih žebljičev — vsak večer okrog vprašanji je l)iio tudi eno. ki ga niso postelje nastlati!«