Peler Re;šetair rešetari JNS z beraško malho. »Jutro« je sporočilo 9. marca iz Beograda, da so potrkali na vrata predsednika vlade dr. Stojadinoviča: dr. Kramer, Pucelj, dr. Marušič in poslanec Mohorič. Mohorič je pojasnil g. predsedniku, da so JNS kase prazne in ga je prosil, naj bi nekoliko omočil z državno podporo napredno denarno sušo, Mohoričeve prošnje sta izpopolnila senatorja Marušič in Pucelj. Stojadinovič je modro odgovoril prosjakom: »Vlada je pomagala najprej kmetu, sedaj je na vrsti zadružništvo in Sele nazadnje pride bančništvo.« — Finančnik Stojadinovič je JNS lepo poučil, da oni nimajo v svojih pičlih vrstah ne kmetov, ne zadružništva, ampak par bank, ki so bolj ob robu propada. Vaak studenec presuši, če ni dežja in tako je Ludi z JNS bančništvom, ker je že JNS predolgo in dale<5 proč od državne vlage. Beračenje je hudo zlo. Iz »Jutrove- ga« sporočila sem se prepričal, da si je oprtala pred leti tako razsipno založena JNS beraško malho. Dr. Mačka ne zapuščajo samo poslanci, atnpak že cele vasi! Zadnjič sem nekollko prerešetal nehvaležnost dr. Mačkovega poslanca dr. Rudolfa Dobovišeka, ki je uskočil voditelju Hrvatov v Beograd. Minuli teden pa je obrnila Mačku hrbet 400 hišnih številk broječa vas Turnovac pri Virovitici in je preatopila v JRZ. Mačku niso nevarni uskoki kot n. pr. Rudi Dobovišek, pač pa prestopi celih naselij! Hrvaška aeljačka sloga postaja vedno bolj podobna mojemu luknjičastemu rešetu. Neslano rešetarstvo. »Jutrc« pravi, da je mojc pisanje neslano rešetarstvo. Tega pa seveda ne pove, da je doati popra notri, včasih tudi paprike, zato tako težko požira. Zasolil mu bom eno! Ker JNSarsko glasilo hoče na vsak način d mene, da mu dam nekaj aoli, priznava, da jo jaz imam, da je pa njemu manjka. Pa soli mu ne dam, dokler ne bom videl, v katero štalo bodo sedaj spravili ta lisi Sedaj je namreč v lufii in je njegov gospodai Ribnikar. Mesto soli bi bilo dobro malo več luže, potem bi lažje plavalo; ali n«, moj brateo iz Ljubljance?! Svoj ftas je bU bajer mesečno napotajen a svežo vodo in je bilo mogoče plavati, zdaj pa nl več tako... Dom slepih. Ceprav v mestu Slov. Bistrica in v okolici nimamo telesno slepih, hoče navzlic temu imeti dr. Pučnik, ki se sedaj poteguje za županskl stolec, dom za slepe. Huduje se na tokratnega bana g. dr. Marka Natlačena, ker noče kupiti propadajočih, vlažnih iii plesnivih kleti Juhartove zapuščine, katero on zastopa, za dom slepdh. Ker mu JNS banl Puc in llarušič in njegov svak Kramar niso mogli, oziroma hoteli ugoditi, to naj bi največjemu nasprotniku ljudskega in gospodarskega JR3 režima U3tregel sedanji g. ban. In ker tega ne stori, to velikega slovenjebistriškega »gospodarja« tako razburja, da je sklenil a pomočjo tukajšnjega poslanca Vinka, ki je prepustil vse svoje poklicne posle poslancu drugega okraja, sam pa je obdržal samo dnevnice, postaviti na lastne stroške dom za slepe v Slov. Bistrici. Da boste meščani in okoličani vedeli zakaj, vam jaz povem, da v to svrho, da bo po volitvah vse tiste duševne slepce v Slov. Bistricl, ki še dosedaj niso spregledali in bodo njega volili, zaprl v dom slepih. Zato volilci, volite 27. marca vsi JRZ listo z nosilcem g. dr. B. Schaubachom. Mrtvaška glava na meji! Po dolgem. času sedaj zopet vidimo mrtvaške glave na črni zastavi. Svoj čas so jih nosili naši slavni orjunaši. Te dni pa so ae pojavile na naši severni meji. Tja so jih prineali napadalni oddelki Hitlerja. Sedaj šele lahko veste, odkod so si ti naši črnosrajčniki sposodili svojo zaatavo. Sem radoveden, če Jih bo sedaj kaj čez mejo mikalo, tja pod »svojo« zastavo ? Kaj dela slovenska ljudska fronta? Vežba najnovejšega rekruta — JNS, ki se je tu in tam zatekla pri občinskih volitvah v to fronto. V večernih urah pa se vežba za mešanje strupa, da gre na pomoč Stalinu v Rusijo. Nasvet bratom Hrvatom. Meni se zdi, da aami med aeboj niste več bratje. Povejte, koliko vas je sedaj, da bomo vedeli pripraviti učne knjige, kjer smo dosedaj brali, da smo vsi le eni bratje, čeprav smo dejansko trije bratje. Jaz misllm, da je le najbolje, da ostanemo samo pri ti-eh bratih v državi, zato ae nikar ne razbratite preveč! Bliža se, bliža lepa porulad! V proračunu sem videl tudi prikuho in ena me posebno mika, da bi le kmalu zrastla in oznanila lepo pomlad, to je dodatek o samoupravah, ki se naj ustanovijo v državi. In JNS se tega najbolj boji, da bi se vendar enkrat odtajal led centralizma. JNS namreč ne zdrži na soncu, ampak samo v tem centralističnem ledu ima svoje življenje. Sieg heil! Ne vem, ali je bil odmev sem čez mejo, ali sem slišal pa prave glasove Sieg heil, ko sem šel v noči mimo gotovih. hiš v Mariboiru? Nič ne pričakujte, Etitler je hiter, pa se je ob naši meji opehal... j Slonovska politika. Velesile so kakor sloni med živalmi. Slon je počasen in neokreten, mala žabica že petkrat prefkoči, preden se slon obrne. Kadar pa se obrne,! pa naredi širok korak, pa vsa žabica zgine pod slonovo copato. Sem radoveden, kdaj bodo velesile naredile korak, ker okrenile so se že nekoliko. Največje zlo na svetu je Društvo narodov — kdor vanj veruje, bo pogubljen. Dokaz: Avstrija. Rizgovori i nasifflffl mmmM Vprašanja in odgovori Zavarovabia družba »Fenlks«. J. Pleteršek v M. Leta 1919 ste sklenili zavarovalno pogodbo z zavarovalno družbo »Feniks«, glasom katere bi Vam morala 19. maja 1934 izplačati vsoto 5000 kron. — Na posamezna vprašanja Vam odgovarjamo: Imenovana zavarovalnica ni propadla, marveč opravlja njene posle sedaj »Jugoslovaneki Feniks«, zavarovalno društvo v Beogradu, Kneginje Ljubice ulica 15/11. Glasom uredbe z dne 16. decembra 1936, kateri je dal finančni zakon za leto 1937/38 zakonito mofi, je pa »JugoBlovanaki Feniks« dolžan zavarovancem, pri katerih je naatopil zavarovani primer pred 16. decembrom 1936 in ae zavarovana vaota še ni Izplačala, izplačati le 45% zavarovane vsote. V Vašem primeru je najprej 5000 kron prevesti v dinarje po relaciji 4:1, torej 1250 dln. Od slednje vsote imate dobiti 45%, torej 562.50 din. Ali je Vaš zahtevek na izplačilo zavarovane vsote že zaataral, ne vemo, ker nam ni znana vsebina zavarovalne pogodbe. Ako imate polico v rokah, preberite vse zavarovalne pogoje; gotovo bodo vaebovali tudi določbe o eventuelnem zastaranju. Pomen zaataranja leži v tem, da sodišče ne more obsoditi dolžnika na plačilo terjatve, ako ugovarja zastaranje. Ako pa dolžnik ne ugovarja sastaranja, mora dolg izplačati, kajtl naturalna obveza še vedno obstoji. V Mariboru ima >Jugroslovanaki Feniks« ekspozituio na Aleksandrori cesti 28 in se lahko obrnete kar na to a avojo eahtevo na izplačilo. Sosed prepoveduje »vlačenje« vode. N. J. v P. Bl. Gr. že 35 let >vlačite« Vi, odnosno Vaš laatnlnski prednlk — taat — vodo iz sosedovega zemtjlžča, ne da bl za to kaj dajala, sedaj pa soaed naenkrat prepoveduje Tlafienje vode, ker mu ne nustite voziti preko Vaše njive. Vprašate. ali Vam sme prepovedati vlačenje vode, odnosno zahtevati za vodo plačilo. — Ako res že 35 let (vštevši lastninske prednike) vlačite vodo iz aosedovega zemljišča javno, brez sile, ne da bi bili za to prosili in ne da bi bili za to kaj dali, odnosno storili kake protiusluge, tedaj ate pravico brezplačnega vlačenja vode priposestvovali m se Vam na prepoved ni treba ozirati. Ako bi sosed uporabljal siio ali uporabo vode onemogočil, bi ga morali tožiti s tako zvano konfesorijsko tožbo na priznanje Vaše pravice. Kmedki mlini in oprocstitev plačevanja obrtnega davka. B. Zupanc v C. Ni verjetno, da bi v šmarskem okraju veljali drugačni predpisi glede pobiranja obrtnega davka kakor v celjskein okraju. Po finančnem zakonu iz leta 1936/37 so plačevanja obrtnega davka oproščeni le potočni mlini z največ dvema mlinskima kamnoma, postavljeni ob potokih, ki presihajo in ki zato ne morejo delovati vse leto, marveč sarao obdobno, kadar pride voda. V kolikor pa lastniki drugih kmečkih mlinov meljejo za druge osebe proti odmeni, so podvrženi plaCevanju obrtnega davka, ki znaša 8% z dokladami 10% čistega dohodka. Kot čisti dohodek se računa tretjino odmcne za mletje. Navadno računajo davčne uprave, da zasluži mlinar bruto 20 din od meterskega stota. Vrnitev poso.jila iz leta 1925. L. M. v S. Vaš oče je leta 1925 posodil 7500 din nekemu posestniku. Ta posestnik je leta 1932 prodal svoje poaestvo nekemu drugemu poaeatniku, ki je prevzel plačilo Vaše terjatve, slednji pa je posestvo Izročil avojemu sinu. Ta sin noče vrniti veC nego le polovico glavnice. Vprašate, ali res Vaš oče, ki je sedaj le prevžitkar brez premoženja, ni upravičen izterjati cele avoje terjatve? — Ako je dolžnik v boljšem gmotnem položaju, tedaj ne uživa zaščite in zamore Vaš oče izterjati celo terjatev z dogovorjenimi obrestmi vred. Ob sporu odloči seve sodiače, ki upoSteva premoženje in eventuelne dohodke obeh strank. Zoper odločbo okrajnega sodiSča je dopustna pritožba Se na okrožno sodišče. Znlžanje dedSčin vsled znižanja zapuščiiiskilt terjatev. H. Sikošek v B. V zapuščinskem postopanju po VaSem pokojnem očetu se jo med| aktivi upoštevala neka terjatev pokojnika zo-l per nekega kmeta v celem prvotnem znesku, če-> prav ate Vi omenili, da bo vsled zaščite dolžnika) za polovico znižana. Notar Je vzlic temu pri določitvi dedščin razdelil neznižano vaoto. Vi ste nato prevzeli zapuščino ter obvezo, izplačati sodediča. Vprašate, ali si amete vsled naknadnega znižanja terjatve in ker boste morall plačatl še stare odvetniške stroške, ki so nastali z izterjavo te terjatve, odračunati sodedičema od dedščin sorazmernt zneaek. — Ako ate prevzell zapuščino po cenilni vrednosti In nista sodediča nič popustila, marveč zahtevala točno izračunano dedščino, vpoštevajod gornjo terjatev v neznižanem obsegu, potem si smete odračunati sorazmerni znesek, ki odpade vsled znižanja in stroškov. Ako pa ata sodediča pri določitvi prevzemne vredno8ti ali dedščin kaj popuatila (morda baš radi Vase opombe o znižanju terjatve vsled zaačite dolžnika), potem Vam odračunanja ne svetujemo brez dogovora s sodedičema, odnosno njunega soglasja. Nedopustnost odsluženja diiin in zivine s kovaškim delom brez poobiastitve. F. Senica v P. Imate prezadolženo posestvo, za njega obdelavo si morate najematl tuje delovne moči in živino, v odmeuo pa dotičnikom opravljate razna kovaška dela; ste samouk in imate malo kovačnico. Pritcžujete se, da Vam oblast brani izvrševati kovaska. dela za druge, pa čeprav a tem le odslužujetc izposojeno živino in dninarje. — žal brez pooblastitve od strani obrtne oblasti res ne smete izvreevati nikakih kovaških del za druge, ne proti plačilu, ne kot odmeno za poaojeno živino ali opravljena poljska dela. Pritožba ne bl nič pomagala; Vaša prezadolženost ne igra vloge z ozirom na jasna določila obrtnega zakona. — Davčna uprava Vam od primernih dohodkov takega dela sme naložiti pridobnino, ker je vseeno, ali Vam drugi plačajo v gotovini aii pa opra.' vijo kaka poljska dela. Obnova procesa. P. J. v M. Vaš brat je bfl pbsojen na 18 meaecev robije, ker je na prigovarjanje očeta zažgal domačijo, vsled česar je morala zavarovalnica izplačati 18.000 din zavarovalnine. Vprašate, ali bi ae mogla doseči obnova procesa in znižanje prisojene kazni. — Obnova kazenskega poatopanja je v glavnem dopustna, če obsojenec predloži nove činjenics ali nove dokaze, ki so sposobni aami po aebi ali v zvezi a prej preiskanimi dokazi, povzročiti njegovo oprostitev ali obsodbo zbog takega dejanja, na katero se mora uporabiti nilejši kazenski zakon; če se dok^aže, da je bila obsodba povzročena z lažno ali z lažno prenarejeno listinp, ki 8e j€ uporabila za dokaz, ali z lažno izpovedbo prič aH soudeležencev ali z lažnim strokovnim mnenjem izvedencev. Ostali obnovitveni razlogi se tičejo formalne strani kazenakega poatopanja in napačne uporabe zakonov. Ako nimate razlogov za obnovo, poskusite doseči izredno omilitev kaznl. Le-ta je dopustna, če se pojavijo, ko je dobila sodba pravno moč, olajševalni razlogi, ki jih ni bilo, ko se je izrekala sodba ali ae vsaj takrat ni vedelo za te razloge, pa bi bili očividno povzročili milej.io odmero kazni. Tak olajševalni raZlog bi bil, da je bila škoda naknadno celoma all deloma poravnana. Predlog na izredno omilitev kazui lahko stavi tudi sorodnik obaojenca. Posaniična amnestija. Ista. Ako ni formelnUl pogojev niti za obnovitev poatopania, niti za izredno otnilitev kazni, odnoano ako sodišče zadevnima predlogoma ne bi ugodilo, je možna Se prcšnja na ministra pravde, naj bi se Izrečena kazen po milosti omilila, znižala ali odpuatila. V prošnji navedite vse to, kar ste v plsmu nam (mladost storilca, nasilnost nasnovatelja, eventuelno poravnano škodo, nujno potrebo obdelave posestva, ki je sedaj brez moške moči). Opozarjamo Vas še na dolofibe o pogojncm odpuatu. Rubež obleke. A. Pušnik v G. Zarubitl se ame tudi obleka, vendar pa ne tlata, ki je neizogibno potrebna zavezancu In članom njegove rodbine, živečim z njim v akupnem hišnem gospodarstvu. — O usodi poamrtninske zavarovalnlce »Hltra pomoč«, ki nam doalej ni bila znana, Vam bomoi sporočili, ko dobimo potrebne podatke lz Ljubljane. Vaekakor amatramo, da boste dobill vrnjene vse prispevke, katere ste plačall že potem, ko je bila zavarovalnica razpuščena, ker spadaifl v Doseben sklad. Odvzem zemljisča v svrho razširitve ceste, odstranitev plota. J. Sabočan v G. Kupili ste posestvo s hiso in plotom, kl stoji že 35 let na mestu, katerega je avoječaano določila uradna komisija, sedaj pa zahtevajo, da plot odstranite in Vam hočejo odvzeti 2.5 m širok pas zemljišča v svrho razsirjenja ceste. VI nikakor nočete na to pristati, zlaatl ker ste morali svet drago plačati in je na drugi strani ceate dovolj prostora za njeno razširjenje. Vprašate, kaj naj ukrenete ta ali je tak postopek dopusten po zakonu. ¦— Po zakonu o cestah morajo biti plotovi oddaljeni najmanj en meter od zunanjega roba ceste, pa čeprav atoje bližje že 50 let. Nadalje se ame vsako nepremičnino zaseči, začasno ali atalno, za neposredno kakor tudi za posredno potrebo državne ali samoupravne ceate. Seve ae zasebna imovina razlašča le proti odškodnini lastniku po zakonitih predpiaih o razlastitvi. Zoper zadevni odlok ae morete pritožiti na visjo oblast, ki mora biti v odloku navedena, ter v tam odrejenem roku. Natančnejših navodil Vam žal ne moremo dati, ker nam niate sporočili, kaj je že konkretno storjenega in katera oblast posega v Vaše pravice. Izlučavanje kamenja iz potoka. Isti. Ob Vašem posestvu teče potok in bl radi vedeli, ali smete iz njega za lastno uporabo izhičevati kamenje, katero prinaša voda, in eventuelno v kateri oddaljenosti od mosta, kl se nahaja v bližini. — Ako je potok javna voda (kar bo akoro gotovo, vendar radi gotovosti po-prašajte prl občlnl ali okr. glavarstvu, all je voda javna, odnosno all ima ikak zasebnUt kake posebne pravice do nje), smete svobodno Iz njega pridobivati kamenje, pesek in gramoz; pazitl morate le, da s tem ne ogrozite vodnega toka all obale, da ne kršite kakih tujih pravlc in da ne prizadenete s tem komu kake škode. Bližina mosta ne lgra nobene vloge. Izterjanje pravdnlb stroškov od podleglega nasprotnika. S. J. v G. Philips radiopodjetje iz Beograda je pptom odvetnika tožilo Vašo hčer na plačilo nekega zneska, je pa tožbo zgubilo v obeh inštancah in je obsojeno na povračilo pravdnih stroškov Vaši hčeri. Teh stroškov pa noče plačati ne podjetje, ne njegov odvetnik vzlic poteku devetih mesecev. Vprašate, kaj naj storite, da pridete do poplačila. — Odvetnik ni dolžan plačati dolga svojega klienta-pooblaatitelja. Predlagajte uvedbo izvršbe zoper Philips podjetje v Beogradu, katero bo gotovo posedovalo kaj premičnin (radioaparatov, pisalnih atrojev ali podobno), ki so rubljive in se jih bo dalo na dražbi prodati. Kak odvetnik bo rad prevzel to stvar, ker je uspeh siguren. Lahko pooblastite :(prav za prav Vaša hči) kar kakega beograjakega odvetnika (morda dr. Franca Jež, ki biva v Miloša Velikog 17). Pošljite mu obe sodbi. Hči bo najbrž zamogla dobitl ubožno spričevalo, kar bi bilo priporočljivo, da tako doseže oprostitev plačila taks in raznih pristojbin v teku izvršilnega postopanja, katere bi sicer morala iz lastnega vnaprej plaCatl (prl čemur je aeve zavezano podjetje dolžno jih vrniti, odnosno se poplačajo iz Izkupička). Bogatejša upnika nočeta prlznati znižanja. M. Novak v Dokležovju. Leta 1929 ste ai izposodlli od dveh kmetov po 3500 din za nakup živine in zemlje, plačali ste enemu že 1050 din, drugemu pa 1190 din na obrestih, proaill ate oba za obračun, odnoano za novo zadolžnico ter znižanje, pa nočeta priznati nikakega znižanja, pač pa bl ei rada razdelila Vašo njivo, čeprav imata 20 krat več zemlje riego Vi. Vprašate, kaj Vam je storiti in koliko obresti morate plačati. — Ni Vam treba prav nič skrbeti za obračun in novo zadolžnico. Nasprotno je dolžnost Vajtnih upnikov, da izstavita pravilni obračun in novo zadolžnico ter Vas povabita potom občine k ureditvi zadeve in podpisu. Glavnico morata znižati na polovico, obresti pa smeta zahtevati za čas od 20. aprila 1932 do 23. novembra 1933 največ 10%, od 24.novembra 1933 do 26. septembra 1936 le 1%, od 27. septembra 1936 naprej 3%. Ako upnika ne bosta na to pristala, Vam ni treba podpisati nove zadolžnice. Upnika bosta mprala nato zahtevati odločbo sodišča glede zaščite In znižanja. Preden to vprašanje ni rešeno, niste dolžnl plačati nitl obrokov. Ako bi Vaa upnika preje tožila na plačilo, ugovarjajte, da še nimate pravilne nove zadolžnice. — Vaše njive Vam upnika ne moreta kar tako vzeti, marvefi morata najprej doseči zoper Vaa pravomočno sodbo na plačilo dolga ter nato uvestl Izvršilno, odnoano dražbeno postopanje. Do tega pač ne boate pustill priti, ker 3i boate pravočasno pripravill denar za prva dva obroka znižanega dolga, katera boate morali plačatl v 15 dneh, potem ko prejmete novo zadolžnico. Prepoved sekanja šibja v Sotelski strugi. A. Bratanič v V. Zanima Vaa, kdo je lastnik atruge Sotle; lastniki parcel, ki meje na atrugo, si namreč laste travo, šibje in vrbe, kl raatejo v strugi, v kolikor ni pod vodo; včasih pa tudi kaki drugi ljudje skrivaj posekajo kaj vrbja. Vprašate, ali ao posestniki-mejaši upravičeni zabraniti, odnosno prepovedati drugim aekanje šibja v strugi. — Sotla je javna voda, vsled česar je njena stniga javna last in mejaši nimajo pravice drugim prepovedati sekanja šibja v strugi. Iz javnih vod namreč lahko vaakdo pridobiva rastline (tudi šibje), zemljo, peaek, kamenje, led, ako s tem ne ogroža obrežja, ne krši tujih pravic (ni verjetno, da bi imeli mejaši kake posebne pravice), ne prizadene nikomur škode. Kdor hoče v javni vodi pridobiti kako pravico, katera izključuje pravico drugih oseb, mora imeti dovolilo političrra oblasti. Priposestvovanje takih izključnih pravic je izključeno. Našim malčkom Matjažek Junaškega Slovenca povest v slikah 10 Ko so kmetje videli, da bodo premagani, so poslali po pomoč. Brzi sel se je zavihtel v sedlo in zdrvel v domačo vas. Konj je drvel kot vihar, griva mu je vihrala v vetru, iz gobca so mu padale pene, kopita se skoraj niso dotikala tal... In vendar je jezdec venomer šepetal: »Hiti, belec, hiti...!« Pridrvela sta v vas. Od vseh strani so pribiteli Ijudje, vsa okna so bila polna obrazov, vse duri žive. >Kako je?« so spraševali starčkL »Čuli smo hrup in vik, pa ne vemo ...« Sel je skočil s sedla in se opotekel. Šele sedaj so videli, da je ranjen in da mu iz velike rane na prsih teče kri. Prestregli so ga, da ni omahnil v cestni prah. »Izgubljeno! Pomoč ...!« je še dahnil, potem so mu klecnila kolena in je izdihnil. Vsa vas je zajokala: Izgubljeno! Zakaj so se vendar dvignili ? Mari bi potrpeli, kot smo doslej! Oče, Oče! Kje ste? — Robanov Matjažek pa ni jokal. V ušesih mu je še razločno donela poslednja beseda umirajočega sla: Pomoč! Zdrvel je domov, neopaženo odvezal konja in splezal na njegov hrbet. »Z Bogom!« je še zaklical preplašeni materi, ki je baš pritekla na prag. Potem je pognal. .. (Dalje prihodnjič) V šoli Učitclj zasači Janezka, ko med poukom govori s svojim součencem. s-Janezek, ali nisi pravkar govoril z Mihcen, a?« zakriči nad njim. Janezek: »Da.<: Učitelj: »Povej, kaj pa si rekel Mihcn?« Janezek: »Nič!« Učitelj: »Saj si vendar pravkar priznal, da al govoril z njlm!« Janezek: »Da.« Učitelj: »No, torej, kaj si mu rekel?« Janezek: »Nič!« Učitelj jezno: »Ce mi pri pričl ne ppveš, boš kaznovan. Torej all sl govorll ali ne?« Janezek: »Seveda aem.« Učitelj: »In kaj si rekel?« Janezek: »Nič!« Učitelj se obrne k Mihcu in ga vpraša: »No, Mihec, pa mi ti povej, kaj sta z Janezkom govorila!« Mihec: »Jaz sem ga vprašal, koliko je dal za ta-le zvezek, on pa mi je odgovoril: Nič!« Na te besede so se vsi učenci glasno smejali in tudi učitelj sam se je moral smejati. Skrivalnica Deklioa je imela ovčko, kl ji je ušla. — Kje jef