Izprememba § 55. drž. šol. zakona.*) Dunaj, 28. novembra 1912. Naučni odsek je predložil 28. t. m. parlamentu poročilo o izpremembi § 55. drž. šol. zakona, ki se peča z rnaterialnim položajem ljudskošolskega učiteljstva. Državni šolski zakon prepušča, kakor znano, ureditev učiteljskih plač deželni zakonodaji ter določa le nekak splošni princip, da morajo biti minimalni učiteljski prejemki taki, da se zamorejo učitelji in podučitelji povsem posvetiti svojemu poklicu, ne da bi se morali pečati s postranskimi posli. Prejemki morajo biti taki, da morejo učitelji vzdržati tudi krajevnim razmeram primerno svoje rodovine. Ta določba se je pokazala za povsem nezadostno. V raznih deželah so učiteljske plače povsem različne, in kar je glavno, § 55. ne more prisiliti dežele, da izboljšajo učiteljem prejemke, ki so bili morda neposredno po izvedbi šolskih zakonov razmeram primerni, ki pa so že zdavnaj v silnem nesoglasju z življenskimi razmerami. V mnogih deželah so se učiteljske plače sicer regulirale, v mnogih pa ne, in sicer deloma iz popolnoma neumljivega sovraštva proti učiteljstvu. Klasična de- * Za zadnjo številko prepozno prejeli. Uredn. žela učiteljske bede je Kranjska. V pa šaliku dr. Susteršiča ima učitelj po 10 letih 1080—1480 kron letne plače in če je služil 40 let, prejema 2080—2680 K na leto. Toda na Kranjskem doseže le 10 odstotkov vseh učiteljev sijajne dohodke četrtega službenega decenija. Uboga Istra je temu nasproti pravi eldorado, tam se gibljejo učiteljske plače med 1980—3600 K, na Štajerskem od 1200—2800 K, na Koroškem od 1600 do 3600 K itd. Na Kranjskem so torej učiteljske plače manjše kakor one državnih slug, uvrščenih v kategorijo državnih poduradnikov! V prav nobeni avstrijski kronovini pa ne dosežejo učiteljske plače one višine, kakor plače državnih uradnikov IV. kategorije, to je onih, ki so absolvirali 4 razrede srednje šole, oziroma meščansko šolo in katerih letni prejemki varijirajo med 2360 K (v. prvih desetih letih) in 4560 K (v četrtem službenem desetletju). Ker je bil boj za izboljšanje gmotnega položaja v mnogih deželah brezuspešen, se je učiteljstvo složilo k skupni akciji ter zahtevalo, da postavi država nova in konkretnejša načela glede določbe učiteijskih plač. Tako je nastala akcija za izpremembo § 55. drž. šol. zakona, ki se je izkazala toliko uspešno, da se nahaja od danes naprej pred plenumom zbornice motiviran, od posebnega odseka preštudiran in priporočan predlog, ki podaja v bistvu le podrobno interpretacijo § 55. drž. šol. zak., določujoč višino »minimalnih učiteljskih prejemkov«. Po predlogu nauenega odseka mora dobiti vsak usposobljen učitelj, v dobi od 4.—10. službenega leta to, kar prejema državni uradnik XI. čin. razreda na plači in aktivitetnih dokladah, od 10. do 17. prejemke X. čin. razr., od ,17.'—25. 1. IX. čin. razreda, od 26.—35. 1. VIII. čin. razreda. Ocl let, dosluženih pred izpitom usposobljenosti, je vračunati v službeno dobo najmanj 2, najmanj 1 leto po izpitu usposobljenosti mora biti učitelj definitivno nastavljen, ravnatelji, nadučitelji, šolski voditelji morajo dobivati še posebne funkcijske doklade. Tako se glasi y bistvu »učiteljska predloga«. Toda učiteljstvo si mora biti na jasnem, da je danes v tej važni in dalekosežni zadevi storjen šele prvi korak. Treba bo še premnogo vstrajnosti in potrpljenja, preden postane predlcga — za- kon. Mnogobrojni učiteljski prijatelji bodo v parlamentu gotovo vse stonli, da premagajo velike težkoče, ki se stavijo pravičnim željam pionirjev kulture nasproti.