CELJE, 11. NOVEMBftA 1982 - ŠTEVILKA 45 - LETO XXXVI - CENA 10 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
DAN ROKOMETA
V ŽALCU
Rokometni klub Minerva iz
Griž bo skupaj z Zvezo telesno
kulturnih organizacij občine
Žalec pripravila v torek 16. no-
vembra, DAN ROKOMETA v
žalski občini. Tako bo od 14.
do 17. ure v telovadnici osnov-
ne šole v Žalcu regijski turnir
ekip starejših pionirjev celj-
ske, laške in žalske občine.
Osrednja točka DNEVA RO-
KOMETA pa bo ob 17. uri, ko
se bosta v polfinalu za Titov
pokal na področju Slovenije
srečali ekipi - član I. zvezne
lige Kolinska Slovan iz Ljub-
ljane in Minerva iz Griž, ki na-
stopa v republiški ligi. To bo
vsekakor prava rokometna po-
slastica, vredna ogleda.
TV
filmski delavci v sip šempeter
V okviru letošnjega Tedna domačega filma, ki se je s podelitvijo nagrad in priznanj Metod Badjura včeraj slovesno
zaključil v Celju, je bilo veliko srečanj filmskih delavcev z občani, šolarji, z delavci. Fotografija jo nastala ob obisku
ustvarjalcev filma Variola Vera v tovarni SP Šempeter, kjer so si filmarji ogledali tudi proizvodne prostore te tovarne. Več
o TDF na 12. in 13. strani.
vrtci - en obrok več
Štefka Popitova nam je povedala, da so v vrtcih v
žalski občini s prejšnjim torkom podaljašli bivanje
otrok do 16. ure. Po vseh enotah izvajajo sedaj ankete
med starši o tem, kako bo z njihovim delovnim časom,
problem bo v manjših enotah, kjer bo moral biti le
Kakšen otrok v vrtcu do 16. ure. Zaenkrat še ne vedo,
kako bodo reševali te probleme. Verjetno bo treba
vrtce kadrovsko okrepiti. V večjih vrtcih s tem ne bo
težav. Sedaj dobijo otroci še popoldansko malico, ki je
enaka zajtrku. Otroci, ki pridejo v vrtec kasneje, ne
dobe zajtrka, tako da dodatnih stroškov starši ne trpe.
Tisti pa, ki želijo tudi zajtrk, ga bodo morali plačati.
J. V.
CELJE: NOVI DELOVNI ČAS
Priporočilo o spremembi delovnega časa sta obrav-
navala tudi izvršni svet občinske skupščine v Celju ter
občinski sindikalni svet. Vse upravne službe prično z
delom ob osmi uri, v delovnih organizacijah, kjer de-
lajo enoizmensko pa so delovni čas premaknili za eno
uro naprej. V ostalih delajo še po starem. Temu pri-
merno so se prilagodili tudi vrtci, kjer ni nastalo nobe-
nih problemov. Težave pa se kažejo še v prevozu, zlasti
za smer Rogaška Slatina. Veliko bolje je stekel promet
v smeri Kozjansko-Obsotelje. V zvezi s to problema-
tiko bodo imeli še razgovor z Izletnikom, ker bodo
skušali doseči več in boljša prevozna sredstva.
Z. S.
več za komunalo
Na zadnji seji skupščine krajevne skupnosti Sentjur-
center so delegati sprejeli sklep, da naj se osnutek
rebalansa srednjeročnega plana obravnava na zborih
krajanov, ki bodo potekali v mesecu novembru in
decembru. Pogovori na teh zborih bodo najbrž naka-
zali še nekatere realnejše potrebe od tistih, ki so zapi-
sane v referendumskem programu. Vednar pa kljub
nekaterim predvidenim spremembam ostaja referen-
dumski program v glavnem nespremenjen. Prerazpo-
redili naj bi le nekatera finančna sredstva in jih spričo
perečih razmer na področju energetike le-ta usmerili
na področje komunale.
pri merxu izšle informacije
O PRESKRBI
V skladu z zadnjimi sklepi sžje svetov potrošnikov v
Celju je SOZD Mene izdala izčrpno informacijo o tre-
nutnih tržnih razmerah. Informacijo so dobile občin-
ske konference svetov potrošnikov in izvršni sveti ob-
čin, kjer so merxove trgovine. Ti naj b informacijo
posredovali naprej v potrošniške svete krajevnih
skupnosti. Preko teh pa naj bi se sleherni občan sezna-
nil s stanjem oskrbe in s problemi s katerimi se sreču-
jejo preskrbovalne organizacije pri zagotavljanju re-
dne preskrbe. Upajmo, da te informacije ne bodo oble-
žale v predalih.
DELAVNA KS TRNOVLJE
Osnovna organizacija zveze komunistov v KS je
imela v prejšnjem mesecu predavanje o SLO in DS,
udeležilo pa se ga je večina komunistov. Ponovno so
pretehtali tudi idejnopolitična izhodišča in gospodar-
ske načrte v KS ter družbeni plan 1981 do 1985.
Zadnje seje v KS so bile posvečene knjižnični pro-
blematiki, kjer bo potrebno vključiti nove bralce,
predvsem mladino. Rečeno je tudi bilo, da se KUD
Zarja naj v bodoče udeležuje sej krajevne skupnosti.
Ta je tudi posredovala občinski konferenci SZDL poi-
menovanje ulic v KS Trnovlje.
V. D.
OBMOČNI POSVET O PREVOZIH POTNIKOV IN BLAGA
DELEŽ PROMETA STABILIZACIJI
Sindikat naj daje pobude za izboljšanje razmer
Zdajšnje razmere glede
prevoza potnikov in blaga so
najbrž pripomogle k številni
udeiežbi na posvetu o kom-
pleksni problematiki v pro-
metu, ki ga je v Celju v torek
sklical medobčinski sindi-
kalni svet v sodelovanju z re-
publiškim komitejem za pro-
met in zveze ter drugimi re-
publiškimi organi. Sklepi
oziroma stališča, ki jih bo iz-
delala posebna komisija, si-
cer ne bodo za nikogar obve-
zujoči, pričakujejo pa, da bo
to vzpodbuda za akcije v sa-
mih prometnih organizaci-
jah pa tudi za sindikat, od
katerega pričakujejo večjo
aktivnost.
Razprava je tekla deloma o
zagotovitvi prevoza delavcev
na delo po spremenjenem
delovnem času; največ pa so
govorili o gospodarskih ra-
zmerah v prometu nasploh.
Ce izhajamo iz povedane tr-
ditve, da so pri nas prevozni
stroški za dva do trikrat višji
kot v zahodni Evropi, potem
ni težko ugotoviti, da so tudi
v prometu pomembne stabi-
lizacijske rezerve.
Največkrat so uporabljali
besedo »boljšo organizira-
nost«, tako z vidika same
prevozne dejavnosti, zlasti
pa še z združenim delom.
Ker prihajamo v čas, ko cene
ne bodo mogle vsega »požre-
ti« (s prenosom na kupce) in
kot smo slišali, tudi prevoz-
nim organizacijam že teče
voda v grlo, bo najbrž v pri-
hodnje več zanimanja za raz>
ne pobude v korist racionali-
zacije prevozov, tesnejšega
sodelovanja in uvajanja so-
dobnih prijemov v obliki ta-
kozvanega integralnega
transporta.
Govorniki so v triurni raz-
pravi med drugim zlasti opo-
zarjali na precejšnjo razdrob-
ljenost. Tako se v celjski re-
giji kar osem delovnih orga-
nizacij ukvarja z javnim pro-
metom (dve delno), razen te-
ga ima še čez 80 podjetij svoj
vozni park, veliko prevozno
zmogljivost pa predstavljajo
tudi zasebni avtoprevozniki.
Pri nas so našteli že čez 200
tipov različnih vozil, kar še
povečuje probleme glede
oskrbe z rezervnimi deli in
gumami.
Po torkovem posvetu se
danes gotovo v prometu še
ne bo nič spremenilo, toda
strokovno-politični pristop s
številno udeležbo predstav-
nikov prometnih organizacij
daje upanje, da bodo navzlic
ali pa prav zaradi zdajšnjih
težav stvari krenile v bolj ra-
cionalno, manj podjetniško
in bolj racionalno smer.
V. J.
harjan orožen obiskal žalsko občino
Konec prejšnjega tedna se je v žalski občini mudil predsednik slovenskih sindikatov. V
četrtek zvečer je imel razgovor s širšim političnim aktivom občine, v petek pa se je
pogovarjal z delavci SOZD Hmezad Žalec, SIP Šempeter in delavci s področja vzgoje in
^obraževanja. V Sipu si je z zanimanjem ogledal proizvodnjo kmetijskih strojev in pohvalil
lipova prizadevanja, še zlasti s področja razvoja. Več o obisku Marjana Orožna pišemo na 2.
strani.	JANEZ VEDENIK
kakoznnnp v bodoče?
To je osnovno vprašanje, ki je bilo izrečeno na
skupni seji Sekcije za ljudsko obrambo, varnost in
družbeno samozaščito ter Sveta za SLO in DS pri
Republiški konferenci SZDL Slovenije. Poročevalci
so spregovorili, da bo končna ocena o letošnjih akcijah
NNNP posredovana do konca tega meseca. Zdajšnja
(ne dokončna) ocena je takšna, da so delovni ljudje in
občani dobro in solidno izpeljali posamezne aktivnosti
v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta na področ-
Prvi uspehi so prisotni, žal pa je še veliko področij,
kjer bo potrebno naše delo, da bomo resnično učinko-
viti. Vse akcije je treba še bolj približati delovnim
ljudem in občanom, da bodo čutili potrebo po vsakda-
nji aktivnosti v takšnih akcijah.
Stane Kotnik je v imenu Republiške konference
SZDL Slovenije med drugim povedal, da ne smemo
strmeti za atraktivnimi in namišljenimi vajami, ki ni-
koli niso dejanski odraz naše resnične pripravljenosti
Skrbeti moramo za kompletno varnost na vseh po-
dročjih! Gre za aktivnosti, ki naj preprečijo vse druž-
beno škodljive pojave, to pa zahteva prisotnost sleher-
nega občana.
Kakšne bodo vaje NNNP 83? Manj atraktivne kot
prejšnja leta, ampak bolj usmerjene k ljudem, ki se naj
končno zavedo pomena sodelovanja na tem področju.
Na seji v Ljubljani so med drugim govorili tudi o
vključevanju mladih v vojaške in obrambne poklice
(velik slovenski primankljaj!) ter o pripravah na pro-
slavo Dneva JLA, 22. decembra.
T. VRABL
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 45 - 11. november 1982
MARJAN OROŽEN V ŽALSKI OBČINI
DELAVCI NAJ DEJANSKO ODLOČAJO
Nemogoče je trositi še neustvarjeno
Vse preveč so doslej delavci le for-
malno odločali o ustvarjenem dohod-
ku. Treba bo storiti vse, da se formalno
odločanje spremeni v dejansko. To je
na obisku v žalski občini povedal
predsednik slovenskih sindikatov ter
dodal, da odslej gradimo takšno strate-
gijo razvoja, ko ne bo mogoče več tro-
šiti nekaj, kar še ni ustvarjenega. To pa
smo dolga leta počenjali in zato tudi
takšen gospodarski položaj, kakršen je
sedaj.
Za težave so krive tudi prevelike am-
bicije, ki smo jih imeli pri našem ra-
zvoju. Več smo hoteli, kot smo zmogli,
pri tem pa smo pozabljali tudi na eko-
nomske zakonitosti. Res pa je, je menil
Marjan Orožen, da problemov v Slove-
niji še ne čutimo v takšni meri kot v
drugi republiki. To velja tudi za oskr-
bo, ki pa bo v naslednjem obdobju
postala še bolj kritična, saj se bomo
tudi v naši republiki srečali z obča-
snim pomanjkanjem nekaterih arti-
klov.
Marjan Orožen je omenjal tudi ukre-
pe Zveznega izvršnega sveta ter zvez-
ne skupščine. Ukrepi so res v precejš-
nji meri omejevalni, so pa nujni in po-
menijo začetek upoštevanja temeljnih
ekonomskih zakonitosti. Precej besed
je namenil tudi nalogam na področju
izvoza. Zanj dolga leta ni bilo ekonom-
ske motiviranosti, ker so bile velike
razlike med domačimi in tujimi cena-
mi. K povečanemu izvozu bo prav go-
tovo pripomogla tudi nedavna deval-
vacija dinarja, z vsemi silami pa se bo
treba upreti, da devalvacije ne bi izni-
čili z naraščanjem cen. Zanimiv je bil
tudi podatek, da bo moralo slovensko
gospodarstvo v prihodnjem letu pove-
čati izvoz na konvertibilna tržišča za
kar osemnajst odstotkov.
Predsednik slovenskih sindikatov je
seveda govoril tudi o vlogi sindikatov
v politiki ekonomske stabilizacije.
Sindikati si bodo morali prizadevati za
uresničevanje samoupravljanja, za
ustvarjanje večjega dohodka in se bo-
riti za delitev dohodka po rezultatih
dela. Iz tovarniških okvirov se mora
dejavnost sindikatov razširiti tudi v
krajevne skupnosti in v delegatski si-
stem.
Marjan Orožen se je pogovarjal tudi
s predstavniki sinidkata SOZD Hme-
zad, Sipa iz Šempetra ter delavci s po-
dročja vzgoje in izobraževanja.
JANEZ VEDENIK
Na pogovoru s širšim političnim
aktivom žalske občine se je vnela ži-
vahna razprava. Polde Rajh iz SOZD
Agros je menil, da stabilizacija ne bo
uspešna le, če bomo govorili samo o
omejevanju. Treba se je namreč zave-
dati, da bomo lahko konkurenčni na
zahodnih tržiščih le, če bomo ponuja-
li kakovostno blago. Takšnega pa
lahko izdelamo doma, če smo tehno-
loško dovolj dobro opremljeni. Kakš-
na pa je oprema slovenske industrije,
oziroma, kako zastarela je, pa ni tre-
ba posebej poudarjati.
Beseda je nanesla tudi na odgovor-
nost. Eden izmed razpravljalcev je
povedal, da v mlekarni, kjer je zapo-
slen dela tudi Minka. V hlevu molze
krave. 117 dni je nepretrgoma delala,
prej pa tudi ves čas bila vzorna de-
lavka. Je morda Minka kriva za na-
stalo situacijo? In še to je pripomnil:
povprečna družina v Sloveniji pora-
bi mesečno 30 litrov mleka in 40 li-
trov bencina. Če se podraži bencin,
jemljemo to kot samo po sebi umev-
no, problem pa je, ko se za nekaj par
podraži mleko. Koliko časa bodo še
delavci v mlekarstvu in v živinoreji
prikrajšani in se odpovedovali težko
ustvarjenemu dohodku?
oblastiželjnost v
topu gred!
V času, ko so morali zaradi objektivne nuje adminj.
strativni ukrepi začasno osiromašiti samoupravno do-
govarjanje, pretijo hude nevarnosti za razrast samodo.
padljivega birokratizma in brezdušnega odnosa do ob-
čanov, oziroma stank, oblastiželjnost in domnevna p0.
membnost »kanclistov« se zavoljo tega nahaja v ne-
kakšni topli gredi.
Res je, da red mora biti in da mora vse svojo regu-
larno pot. Površnost in popustljivost je enako škod-
ljiva kot borikratizem sam. Toda vsak upravni posto-
pek je mogoče, da tako rečemo - humanizirati. Omogo-
čiti, da občan neko zadevo reši na enem mestu, kolikor
mogoče poenostavljeno in če je le kanček mogoče -
prijazno.
Ce moraš na primer registrirati vozilo, nek račun, po-
godbo ali kaj podobnega, je precej medseboj preplete-
nih soodvisnih opravil. Več potrdil, dokazil in tako
naprej se na upravnih službah plačuje s taksami -
koleki. Ali bi ne bilo prav, če bi na teh uradih povsod
znali povedati koliko in kakšne koleke bo stranka še
potrebovala, da primer pripelje do konca, ne pa tako,
da od vsake uradnice ali uradnika občan leta za prvi,
drugi ali tretji vogal po nove in nove količine. Toda to
je samo en primer, ki že tako slabovoljne občane
spravlja še bolj na rob potrpljenja. Sploh pa so kritične
situacije, ko si uradnik nadene masko brezdušnosti, ko
lastno slabo voljo kolektivizira na svoje službene obi-
skovalce. Spričo skelečih posegov in ukrepov admini-
striranje že tako ni v hudih čislih, vsako pretiravanje v
tej smeri pa opravičuje vse pogostejše povpraševanje,
češ, kdo to sabotira naš samoupravni razvoj?
JURE KRAŠOVEC
MED
PROJEKCIJO iN
RESNIČNOSTJO
Realno in zgodovinsko je
socialistična morala še ve-
dno bolj projekcija željene-
ga kot stvarnega, pa bi zato
toliko bolj morali spodbu-
jati takšne klice v družbe-
nopolitični praksi. A mi
smo prignali do tega, da je
principielen, priden, požr-
tvovalen človek, ki se ne
zna zriniti, znajti, ki se ne
komolči in zmuza, ki ne zna
kaj suniti in se vštuliti, v
kolektivu predmet priza-
nesljivega sočutja. Doma ga
žena in otroci bolj očitajoče
in s prezirom kot s spošto-
vanjem in ponosom imajo
za »poštenega bedaka«.
Etičnost smo začeli enačiti
z nesposobnostjo in znamo
celo cinično reči: »Revež,
kaj mu drugega ostane, ne-
go to, da je pošten!« Z dru-
gimi besedami, nosilci de-
klarativno najbolj zažele-
nih lastnosti, ki bi morale
krasiti občana in človeka v
socialistični samoupravni
družbi, so v vsakodnevnem
življenju postali predmet
zmrdovanja in prezira. In
narobe: vse tisto, kar je nor-
mativno vzorec nemorale, v
praksi postaje vzor družbe-
ne uspešnosti, dobre ka-
riere.
Andre Malraux (francoski
pisatelj, revolucionar in po-
litik) je svojčas poudaril, da
je v vsakem gibanju, skupi-
ni in skupnosti, nekak
idealno-tipični model oseb-
nosti, ki je utelešenje naj-
višjih vrednosti, za katere
se je skupina ali družba
opredelila. V antični dobi je
bil to svoboden državljan
atenskega polisa; srednje-
veški vitez, renesančni člo-
vek, španski kabaljero, an-
gleški džentlemen, ruski
boljševik itd. Malraux pra-
vi, da so vse to primerki
takšnih izvrstnih osebnosti
določenega časa, podnebja,
katerim so se sodobniki že-
leli vsaj približati. Imamo
mi kaj takšnega? Nekoč je
inkarnacija revolucionarne
etike bil partizanski borec,
kakršnega je opisal Antoni-
je Isakovič v »Rdečem ša-
lu«. Ni odveč, če se ravno v
tem trenutku prikličemo v
spomin, da je naše osvobo-
dilno gibanje v tistem času
pošiljalo svoje najboljše si-
nove pred strelsko desetino
zaradi malovredne prisvo-
jene malenkosti. Tako so v
najtežjih dneh ustvarjali
čvrsto moralno avtoriteto v
množicah. Gotovo ni naša
želja, da bi od komunistov
delali »ljudi posebnega ko-
va«, vendar je še manj treba
da so iz povprečnega, prav-
zaprav slabega testa. Nema
vrsta malroovskega proto-
tipa »dobrega samouprav-
Ijalca« ali »mirnodobnega
revolucionarja« bi nam pri-
šel zelo prav kot vrednosti
kriterij v kadrovski politiki
kot bitni sestavini moralne
obnove Zveze komunistov,
dr. Nenad I. Kecmanovič
(v časopisu D AN AS)
v spomin padlim borcem na dobrovljah
Ob štirideseti obletnici boja Savinjskega bataljona na Dobrovljah je bila prejšnji petek
pred obeležjem na Trgu svobode v Celju, vzidanim v spomin na padle borce na Dobrovljah.
slovesnost, ki so se je poleg nekdanjih borcev druge grupe odredov in predstavnikov
celjskih družbenopolitičnih organizacij - ti so položili tudi venca k spominskemu obeležju
- udeležili tudi številni Celjani. Savinjski bataljon, ki je deloval v sestavu II. grupe odredov
se je 7. novembra leta 1942 zapletel v hude boje na Dobrovljah. Komaj 80 borcev se je
pogumno spoprijelo s sovražnikovimi silami, ki so štele več kot 4.000 vojakov. Borce, ki so
padli ali so jih ujeli v tem boju, so potem prepeljali v Celje in jih osem dni kasneje
izpostavili zasmehu na današnjem Trgu svobode, prav pred zidom, kjer je vzidano spomin-
sko obeležje.
S. S-
adivrečer
Vrt je okopaval, ko sem
prišla tisto mrzlo nedeljsko
popoldne na obisk, da po-
bliže spoznam tovariša Adi-
ja, kot mu pravijo njegovi
šolarji. Takoj mi je bilo ja-
sno, zakaj ga imajo otroci
radi. Kako tudi ne, ko pa je
tako prijazen, nasmejan in
zgovoren. Stopila sva v to-
plo dnevno sobo in že mi je
prinesel cel kup map. Do-
kumentacija o delu planin-
skega krožka na osnovni
šoli Veljko Vlahovič, o delu
z najmlajšimi planinci - ci-
cibani iz vrtca Anice Čeme-
jeve, dokumenti o številnih
pohodih, planinskih šolah,
o prvem krstu mladih pla-
nincev na Peci, cela vrsta
nalepk, takih za nahrbtni-
ke, pa za klobuke in še bi
lahko naštevali.
Vse to naredi Adi s po-
močjo razumevajočih sode-
lavcev v Cinkarni, kjer je
zaposlen v marketingu v
TOZD Grafika:
»Ob praznovanju tride-
setletnice Cinkarne, smo
prišli na idejo, da se pove-
žemo z osnovno šolo Veljko
Vlahovič, kateri smo zau-
pali pripravo kulturnega
programa. Otroci so nas
navdušili. Takrat, bilo je
pred tremi leti, sem prevzel
mentorstvo planinskega
krožka. Moj namen je, da
pritegnem otroke k plani-
narjenju, da tako spoznajo
naravo, dajo bodo vzljubili
in čuvali. Želim si tudi, da
preko otrok pritegnem k
planinarjenju njihove
starše.«
Jasno je bilo, da mentor-
stvo vzame Adiju veliko ča-
sa. Poleg tega je podpred-
sednik PD Celje, predse-
dnik planinskega društva v
Cinkarni je že deset let in
aktiven član v sekretariatu
planinskih društev med
društvenega odbora pla-
ninskih društev »Savinj-
ska«. Toda delo z otroki ga
najbolj privlači. Vsako pro-
sto minuto izkoristi za pri-
prave: »Marsikdaj z ženo
do polnoči sediva in pri-
pravljava načrte za izlete,
piševa obvestila staršem.
Želim, da so starši dobro
poučeni o poteh, ki jih nji-
hovi otroci opravijo. In
starši so zadovoljni. Veliko
mi pomeni, da mi otroke
zaupajo in da jih na pot ve-
dno dobro pripravijo.«
Vsega tega dela prav go-
tovo ne bi zmogel, če ne bi
imel rad otrok in seveda tu-
di oni njega. »Veste, sedaj
vidim, kako so učitelji
preobremenjeni z delom.
Zato mislim, da bi jim mo-
rali tudi starši priskočiti na
pomoč. Na šoli so me lepo
sprejeli in mi pomagajo,
kolikor morejo. Tako bi se
veselili vsake pomoči od
zunaj*.
Pa še res je. Premnogo-
krat starši mislijo, da so s
tem, ko so otroke poslali v
šolo, svojo dolžnost do šole
opravili. Se veliko je nači-
nov, da se bolje povežejo s
šolo, da dajo tudi svoj pri-
spevek k šolskemu progra-
mu in tako bolje spoznajo
šolsko življenje in otroke v
njem. Adi Vrečer je ta stik
našel in zdaj veliko bolj ra-
zume in učitelje in otroke.
WE
SLOVENSKE KONJICE
NI KAJ HVALITI!
Komunisti o gospodarjenju
Čeprav v konjiški občini
po devetih mesecih poslova-
nja v tem letu nimajo izgub,
čeprav dosegajo nadpov-
prečne rezultate pri izvozu,
čeprav dokaj uspešno pre-
magujejo težave pa naj gre za
oskrbljenost s surovinami,
repromateriali ali z energijo,
z gospodarjenjem niso zado-
voljni. O tem so spregovorili
v ponedeljek na svoji seji
člani Občinske konference
Zveze komunistov, ko so
ocenjevali gospodarska gi-
banja v občini.
Res, za včasih še močno
prisotno samozadovoljnost
ni več razlogov. Reproduk-
tivna sposobnost konjiškega
gospodarstva počasi, a
vztrajno pada, padajo realni
osebni dohodki, povečuje se
nezaposlenost. Ne veliko, a
kaže., da bo prihodnje leto ob
sedanjih gibanjih vse še
slabše. V nekaterih večjih
delovnih organizacijah ne
dosegajo predvidene rasti
proizvodnje, vse več pa je
manjših, ki poslujejo že na
meji rentabilnosti. Poleg
drugih odločitev, ki so jih
komunisti sprejeli z name-
nom, da bi negativna gibanja
preusmerili, so zato sprejeli
tudi sklep, da bodo ravnali v
okoljih, ki poslujejo na meji
rentabilnosti, kot da bi že po-
slovale z izgubo, saj je more-
bitno izgubo mogoče le tako
pravočasno preprečiti.
Že ob obravnavi polletnih
rezultatov so ugotavljali, da
stabilizacijska prizadevanja
še niso prodrla v vsa okolja.
V vseh delovnih organizaci-
jah v gospodarstvu sicer
imajo stabilizacijske progra-
me, a marsikje le - napisane.
Še vedno je premalo kritič-
nosti ob subjektivnih napa-
kah in slabostih. V negospo-
darstvu pa nekateri stabiliza-
cijskih programov niso niti
sprejeli. Ze z uresničeva-
njem sprejetih programov in
seveda z njihovim spreje-
mom in uresničevanjem
tam, kjer jih še ni, bi lahko
marsikaj spremenili. To je
tudi nuja, so dejali.
Člani občinske konference
so obravnavali tudi osnutek
statutarnega sklepa občin
ske organizacije ZKS i"
sprejeli družbeni dogovori
izvajanju kadrovske politike
v občini. Precej pozornost
pa so poleg aktualnih vpra-
šanj, kot so preskrba in nov
delovni čas, namenili še ak
cijski in idejni usposobljeno
sti komunistov v obči111
Med drugim so ugotavljal1
da osnovne organizacije
usmerjajo svoje delo k ak
tualnim vprašanjem, kot s"
razvojni načrti, stabilizacij'
ska prizadevanja, oskrba 1
repromateriali, surovinah
ali osnovnimi življenjski^1
artikli, da je vse več konkre'
nih zadolžitev posamez^
kov, pa tudi ugotavljanja
govornosti, ki pa ostaja le P11
šibki obliki tovariške krifr
ke. Povezava osnovnih oi#
nizaci] z Občinsko konfere11'
co je preko odgovornih ^
munistov, ki so zadolženitu
di za medsebojno obveš^
nje, vse boljša.
MILENA B. POKl^
§t. 45 - 11. november 1982
NOVI TEDNIK - stran 3
SLOVENSKE KONJICE
POVSOD 0 SAMOPRISPEVKU
Le na solidarnosti bo rasla prihodnost
Kadar je bil v konjiški občini sezna-
njen čimširši krog občanov, takrat so
takšne ali drugačne akcije uspele. Ta-
ko je bilo ob referendumu za tretji sa-
moprispevek, ko je zanj glasovalo 75
odstotkov občanov, tako je bilo ob
zadnjih volitvah, ko je bila udeležba
najvišja v republiki. Prav zaradi tega
lahko pričakujemo, večino konjičanov
tudi na referendumu o četrtem samo-
prispevku v občini, ki bo 21. novem-
bra. Od junija dosedaj se je namreč v
občini zvrstila že vrsta dejavnosti, v
katere je bil vključen širok krog obča-
nov. O že opravljenem delu so sprego-
vorili na skupni seji predsednikov kra-
jevnih skupnosti in članov štaba za
izvedbo četrtega referenduma.
Delavci so v vseh temeljnih organi-
zacijah obravnavah programe samo-
prispevka na zborih, na katerih so
obravnavah tudi devetmesečne gospo-
darske rezultate. Do 18. novembra pa
bodo o njih spregovorili tudi v vseh
krajevnih skupnostih, ko bodo združi-
li zbore krajanov z letnimi program-
skimi konferencami Socialistične zve-
ze. Seveda so že doslej v krajevnih
skupnostih namenili precej pozornosti
programom, saj je od njih odvisen na-
daljni razvoj, ki se mu krajani kljub
vsem težavam današnjega časa niso
pripravljeni odreči, še zlasti, ker je na
področju komunalnega urejanja kra-
jev še veliko potreb. Zadovoljitvi teh
pa je namenjena tudi več kot polovica
z bodočim samoprispevkom zbranih
sredstev. Predvidoma bi naj občani na
treh referendumskih območjih zbrali
skoraj 342 milijonov dinarjev. To pa je
le malce več, kot so zbrali v obdobju
sedanjega samoprispevka. Ne morejo
namreč pričakovati, da bodo lahko de-
lovne organizacije prispevale toliko
sredstev, kot so jih doslej, pa čeprav bi
naj za predvidene programe zagotovile
več kot polovico potrebnih sredstev.
Sicer pa bodo občani prispevali iz
vseh vrst čistih dohodkov dva odstot-
ka za samoprispevek, obrtniki pa zara-
di lažjega obračunavanja 1,5 odstotka
od bruto dohodka, kar približno ustre-
za 2 odstotkoma čistega dohodka. Po-
membno pa je tudi določilo sklepa o
razpisu referenduma, ki so ga sprejeli
tudi delegati skupščine občine, da bo-
do plačevanja samoprispevka opro-
ščeni vsi tisti, ki bodo imeli manjše
prejemke kot je bilo 65 odstotkov pov-
prečnega osebnega dohodka v repu-
bliki v preteklem letu.
Programi so sestavljeni, izšla je že
tudi brušura »Solidarnost - naš pogled
v prihodnost«, ki izčrpno prikazuje
vse pridobitve preteklega samopri-
spevka in načrte za naprej, seveda pa s
tem še ni vse končano. Občani imajo
še vedno možnost, da se sami odloča-
jo, čemu bi v svojem kraju dali pred-
nost. Dosedanje izkušnje zgovorno ka-
žejo, da se je bilo v občini vselej moč
pametno dogovoriti - seveda na osno-
vi velike mere medsebojne solidarno-
sti.
MILENA B. POKLIC
VPRAŠANJE
JAVNEMU
DELAVCU
VILJEM PETEK, predse-
dnik skupščine občine
Žalec in predsednik od-
bora za izgradnjo kultur-
nega doma v Žalcu pri
kulturni skupnosti Ža-
lec!
*
Tovariš Petek, morda
bo v tem času zanimivo
izvedeti nekaj več o pri-
pravah na gradnjo kultur-
nega doma v Žalcu. Šte-
vilne občane in delovne
ljudi v žalski občini na-
mreč zanima, ali bomo v
situaciji, v kakršni smo,
kos tako zahtevni nalogi,
kot je izgradnja kulturne-
ga doma, pa čeprav je
predvidena tudi v refe-
rendumskem programu.
Nihče seveda ne zanika
potrebnosti tega hrama
kulture. Vprašujem samo
to, v kolikšni meri so želje
po izgradnji tega objekta
v skladu z dejanskimi
možnostmi, pa tudi to,
koliko naj bi kulturni
dom stal in iz katerih
sredstev vse bo zgrajen.
Za Vaš odgovor že v na-
prej hvala lepa!
JANEZ VEDENIK
IS ŠMARJE O BOLEZNINAH
NAMIŠLJENI BOLNIKI?
Skrb za kmetijo, a ne na račun boleznin
Nič novega ne bo poveda-
no s tem, da na uspešnost
gospodarjenja v veliki meri
vpliva tudi izguba delovnega
časa zaradi bolezenskih izo-
stankov. Za organizacije
združenega dela so neposre-
dno pomembni izostanki z
dela do 30 dni, ker se bolez-
nine za le-te izplačujejo v
breme organizacij združene-
ga dela.
V občini Šmarje pri Jelšah
že nekaj let spremljajo to po-
dročje prav zaradi visokih
deležev izostankov. Ti se v
pretežni meri pojavljajo v
spomladanskih in jesenskih
mesecih. Razlog je znan, če-
prav ga ne gre posploševati
na račun tistih, ki so resnič-
no upravičeni izostankov za-
radi bolezni. V občini je na-
mreč velik del zaposlenih ve-
zan na delo na kmetijah in
kmečka opravila je pač treba
postoriti tedaj, ko je čas za
to. Največ je izostankov z de-
la do 5 dni. To pomeni, da se
delavci, ki nimajo več svoje-
ga rednega dopusta ali pa ga
ne morejo dobiti, zatečejo v
zdravstveno službo, ki je naj-
večkrat nemočna v reševa-
nju teh problemov, saj sam
postopek »zdrav-bolan«, na-
vadno traja vsaj 5 dni.
Na organizacijah združe-
nega dela mora biti, da same
bolj dosledno ugotavljajo
vzroke odsotnosti, se z de-
lavci pomenijo in jim konec
koncem tudi omogočijo kraj-
še odsotnosti na račun njiho-
vega dopusta ali kako druga-
če. Pravilniki o bolniškem
redu, različne akcije na do-
mu bolnikov, so se izkazali
prešibki za trajno rešitev te-
ga problema. Na mestu je
pobuda v tej občini, da je po-
trebno izvesti sistematske
preglede zaposlenih in na
tak način izboljšati preven-
tivno zdravstveno varstvo. V
vseh zdravstvenih postajah
naj se v okviru možnosti,
tam kjer tega še niso štorih,
uvedejo popoldanske ambu-
lante, da ne bodo pacienti za-
radi obiska pri zdravniku
izostajali z dela. Prav tako
kaže razmisliti tudi o predlo-
gu, da naj bi delavci za daljši
čas odsotnosti z dela dobiva-
li večja nadomestila, za kraj-
ši pa nižja.
Možnosti je torej več, o
njih so spregovorili tudi na
včerajšnji seji izvršnega sve-
ta skupščine občine Šmarje.
Seveda pa ta občina ni edina,
ki se ubada s tem proble-
mom. Ta je poistoveten z
vsemi tistimi občinami, ki so
po svojem značaju kmetijske
in kjer so v organizacijah
združenega dela zaposleni
kmetje-delavci. Zanje je tre-
ba najti merico posluha, ven-
dar na način, ki ne bo škodil
ne organizacijam združene-
ga dela, ne kmetijskim po-
sevkom. To pa je najbrž naj-
teže. Ali pa ne! Vmes naj bo
stvar dogovora in zavesti tu-
di tistih posameznikov, ki so
zdaj izostajali z dela na račun
»bolezni« spomladansko-je-
senskega obdobja.
MATEJA PODJED
politična šola na sdš
Prejšnji teden so mladinci
Srednje družboslovne šole v
Celju pripravili interno poli-
tično šolo za predsednike
oddelčnih skupnosti, pred-
sednike mladinskih aktivov,
člane marksističnega in no-
vinarskega krožka ter OZN
in člane Zveze komunistov.
Namen te politične šole je bil
pritegniti mlade, da bi se
bolj zanimali za delo osnov-
- ne organizacije ZSMS in se
vanj bolj množično vključe-
vali. Politično šolo je vodila
Peško Darja predsednica
Koordinacijskega sveta
ZSMS na Srednji družbo-
slovni šoli, udeležilo pa se je
je 52 mladih funkcionarjev s
te šole. V posameznih preda-
vanjih, ki so trajala devet ur
s krajšimi prekinitvami, so
se zvrstile naslednje teme:
programske usmeritve
ZSMS, aktualni politični do-
godki v svetu, razoroževanje
v svetu, idejne dimenzije tre-
nutnega ekonomskega polo-
žaja v naši družbi in pro-
blemska konferenca z na-
slednjimi točkami: mladin-
ske ure, samoupravni odno-
si, aktivnost mladih in an-
keta.
Za vsako temo so imeli ra-
zličnega predavatelja in sicer
so se njihovim vabilom od-
zvali: Pavli Platovšek, se-
kretar pri OK ZSMS Celje;
Dominik Bovha, predsednik
komisije za mladinsko vzgo-
jo in izobraževanje mladih
pri OK ZSMS Celje; Marjan
Ravnikar, sekretar pri OK
ZKS; prof. Kodrin, profesor,
ki predava na strojni fakulte-
ti v Mariboru; Željko Cigler,
član predsedstva pri OK
ZSMS in Franc Pusar.
Interna politična šola na
Srednji družboslovni šoli je
uspela, še posebej velja poh-
valiti zanimive razprave, ki
so se živahno razvijale med
dijaki in predavatelji. Takš-
no akcijo kot jo je izvedel KS
ZSMS na SDŠ bi veljalo po-
snemati tudi v drugih osnov-
nih organizacijah ZSMS.
Prvo interno politično šolo
so popestrili z razstavo pod
naslovom: 11. kongres
ZSMS.
MATEJA ZALOŽNIK
EVIDENCA
VOJNIH
UJETNIKOV
Občinski odbor ZZB
NOV Celje poziva bivše
vojne ujetnike, ki jih je
1941. leta interniral oku-
pator, da se zglasijo pri
krajevnih združenjih bor-
cev NOV zaradi popisa in
vključitve v delo borčev-
ske organizacije.
bonske deformacije
pripada ml, vzamem!
Med izjemami, ki za svoja vozila lahko dobijo več
bencina kot navadni državljani, so tudi invalidne
osebe z najmanj 80 odstotno okvaro na spodnjih okon-
činah ali medenici in osebe, ki so popolnoma izgubile
vid. Če uporabljajo lastno vozilo ali vozilo ožjega dru-
žinskega člana imajo ti pravico do bencinskih bonov v
višini sto litrov na osebni avto, štirideset litrov za
motorno kolo oziroma petindvajset litrov za kolo z
motorjem.
Za vojaške invalide izdaja potrdila komisija, ki ugo-
tavlja vojaško invalidnost, za vse ostale pa skupnost
pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
In kaj se zadnje dni dogaja prav pred vrati tega
urada, ki je pooblaščen, da izdaja takšna potrdila o
invalidnosti vsakega posameznika? Gneča je nepopi-
sna, vsakdo, pa če mu manjka samo prst na nogi hoče
dobiti bone, po pravilu, češ, če mi pripada, zakaj jih ne
bi vzel ?
Po drugi strani pa ta izjemen zakon prinaša že toliko
anomalij, da sem in tja je ogroženo že človeško življe-
nje.
Pa je najprej prav, da reizčistimo pojem invalidnosti
in telesno okvaro. Nekdo je invalid tretje ali druge
kategorije, pa nima telesne okvare in zato tu pojem
»invalidnost« ne igra nobene vloge. Taki invalidi naj-
prej niso upravičeni do izjemnih količin bencina. V
poštev pridejo samo tisti invalidi, ki imajo telesno
okvaro na spodnjih udih in sicer samo tisti, ki jim je
priznana 80 odsotna okvara in seveda slepi invalidi. Če
pa je invalidnost samo 70 odstotna, a je noga kljub
temu amputirana in ima invalid protezo, pa dobi inva-
lid s tako telesno okvaro le 40 litrov bencina kot vsi
ostali. Pri tem pa je aktiven in se vsak dan vozi na delo.
Kaj pa človek, ki je priklenjen na dializo, v službi
ustvarja dohodek kljub temu, koliko bencina bomo
odmerili njemu? Pa stoodstotni invalid s karcinomom
na pljučih, ki ga je potrebno večkrat voziti na pre-
glede? Pa težki revmatiki na sklepih — tudi njim
ustrezna služba ne more izdati potrdila o večji količini
bencinskih bonov? Bo za aktivne slepe invalide, ki jih
vozijo svojci na delo dovolj sto litrov bencina na me-
sec?
Se bi lahko naštevali izjeme, ki bi morale potrjevati
pravilo in bi morale prav zaradi človeških stisk ali v
imenu humanosti stopiti v krog izjem, ki jih je zakon
predvidel in jih nekateri žele izkoriščati po načelu,
ki smo ga omenili na začetku.
Malo več strpnosti bi morali pokazati predvsem upo-
kojeni invalidi, ki jim sicer pripada dodatek v litrih,
vendar ti lažje ostanejo doma kot tisti, ki so še aktivni
in se vozijo na delo in v primerjavi z zgoraj naštetimi
primeri, ki pa nimajo prednosti in so celo življenjsko
ogroženi. Upokojeni invalidi imajo sicer materialno
pravico, moralne pa ne!
Ukrep, ki je bil sicer dobronamerno sprejet, je poka-
zal na vrzeli, ki bi jih morali upoštevati. Ob njem pa je
planila na dan tudi človeška grabežljivost in lako-
mnost. Izpita iz naše samoupravljalske zavesti nismo
naredili. Najbrž bodo potrebni še določeni dodatni
ukrepi, da bomo zlezli na popravnem izpitu.
ZDENKA STOPAR
pogled v svet s kovinotehno
VOJNA BREZ KONCA IN KRAJA
Kaže, da se je potrebno k iraško-iran-
ski vojni še kar naprej vračati. Tudi po
26 in pol meseca spopadov, v katerih je
po dokaj realnih cenitvah izgubilo na
obeh straneh življenje vsaj sto tisoč
mladih ljudi, po desetinah milijard do-
larjev, porabljenih za orožje in strelivo
pa vojno opremo, po desetinah milijard
dolarjev vojne škode - vojna traja. Še
več, od noči s 1. na 2. november je posta-
la še srditejša. V novi iranski ofenzivi so
namreč iranske čete prodrle na iraško
ozemlje in zdaj iraško vrhovno po-
veljstvo ukrepa vse, kar more, da bi pre-
prečilo nadaljnji prodor.
Kraj Tib na iraški strani, do koder so
prišli Iranci, je namreč komaj kakih 50
kilometrov oddaljeno od enega ključnih
iraških mest, Al Amare. Od tod ni poseb-
no daleč do drugega največjega iraškega
mesta (in pristanišča) Basre. Po drugi
strani bi s tem iranska vojska prišla na
cesto, ki vodi nedaleč od meje z Iranom
proti severozahodu, proti Bagdadu.
Če nič drugega - tudi če ne bi prišlo do
širšega preboja fronte - takšen zaplet
prinaša novo, dodatno zaostritev polo-
žaja, ne samo med Irakom in Iranom,
marveč tudi širše, na vsem območju Za-
liva, zaradi naftnega bogastva ene naj-
bolj občutljivih strateških točk na sve-
tovnem zemljevidu.
Iransko vodstvo pri tem - kot je poka-
zala tiskovna konferenca iranskega
predsednika Ali Hamneija v začetku te-
ga tedna - še naprej vztraja na svojih
pogojih za prekinitev sovražnosti.
Ključna dva pogoja pa sta: plačilo vojne
odškodnine Iranu v znesku najmanj 150
milijard dolarjev ter »kaznovanje« ira-
škega predsednika Sadama Huseina kot
»vojnega zločinca.« Če k temu dodamo
še grožnjo, da bodo »naše čete korakale
na Bagdad, kadar bomo to imeli za po-
trebno«, vidimo, da trenutno ni nobenih
možnosti za mirno poravnavo vojne. Li-
bijski voditelj Gadafi je v tem pogledu
celo popoln pesimist. Pred dnevi je na-
mreč izjavil, da se je ta vojna »tako za-
pletla, da nikakršno mirovno posredo-
vanje ni več mogoče«.
Tik pred najnovejšo iransko ofenzivo
se je res podrlo posredovanje misije
islamskih držav. Namesto tega je po ne-
katerih znamenjih pričakovati, da bo
Irak vnovič pozval varnostni svet OZN,
naj zastavi svojo besedo, pri čemer bo
seveda nastopil v vlogi tožitelja. Z dru-
gimi besedami: za zdaj so vsi mostovi do
premirja ali celo miru videti podrti.
To je izčrpavajoča vojna. To med dru-
gim potrjuje tudi dejstvo, da se je Irak
po vrsti let, ko zaradi dohodkov od nafte
ni imel finančnih skrbi, znašel z osmimi
milijardami dolarjev primanjkljaja in
zdaj prosi skupino britanskih bank za
pol milijarde dolarjev posojila. Obe-
nem, kot kaže, narašča njegov dolg pri
arabskih državah ob Zalivu.
Državni poglavarji zalivskih držav so
se ta teden sestali na vrhunskem sestan-
ku v Bahreinu. Na njem so nedvomno
spregovorili tudi o možnih posledicah
razraščanja iransko-iraške vojne za te, z
nafto silno bogate države. Pričakovati je
nadaljnje dogovore glede skupne
obrambe. In - za zaprtimi vrati - tudi
razpravo in morebitne dogovore, kaj
storiti s podporo Iraku v sedanjih okoli-
ščinah.
V Teheranu se kot gost iranskega zu-
nanjega ministra Velajatija mudi zvezni
sekretar za zunanje zadeve Lazar Moj-
sov. Stališče Jugoslavije do vojn, pose-
bej še do vojn med neuvrščenimi drža-
vami, je znano: storiti vse za miroljubno
poravnavo spora, odstranitev konflikta.
Kot pa kažejo dogodki, je to v primeru
te vojne zelo zelo težavno.
Piše: JOŽE ŠIRCELJ
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 45 - 11. november 1982
zaradi dreves ne videti
gozda...
Državni in manj državni ukrepi dežujejo vsak dan.
Večinoma jih sprejemamo kot nujno zlo, nekatere kot
edini izhod, druge kot potrditev storjenih grehov. Op-
timistično bi lahko celo ugotovili, da jih sprejemamo
kot božji blagoslov, ki nam sicer ne obljublja takojš-
njega olajšanja, kvečjemu ponovno odpira priprta
vrata v svetlejša obzorja.
Razmišljamo sicer (streznjeni) veliko o vzrokih, o
zamujenih priložnostih in odgovornostih (še vedno
neimenovanih, posplošenih in nedoločnih) in se z do-
kajšnjo ihto lotevamo včasih tudi ponovnega odkriva-
nja smodnika.
Navajanje na drugačno kakovost dela in življenja ni
proces, ki bi ga lahko uresničevali z ukrepi. Tudi ne s
pod, ali podpodukrepi. To je proces, ki mora svoje
izvire najprej najti v zavesti, v akciji iz zavesti, ki mu je
predhodno potrebno globoko spoznanje o nujnosti
drugačnega ravnanja in nehanja.
Dokler bodo administrativni in državni ukrepi edini
motivi za spreminjanje naših navad in razvad, potem je
pisca tega glasnega razmišljanja pošteno strah.
Dokler bomo večino energije uporabljali za razprave
samo o drugačnem, praviloma kasnejšem prihajanju
na delo, četudi kasnejšem odhajanju z dela, pa ob tem
nič ali zelo malo razmislili o tem, kako bomo boljše
delali in učinkoviteje izkoriščali delovni čas, potem
nas je spet lahko strah.
Če bomo naivno razmišljali samo o izvozu, kot da je
to stvar odločitve čez noč, pa ničesar drugega; nečesa,
kar je v najtesnejši zvezi z večjo produktivnostjo in
boljšo organizacijo dela, potem je strah spet upravičen.
Če bomo še kar naprej zapisovali lepe sklepe in
zdavnaj ugotovljene ugotovitve, pa delali krasne na-
črte in akcijske programe, naredili pa nič ali skoraj nič
drugače, kot smo bili navajeni leta in desetletja, je
strah spet tu.
Če bomo kar naprej zaostrovali odgovornost z bese-
dami, v praksi pa je nikoli ne poimenovali, z imeni,
priimki in podatki, kdaj koga vrgli tudi s stolčka ali
fotelja - brez uprizarjanja nepotrebnih hajk - potem
bomo do dna zlorabili še zadnji ščepec zaupanja na-
šega preizkušanega delovnega človeka.
Če bomo informacijo samoupravljalcev skrivali za
plotove nekakšnih širših družbenih interesov, šlo pa
bo le za občinske ali fabriške, potem jih bomo ob vsej
strahotni pa nekakovostni količini spravili v močvare
nevedja in neznanja, od koder bodo kali poganjale
najbolj bedaste izmišljotine in govorice.
Če bomo z akcijami NNNP samo paradirali, pa te
dragocene filozofije sproti ne preverjali, kako najprej
odmeva v glavah za vsakdanjo uporabo, potem bomo
pleskali le fasado (obliko), vsebino pa bomo izgubili že
na prvi trgovski polici in za prvim oglom.
Pod samoupravnim dežnikom se je nabralo veliko
nesnage: neznanja, nesposobnosti, neodgovornosti,
moralne rje... Tudi gospodarska vprašanja ostajajo
predvsem še moralno-politična!
Dobro, zaradi vsega slabega tega dežnika menda ne
bomo zaprli. Dajmo ga raje na prepih, da bo odnesel
tisto pod njim in na njem. Ko bo potrebno, pa ga še
širše razprimo - tudi pred dežjem administrativnih
ukrepov, če bi se nanj slučajno le preveč navadili.
Tako končajmo še z enim pregovorom: Ne mečimo z
umazano vodo stran še otrok!
MITJA UMNIK
VARČEVANJE Z
ENERGIJO V
MOZIRSKI
OBČINI
Tudi v mozirski občini na-
menjajo vso skrb varčevanju z
energijo. Tako morajo vse or-
ganizacije združenega dela pri-
praviti načrt ukrepov za
zmanjšanje porabe električne
energije za 4 odstotke. OZD,
skupnosti, hišni sveti in drugi,
ki še ogrevajo prostore s teko-
čimi gorivi morajo pripraviti
načrt in zagotoviti sredstva za
prehod na ogrevanje s trdimi
energetskimi viri. Prihodnje
leto bo mozirski izvršni svet
predlagal gospodarstvu, da
združijo v občini sredstva za
formiranje določenih zalog
naftnih derivatov, predvsem v
cisterno, ki jo je vgradil GG
TOZD Transport in gradnje.
Izvršni svet je pozval Petrol, da
v zimski sezoni 1982-83 s kuril-
nim oljem preventivno oskr-
buje stanovanjske bloke, ki
imajo skupne kurilnice.
JANEZ VEDENIK
SIP ŠEMPETER
TEŽAVE Z OSKRBO
Pomanjkanje materialov povzroča zakasnitve
V devetih mesecih kasni finalna
proizvodnja v Sipu v Šempetru za 38
dni in je za štirinajst odstotkov nižja
kot so jo načrtovali. Je tudi manjša kot
je bila v enakem obdobju lanskega le-
ta. Tudi z izvozom ni tako kot so priča-
kovali, saj je dosežen le z indeksom
47,5. Celotni prihodek je bil glede na
letni plan dosežen z indeksom 64, real-
ni osebni dohodki pa so za trinajst od-
stotkov nižji kot v enakem lanskem
obdobju. Doseženi dohodek je bil v
primerjavi z lanskim letom večji za 40
odstotkov, v odnosu na plan pa je bil
za tri odstotke nižji.
V Sipu so načrtovali, da bo letošnji
izvoz znašal 3 200 000 dolarjev, kar
predstavlja 11,5% celotnega prihodka.
V devetih mesecih pa so dosegli le
milijon 506 000 dolarjev izvoza. V Si-
po vih strojih je za približno 4 odstotke
celotnega prihodka uvoženih kompo-
nent. Tem bolj pa so zahtevni dobavi-
telji, za katere bi moral Sip združiti
2 600 000 dolarjev. Letos so z dobavite-
lji združili dva milijona dolarjev. Kljub
temu pa so še problemi z dobavo plo-
čevine iz slovenskih železarn in žele-
zarno v Smederevem, .ležajev gum in
verig. Za slabše rezultate v devetih
mesecih je kriva izredno slaba oskrba
z materiali.
Delavci v Sipu razumejo situacijo,
zato tudi ni problemov, kadar je treba
delati tudi izven rednega delovnega
^Časa. V to jih sili neredna oskrba z
materiali.
Z naštetimi problemi so seznanili tu-
di predsednika slovenskih sindikatov
Marjana Orožna, ki se je konec prejš-
njega tedna mudil na obisku v tej orga-
nizaciji. Marjan Orožen je podprl Sipo-
vo proizvodno usmeritev ter še zlasti
prizadevanja, da z lastnim znanjem
ustvarjajo nove kmetijske stroje. Prav
gotovo je Sip iz Šempetra pomemben
dejavnik v akciji za pridelavo čim več
hrane doma. Sodobne kmetijske proi-
zvodnje pa si brez sodobnih kmetij-
skih strojev ne moremo predstavljati.
JANEZ VEDENIK
CELJE: NOVA IMENOVANJA
V LJUBLJANSKI BANKI
S soglasjem izvršilnega odbora Ljubljanske banke
Splošne banke Celje je bil Bernard Poljanec imenovan za
vodjo Poslovne enote za stanovanjsko in komunalno gospo-
darstvo v Celju, Viktorija Svet za vodjo Celjske mestne
hranilnice ter Bertold Hartman za vodjo ekspoziture v La-
škem.
Vsi trije so že dolgoletni delavci v kolektivu celjske te-
meljne banke LB, kjer so tudi opravljali odgovorna dela.
Tako je bil Bernard Poljanec vodja sektorja za stanovanjsko
in komunalno gospodarstvo, Viktorija Svet višji strokovni
referent za organizacijo in tehnologijo dela, Bertold Hart-
man pa vodja sektorja za ekonomske odnose v tujino.
ŠENTJUR: NOV DELOVNI ČAS
Občinska uprava, družbenopolitične organizacije in de-
lovne skupnosti, SDK, banka, so v tej občini že z začetkom
novembra začeli delati po novem delovnem času. Ukrojili so
ga od 8. do 16. ure, ali od 7. do 15. ure, ponekod od 7,30 do
15.30.
Delavci iz neposredne proizvodnje delajo po starem, torej
od 6. do 14. ure, novemu redu se bodo prilagodile le delovne
skupnosti skupnih služb v organizacijah združenega dela.
V zdravstvu so se odločili za čas od 7. do 21. ure. Do tedaj
so namreč za paciente odprte ambulante, medtem ko so
zdravniki prisotni od 7. do 19. ure.
Vrtce odpirajo kot doslej, ob 5. uri zjutraj in so odprti do
16. ure, pri čemer v občini niso naleteli na večje probleme.
Nekaj posamičnih so rešili individualno.
Več skrbi pa povzročajo prevozi delavcev na delo in z dela.
Šentjur je s svojim industrijskim jedrom že industrijski
center, zato se bodo v občini temeljito pogovorili z Izletni-
kom, da bodo avtobusi prevažali delavce v času, ki bo zanje
najbolj primeren. Zaradi prehoda na nov delovni čas ni bilo
negodovanja med zaposlenimi, čeprav je kot na dlani, da je
le-ta vnesel v življenjski utrip ljudi prenekatero spremembo,
na katero se bo pač treba navaditi.
M. F
rPLINA V
JEKLENKAH
JE
DOVOLJ
Končno smo dočakali
tudi razveseljive vesti iz
Plinarne Celje, kjer so
včeraj ob 7. uri začeli s
prodajo plina v jeklen-
kah. V Celju je prodaja
organizirana od 7. do 18.
ure, ob običajnem času
pa tudi na vseh ostalih
področnih skladiščih
oskrbovalnega območja
celjske plinarne.
Po zagotovilih Plinarne
Celje je plina v jeklenkah
dovolj, čeprav so prodajo
omejili na eno jeklenko
na mesec, vsak kupec pli-
na pa mora pokazati
ustrezno izkaznico za
plin. Letos so se v plinar-
ni še posebej izkazali pri
prodaji, saj so jo v Celju
organizirali na treh me-
stih, pri treh okencih, in
na ta način odpravili do-
sedanje ozko grlo. Do na-
daljnjega bodo v Celju to-
rej prodajali plin v jeklen-
kah non-stop od 7. do 18.
ure, zato bi po vseh priča-
kovanjih morala odpasti
gneča pri nakupu. Na
vsak način pa v Plinarni
Celje posebej opozarjajo,
da morajo vsi porabniki
plina ob nakupu predloii-
^ti ustrezno izkaznico. UM
IMP-KLIMA CELJE
VEČ DELA NA TUJEM
Z devetmesečnimi rezultati so dokaj zadovoljni
V delovnem kolektivu
IMP-KLIMA Celje so že te-
meljito pretresli poslovne re-
zultate v devetmesečnem
obdobju letošnjega leta. Z
njimi so zadovoljni, saj so
planske obveznosti izpolnili,
čeprav so se ubadali s kopico
težav okrog oskrbe z repro-
dukcijskimi materiali, v zad-
njem času še posebej z ener-
getskimi, in drugimi. V tem
obdobju so celotni dohodek
povečali za 6 odstotkov v
enem tozdu, v drugem celo
za 40 odstotkov, kar je dalo
vsej delovni organizaciji kot
celoti dokaj ugodno poslov-
no podobo v letošnjem letu.
Niso zadovoljni s porablje-
nimi sredstvi, ki so jim ušla
nad planska predvidevanja,
pri tem pa okrnila dohodek.
Zbori delavcev so devet-
mesečni obračun poslovanja
že sprejeli, in potrdili, pri
tem pa sprejeli vrsto ukre-
pov za izboljšanje poslovnih
rezultatov do konca leta.
Med temi ukrepi izstopajo še
posebej nekateri.
Med najpomembnejšimi
so tisti, ki naj povečajo proi-
zvodnjo oziroma realizacijo,
glede na to, da so realne oce-
ne o dobrih in številnih naro-
čilih za proizvodnjo. Tako
bodo v novembru delali do-
datno soboto, povečali de-
lovno intenzivnost na pro-
duktivnih delovnih mestih,
prepovedali premeščanje de-
lavcev iz proizvodnje v režij-
ske službe, spremenili bodo
delovni čas na kasnejši pri-
četek in povečali varčevanje
z energijo. Pri montažnih de-
lih na terenu bodo izboljšali
organizacijo prevozov mate-
riala in delavcev na gradbi-
šča z večjo koordinacijo med
posameznimi objekti v grad-
nji.
Posebno pozornost bodo
namenili kakovosti opravlje-
nega dela, ki je še vedno pro-
blematična, poostrili delov-
no disciplino in odgovornost
ter sprejeli vrsto aktivnosti
za povečano usmeritev Kli-
me v mednarodno menjavo.
Pri vključevanju v mednaro-
dno menjavo se je Klima
prav v tem letu uspešno
vključila v delo na dveh
gradbiščih, in sicer v Libiji
in Iraku. V Libiji delajo v ok-
viru poslovne skupnosti Ru-J
dis, v Iraku pa v okviru svo-
jega SOZD IMP. Pri tem
ugotavljajo, da imajo pre-
dnost v tem, ker so istočasno
proizvajalci opreme in njeni
montažerji, zaradi česar od-
pade vrsta problemov, ki jih
poznajo proizvajalci in po-
dobni pri investicijskih delih
v tujini.
Prepričani so, da je prisot-
nost pri investicijskih delih
v tujini njihova prava prilož-
nost in izziv za dobro organi-
zirano in kakovostno delo,
na tujem, kajti upoštevati je
treba, da se na domačih tleh
investicijska dela zmanjšu-
jejo.
Trenutno je v Iraku zapo-
slenih okrog tisoč delavcev
IMP, iz Klime pa zaenkrat le
deset delavcev, vendar se bo
to število že kmalu povečalo,
saj so v Bagdadu sprejeli v
delo pomemben in komple-
ten objekt.
MITJA UMNIK
CELJE! BREZ TEŽA V PRI MALICAH
V samopostrežni restavraciji v Gaberju so nam povedal
da zaenkrat ni bistvenih težav pri oskrbi s toplimi malicam1
Delovni urnik jim ostaja tako rekoč nespremenjen, saj so &
nov delovni čeas prešli le v Kovinotehni in Celjske rdP
karne. Ti so prej prihajali po malico ob 8.15 uri, sedaj P3
ponjo prihajajo uro kasneje. To je zaenkrat tudi edina spf^'
memba, ki pa ne zahteva kakšnega posebnega prilagajanja
LAŠKO: KOORDINACIJSKI ODBOR
Izvršni svet skupščine občine Laško je na zadnji seji med
drugim razpravljal tudi o prehodu na racionalnejši delovni
čas. Da bi le-ta čimprej stopil v veljavo, je bila na seji
ustanovljena posebna delovna skupina oziroma koordina-
cijski odbor, ki bo usklajeval problematiko prehoda na novi
delovni čas, saj je izvršni svet do sedaj prejel že precej
pripomb, predlogov in želja, ki jih izražajo delavci v združe-
nem delu.
V združenem delu je zaenkrat zelo malo tistih temeljnih
organizacij, ki delajo po novem, zato pa je akcija zadovoljivo
stekla v delovnih skupnostih sisov in družbenopolitičnih
organizacijah, nov delovni čas pa imajo tudi delavci uprav-
nega organa občinske skupščine Laško. Ta se ob ponedelj-
kih, torkih, četrtkih in petkih začne ob 8. in konča ob 16. uri.
ob sredah pa se delovni čas prične ob 8. uri in zaključi ob 18
Takšen je tudi čas za poslovanje delavcev upravnih organov
z delovnimi ljudmi in občani.
M. A.
§t. 45 - 11. november 1982
NOVI TEDNIK - stran 5
fJLADI V KS LAVA
NOVO VODSTVO, NOVE NALOGE
pobro delo komisij, ustanavljanje aktivov mladih v blokovnih soseskah
£a življenjski utrip mladih
celjski krajevni skupnosti
j^va bi lahko rekli, da je ži-
vahnejši, predvsem pa mno-
go bolj kvaliteten kot še pred
jeti. Osnovna organizacija
ladih je polno zaživela, kar
gotovo tudi zasluga vod-
stva, torej tistih posamezni-
kov, ki jim ni žal časa za akti-
vizem, za skupno načrtova-
nje, za organizacijo dela, pri-
reditev, skratka za skrb, da
bi bilo življenje mladih v tej
krajevni skupnosti čimbolj
pestro in bogato.
Osnovna organizacija mla-
dih v krajevni skupnosti La-
va je v oktobru organizirala
programsko-volilno konfe-
renco. Dogovorili so se za na-
loge, ki jih bo treba uresniči-
ti v prihodnjem mandatnem
obdobju in izvolili novo vod-
stvo. Kritično oceno doseda-
njega dela pa je podala dote-
danja predsednica osnovne
organizacije Jasna Faletič.
Mladinci v krajevni skup-
nosti Lava so torej polni na-
črtov in poleta. Simon Kuži-
na, novoizvoljeni predse-
dnik osnovne organizacije
ZSMS v krajevni skupnosti
Lava je povedal: »Prizadeva-
li si bomo pritegniti predv-
sem tisti del mladine, ki živi
v blokih, saj vemo, da je tam
njihovo delo najbolj opešalo.
V okviru predsedstva smo se
dogovorili, da bomo redno
obiskovali hišne svete in
ustanavljali aktive mladih.
Uspešno nadaljujemo s po-
vezovanjem in sodelova-
njem z drugimi krajevnimi
skupnostmi, kjer mladi orga-
niziramo srečanja, športna
tekmovanja in ostale priredi-
tve. Pobrateni smo že s kra-
jevnimi skupnostmi oziroma
mladinskimi organizacijami
Ostrožno, Lesce, Most na So-
či, Ptuj in Vrbje. Vsako leto
se srečamo z mladinci v
enem od naštetih krajev. La-
ni so bili gostitelji srečanja
mladi iz Vrbja.
Sergeja Ratej je nova se-
kretarka osnovne organiza-
cije ZSMS v krajevni skup-
nosti Lava. »Naše delo je se-
daj boljše tudi zaradi boljših
bivalnih pogojev. Z novimi
prostori, ki si jih mladinska
organizacija deli s krajevno
skupnostjo, so se odprle dru-
gačne možnosti za delo in
združevanje. Delamo po ko-
misijah: v kulturni, športni,
v komisiji za informiranje, za
SLO in DS ter za idejnopoli-
tično delo. Vsaka od komisij
ima svoj program, ki je us-
klajen z delom posameznih
komisij pri občinski konfe-
renci ZSMS Celje. Zaenkrat
smo še najbolj aktivni na
športnem področju, vendar
zanimanje za delo na ostalih
vse bolj narašča.«
Za informiranje je zadolže-
na Mojca Baje, predsednica
komisije. »Predvsem bo tre-
ba pospešiti delo na kultur-
nem področju, seznanjati ob-
čane z našimi dosežki in de-
lom. Za dan republike že pri-
pravljamo proslavo, skupaj
in s pomočjo osnovne šole
Veljko Vlahovič in z enoto
vzgojno varstvene organiza-
cije Zarja. Sploh je sodelova-
nje s šolo zelo dobro. Tu mi-
slim tudi na pomoč in razu-
mevanje ravnatelja osnovne
šole Veljko Vlahovič. Takoj
po programsko-volilni seji
smo imeli zabavo s plesom
in mladi so takrat izražali že-
ljo, da bi moralo biti takšnih
in podobnih prireditev več.«
Matej Romih je član pred-
sedstva OK ZSMS Celje, v
osnovni organizaciji Lava pa
je od oktobra dalje predse-
dnik komisije za SLO in DS.
Sploh pa je Matej duša giba-
nja in dela mladih v tej kra-
jevni skupnosti. »Okoh 300
nas je,« pravi in nezadovo-
ljen ugotavlja, da je aktivnih
mladincev največ 15 odstot-
kov. »Začetki našega dela se-
gajo tja v konec leta 1979, ko
smo se mladi v naši krajevni
skupnosti zbrali in začeli
oblikovati plan dela za man-
datno obdobje, ki je bilo
pred nami. Januarja nasled-
nje leto smo uspešno izvedli
programsko-volilno konfe-
renco in ugotovili, da smo
skoraj vse naloge dobro izpe-
ljali. Upam, da bomo tudi te,
ki nas čakajo. Ker jih ni ma-
lo, bo treba kar krepko plju-
niti v roke in pritegniti čim
več mladih.
MARJELA AGREŽ
SLOVENSKE KONJICE
ZADREGE ZAPOSLOVANJA
V gospodarstvu premalo, v negospodarstvu preveč
Očitno nekatere organiza-
cije združenega dela in de-
lovne skupnosti za to leto ni-
so predvidele stvarnih mož-
nosti zaposlovanja, saj je se-
daj razkorak med predvide-
vanji in dejanskim zaposlo-
vanjem prevelik. To so ugo-
tavljali tudi delegati na zad-
nji seji vseh treh zborov
Skupščine občine Slovenske
Konjice, ko so obravnavah
analizo zaposlovanja v obči-
ni. Organizacije združenega
dela s področja gospodar-
stva so namreč v prvem pol-
letju v primerjavi z enakim
obdobjem preteklega leta
povečale število zaposlenih
za 1,6 odstotka namesto za
predvidena 2,4 odstotka, kar
pomeni, da niso zaposlile
razpoložljivih kadrov oziro-
ma, da narašča število neza-
poslenih. Edina rešitev je
takšna, kot jo je predlagal
izvršni svet in podprli dele-
gati skupščine, da delovne
organizacije razvijajo takšne
programe, ki bodo zagotovili
delo kvalificiranim delav-
cev, istočasno pa tudi zmanj-
šale pogodbeno in nadurno
delo ter uresničile predvide-
ne upokojitve za to leto.
Ob upočasnjenem zaposlo-
vanju v gospodarstvu pa so v
negospodarstvu zaposlili več
delavcev, kot so načrtovali,
torej ravno nasprotno od
družbenih prizadevanj. Za to
so imeli sicer razloge, kot je
na primer nova celodnevna
šola in zmanjšanje nadurne-
ga in pogodbenega dela,
kljub temu pa takšna giba-
nja v občini niso sprejemlji-
va. Zaradi tega je skupnost
za zaposlovanje že pripravila
spremembo načrta zaposlo-
vanja v negospodarstvu za to
leto. Problematike narašča-
nja nezaposlenosti pa ne bo
rešilo niti nujno prekvalifici-
ranje nekaterih delavcev, ki
s svojo izobrazbo tudi v bo-
doče ne bodo našli zaposli-
tve
Delegati pa so na seji ob-
činske skupščine sprejeli tu-
di pomemben sklep o razpi-
su referenduma za četrti sa-
moprispevek v občini, ki bo
21. novembra, spregovorili
pa so še o spreminjanju na-
membnosti prostorov v Slo-
venskih Konjicah in pouda-
rili, da poslovnih in stano-
vanjskih prostorov ne sme
nihče brez dogovora spremi-
njati v pisarniške. Sprejeli so
tudi predlog družbenega do-
govora o uresničevanju ka-
drovske politike v občini, za-
vrnili pa predlog samou-
pravnega sporazuma o
usmeritvi dela prodajne ce-
ne bencina in plinskega olja
Republiške skupnosti za ce-
ste Slovenije, saj tudi v obči-
ni potrebujejo precej sred-
stev za ceste.
MILENA B. POKLIC
radi imajo film
Včeraj se je na Polzeli končal 7. te-
den mladinskega filma, ki ga je tudi
tokrat pripravilo DPD Svoboda Polze-
la pod pokroviteljstvom Tovarne no-
gavic. Mladi obiskovalci, ki so si ogle-
dali osem filmov, so nam o tednu mla-
dinskega filma povedali takole.
BERNARDA POTOČNIK: »Teden
Mladinskega filma mi je bil že lani zelo
v&eč, zato sem si letos kupila abonmaj-
sko vstopnico. Letošnji izbor filmov je
dober, vendar bi morah biti vsi filmi
Mladinski. Nekaj filmov je bilo vseka-
kor zelo lepih kot na primer Učna leta
izumitelja Polža.«
MAGDA BRINOVEC: »Lanski izbor
filmov mi je bolj ugajal kot letošnji,
poleg tega pa so nekateri tudi taki, da
smo jih gledali že večkrat. Da pa je
zanimanje kljub temu veliko, potrjuje
to, da je bila dvorana skoraj ob vsaki
predstavi polna.«
IRENA VRABIC: »Ker imam rada
mladinske filme, sem si tudi letos ku-
pila abonma ter si tako ogledala vse
filme. Mladi smo organizatorjem za
njihov trud zelo hvaležni, saj imamo
sicer prav malo priložnosti videti kak-
šen domač mladinski film.«
DUŠAN MENIH: »Letos sem si
prvič ogledal filme v tednu mladinske-
ga filma. Spored mi je bil všeč, poseb-
no pa še nekateri filmi, ki so bili zelo
zabavni. Šolarji bi bih veseli, če bi bilo
tudi med letom več mladinskih fil-
mov.«
TOMAŽ OŽIR: »Polzela je edini kraj
na celjskem, kjer imajo v okviru tedna
domačega filma v Celju, teden mladin-
skega filma. Ogledali smo si lahko
osem filmov, žal pa se nekateri ponav-
ljajo iz leta v leto, zato so nas tiste, ki
smo si ogledali že prejšnje tedne, bolj
zanimajo novi filmi, teh pa ni dovolj.«
T. TAVČAR
tednikov intervju
med drobnim
gospodarstvom in
otroškim varstvom
Kar težko se je bilo odloči-
ti za temo razgovora z Majdo
Trogarjevo iz Celja. Lahko
bi se pogovarjali z njo kot z
dolgoletno družbenopolitič-
no delavko v občini Celje.
Veliko zanimivega bi, kot di-
rektorica »Formatorja«, po-
slovne skupnosti za drobno
gospodarstvo, znala poveda-
ti o razvoju in povezovanju
obrtnih dejavnosti in sprem-
ljajočih aktivnosti v občini
Celje. In, ne nazadnje, bi bilo
z njo zanimivo spregovoriti o
otroškem varstvu, ker je
Majda Trogar predsednica
skupščine skupnosti otro-
škega varstva v celjski obči-
ni. Končno smo se odločili za
mozaik aktivnosti naše sogo-
vornice. Razgovor je torej
potekal o tem in onem po-
dročju, ki mu je Majda, bi
rekli, predana z dušo in tele-
som. Začel pa se je z vpraša-
njem:
NT: Čuprija je kraj, na
katerega vas veže nekaj
več. Od kdaj te vezi?
Majda T.: Ob pobratenju
mest Celja in Čuprije, sem se
spoznala s tamkajšnjo druži-
no. Od takrat dalje se vsako
leto srečamo, pri nas doma
ali v Cupriji. Vsakič, razen
prvo leto, sem sedla na Vlak
bratstva. Odnosi med našo
in družino v Cupriji so re-
snično bratski.
NT: Iz Ponikve pri
Grobelnem, kjer ste pre-
življali mladost, ste se
štiri leta vozili v Celje, v
srednjo ekonomsko šolo,
potem pa se zaposlili.
Majda T.: Da. Najprej na
ministrstvu za industrijo, ka-
sneje na generalni direkciji
za premog in kasneje na CK
ZKS v Ljubljani. Pot me je
potem leta 1953 ponesla v
Celje, kjer sem delala na ob-
činskem komiteju ZKS Ce-
lje-okolica, kasneje pri Go-
stinski in Gospodarski zbor-
nici v Celju, s 1. aprilom leta
1965 pa sem začela delati pri
poslovnem združenju za
obrt, gostinstvo in komunalo
v Celju, sedanji poslovni
skupnosti za drobno gospo-
darstvo »Formator«.
NT: Kakšno vlogo je
imela in kakšno ima da-
nes takšna poslovna
skupnost, ki združuje
drobno gospodarstvo?
Kot predsednica skup-
ščine splošnega združe-
nja drobnega gospodar-
stva Slovenije ste v dol-
goletnem delu na tem
področju prišli gotovo
do mnogih spoznanj.
Majda T.: V organizacijah
drobnega gospodarstva si
prizadevamo za kar največje
in najbolj učinkovito pove-
zovanje z večjimi industrij-
skimi organizacijami združe-
nega dela. Organizacije
drobnega gospodarstva po-
stajajo vse bolj pomemben
vezni člen pri prizadevanjih
industrije za čimbolj ugodilo
zunanjetrgovinsko menjavo,
bodisi z izdelovanjem pred-
metov, ki bi jih bilo sicer tre-
ba uvažati ali pa z izdelova-
njem predmetov za kasnejši
izvoz. Na letošnjem sejmu
obrti smo lahko videli, kaj
vse je drobno gospodarstvo
sposobno napraviti. Ce bi se
industrija tega bolj zavedala,
bi se dalo z dobrim sodelova-
njem marsikaj narediti in
marsikaj prihraniti. Manjše
delovne organizacije so, na
primer, mnogo bolj fleksibil-
ne, prilagodljive, imajo spo-
soben, se pravi, kvalificiran
in visoko kvalificiran kader s
širokimi profili. Delavec v
drobnem gospodarstvu mo-
ra znati mnogo več kot dela-
vec v industriji. Govorim, se-
veda, na splošno. V preteklo-
sti se je obrti pri nas posve-
čalo premalo pozornosti.
NT: Maloprej ste ome-
nili celjski sejem obrti.
Da je takšen, kakršen je,
torej Celju v ponos, je
gotovo tudi nekaj vaših
zaslug.
Majda T.: Ne ravno mojih.
Rekla bi da smo si kar vsi v
našem združenju prizadevali
za organizacijo stalnih sej-
mov obrti, da bi Celje posta-
lo sejemsko mesto. Bili smo
pobudniki izgradnje hale
Golovec. Vselej smo namreč
poudarjali, še posebej pa po
prvih uspelih sejmih obrti,
da je sejmu treba dati ustrez-
ne prostore, da se ne more
odvijati v improviziranih.
NT: Od vojne pa do da-
nes ste družbenopolitič-
no aktivni. Delali ste v
mladinski organizaciji,
vseskozi v organizaciji
SZDL, pri občinskem ko-
miteju ZKS Celje, celj-
skem občinskem sindi-
kalnem svetu, občinski
organizaciji ZZB NOV
Celje, letos spomladi pa
ste bili izvoljeni za pred-
sednico skupščine skup-
nosti otroškega varstva
občine Celje. Obrt oziro-
ma drobno gospodarstvo
in otroško varstvo: kako
gresta ti dve aktivnosti
skupaj?
Majda T.: Otroke imam ra-
da, bi bil najbolj preprost od-
govor.
NT: Kaj bi lahko rekli
iz dosedanje prakse o de-
legacijah oziroma dele-
gatih skupščine, ki ji
predsedujete?
Majda T.: Rekla bi, da se
delegati lepo vključujejo v
delo skupščine, da dajejo vse
več predlogov, pripomb, se-
veda pa želim, da bi bilo tega
več, da bi bilo sodelovanje še
boljše. Pohvaliti moram tudi
delegate glede udeležbe na
skupščinah. Vedno smo raz-
pravljali ob visoki številčni
udeležbi delegacij oziroma
delegatov.
NT: Otroško varstvo je
med redkimi skupnost-
mi, v občini ki je pri-
spevno stopnjo znižalo.
Kako?
Majda T.: Mislim da zaradi
visoke osveščenosti izvajal-
cev otroškega varstva v celj-
ski občini. Zaradi nenehne-
ga iskanja tako imenovanih
notranjih rezerv, ki jih v
vrtcih skorajda ni več, zaradi
varčevanja, organiziranja.
Veliko se z izvajalci pogovar-
jamo o normativih, ki so že
zelo skrčeni. Enkrat bo treba
s tem nehati, saj preveliko
»šparanje« tudi ni koristno.
NT: Kaj vas čaka kot
podpredsednico OK
SZDL Celje?
Majda T.: Predvsem veli-
ko dela v krajevnih skupno-
stih pri pripravah na pro-
gramsko-volilne konference,
kot bodočo upokojenko pa
veliko več dela in veselja z
vnučki.
MARJELA AGREZ
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 45 - 11. november 1982
Požar v Žalcu, kjer je zgorel del gospodarskega poslopja
AKCIJA NNNP 82
MANJKRAT JE GORELO
Lani 28, letos 17 manj požarov
Mesec oktober je za nami,
s tem pa ni rečeno, da se je
skrb za večjo požarno var-
nost končala. V žalski občini
so za konec meseca pripravi-
li v domu SLO problemsko
konferenco o požarni varno-
sti v občini. Uvodoma so po-
slušali poročilo strokovnega
tajnika OGZ Žalec Antona
Grosa, ki je govoril o mesecu
požarne varnosti in akcije
NNNP 82. Poudaril je, da so
posebne komisije po druš-
tvih in po delovnih organiza-
cijah pregledali kakšna je
požarna ogroženost. Iz poro-
čil, ki so jih že prejeli, ugo-
tavljajo, da bi morali na po-
dročju požarne varnosti več
storiti. Ni res, da je to stvar
samo gasilcev, temveč vseh
delovnih ljudi. Sleherni člo-
vek bi se moral vključiti v
akcijo pridobivanja znanja s
tega pomembnega področja.
Premalo je zanimanja tudi
po šolah. Le tri OŠ v občini
(Žalec, Šempeter, Prebold)
so zaprosile za predavanja in
za filme (Požar na kmetiji
itd.), druge pa, kakor je toilo
slišati, verjetno to ne zanima.
Star pregovor pa pravi, da
kar se Janezek nauči, to Ja-
nezek zna.
Požarnovarnostni inšpektor
Franc Verdel je govoril o le-
tošnjih požarih v prvih deve-
tih mesecih. Dejal je, da jih
je bilo letos 17, lani do konca
leta pa 28. Tudi škoda je le-
tos veliko manjša kot prej.
Med razpravo o problemati-
ki s področja požarnovar-
stvenih načrtov in oceni po-
žarne ogroženosti v občini so
ugotovili, da je do sedaj na-
rejeno le polovica. Poudarili
so, da je pri tem treba delati
bolj usklajeno.
TONE TAVČAR
konjicah 15.
novembra po
novem
V konjiški občini so se od-
ločili, da bodo s 15. novem-
brom pričeli z delom ob 8.
uri upravni organi občine,
enako priporočilo pa so po-
sredovali tudi vsem družbe-'
nim službam in gospodar-
stvu, kjer opravljajo svoje
delo v eni izmeni. Usklajeva-
nje vodi posebna skupina, ki
jo vodi sekretar Občinskega
sindikalnega sveta Marjan
Grosman.
Večji del delovnih organi-
zacij se je za kasnejši priče-
tek delovnega dne že izreklo,
med njimi tudi delavci Ko-
nusa, kjer bi ob osmi uri pri-
čelo z delom okoli 300 delav-
cev in delavci zreškega
Uniorja, ki ocenjujejo, da je
takšen pričetek delovnega
dne za delavce v režijski
službi primeren, da pa bi
moral biti enotno- sprejet v
vsej občini. Dogovarjanja z
Izletnikom zaradi prilagodi-
tve prevozov delavcev še po-
tekajo, prav tako pa kaže, da
tudi z vzgojnovarstv.enimi
ustanovami ne bo težav.
Tam, kjer imajo dobro ureje-
no družbeno prehrano -
takšna je skoraj povsod v ob-
čini, tudi z njo ne bo zaple-
tov. Za začetek predvidevajo
ojačane malice.
Ker v konjiški občini niso
na vrat in nos sprejeli nove-
ga delovnega časa, ampak se
nanj organizirano pripravlja-
jo, lahko pričakujemo, da 15.
november, ko bi naj vse kre-
nilo po novem, ne bo povzro-
čil prevelikih zapletov. Seve-
da, če bodo povsod upošte-
vali sprejeta priporočila.
MBP
NOVI
stop
Previja v
žalski
kino dvorani
Čez osem dni se bo za-
čela deseta, jubilejna re-
vija narodnih ansamblov
Liboje 82! V petek, 19. no-
vembra, bo ob 19. uri
slavnostni koncert v Žal-
cu in sicer v tamkajšnji
Kino dvorani. Nastopili
bodo: oba jubilanta - an-
sambel Francija Zemeta
iz Vojnika in Veseli hme-
ljarji iz Žalca, ansambel
Savinjskih 7 iz Liboj, vo-
kalna skupina kvartet
Frankolovčani in fol-
klorna skupina iz Marije
Gradca pri Laškem.
Isti dan ob 18. uri bodo
v prostorih Savinovega
salona odprli tudi razsta-
vo, ki bo prikaz nastanka
in razvoja libojske revije
od začetka pa do danes.
V soboto, 20. novem-
bra, bosta dva koncerta v
Libojah v tamkajšnji dvo-
rani Svobode, Prvi kon-
cert bo ob 15. in drugi ob
18. uri. Nastopilo bo več
kot petnajst ansamblov
in dve vokalni skupini.
Vstopnice za vse tri
koncerte so že v prodaji
in sicer v Žalcu v prosto-
rih Mladinske knjige ter v
Libojah v novi trgovini
Keramične, ki je tudi le-
tos glavni pokrovitelj re-
vije. Sicer pa so revijo
omogočili še Kulturna
skupnost, Zveza kultur-
nih organizacij občine Ža-
lec, Krajevna skupnost
Žalec, nekatere delovne
organizacije in mnogi po-
samezniki. Vsi obiskoval-
ci letošnjih koncertov pa
bodo verjetno najbolj ve-
seli novosti, da bodo
vstopnice za vse tri kon-
certe oštevilčene ter tako
zlasti v Libojah ne bo
prišlo do vsakoletne ne-
potrebne in neprijetne
gneče.
T.VRABL
PREDZAKONSKO SVETOVANJE
SKORAJ USTALJENO JE 2E
Obveznost obiska ne omejuje svobode zakonske zveze
Dobro in uspešno družin-
sko življenje je vir moči in
zdravja ter sreče.
Kmalu bodo minila tri leta,
ko so se v Sloveniji začele
ustanavljati predzakonske
svetovalnice kot novost v
slovenski družinski zakono-
daji. V njih naj bi se oglasili
vsi tisti, ki žele skleniti za-
konsko zvezo. Potrdilo, ki ga
tu dobe, morajo potem pred-
ložiti ob prijavi nameravane
poroke.
Pa ne gre toliko za potrdi-
lo, pač pa za vrednost bodo-
čih zakoncev o pravicah in
dolžnostih, ki jih s sklenitvi-
jo zakonske zveze prevzema-
ta drug do drugega, do svo-
jih otrok ter širše družbene
skupnosti. Obveznost obiska
ne omejuje svobode posa-
meznika, nasprotno, celo
pripomore ob razjasnitvi do-
ločenih obveznosti, do večje
svobode.
Bodoči zakonci so deležni
v predzakonski svetovalnici
treh oblik svetovanja. V
prvem stiku s strokovnja-
kom, dobi vsak le krajšo in-
formacijo, sledi poglobljeno
svetovanje v paru in skupin-
sko predzakonsko svetova-
nje, kjer dajejo nasvete trije
strokovnjaki, vsak iz svojega
področja dela.
V celjski predzakonski
svetovalnici se bodoči za-
konci vnaprej ne prijavljajo,
ampak prihajajo na pogovor
v zato določenih dnevih.
Tretjega - skupinskega sve-
tovanja se udeležijo pred-
vsem mladi pari in vedno
več jih je. Strokovnjaki stre-
mijo za tem, da je čim manj
»uradnosti«, da lahko ustva-
rijo večji intimni kontakt. To
jim tudi uspe. Zgovoren je
podatek, da se razgovora v
predzakonski posvetovalnici
udeleži 90% bodočih zakon-
cev, predno gredo na matič-
ni urad, kar pomeni, da je
svetovanje prešlo v prakso
in je dobrodošlo. Zlasti pa je
treba poudariti, da se sku-
pinskega svetovanja od teh
udeleži kar tričetrt bodočih
zakonskih parov. In ne samo
to - mladi prihajajo po na-
svete že prej, ne samo pred
samo poroko. Začutijo željo,
da se o nekaterih stvareh po-
govore s strokovnjakom in
zaidejo tja, kamor pred tremi
leti še ni bilo mogoče.
Kako resno se mladi pri-
pravljajo na ta korak, nam
govori še podatek, da pred-
zakonsko svetovalnico v Ce-
lju obišče letno okrog tisoč
oseb, ki si želijo nasvet, po-
moč ali pa samo potrdilo.
Slednjih je čedalje manj.
ZDENKA STOPAR
praznik ks vrb je:
otvoritev doma krajanov
Najmlajša krajevna skupnost v žalski občini - Vrbje; praz-
nuje krajevni praznik v spomin na dogodke iz NOB ter na
leto 1979, ko so se vaščani na referendumu odločili za svojo
krajevno skupnost. Praznovanje se je pričelo že v torek s
šahovskim tekmovanjem, včeraj je bil prikaz gasilskih ve-
ščin domačega gasilskega društva, danes zvečer ob 19. uri
pa bo kulturni večer, v katerem bodo nastopili Ladko Koro-
šec, Rajko Koritnik, Sonja Hočevar in Milan Stante. Jutri se
bodo v Domu krajanov srečali starejši občani ob kulturnem
programu in zakuski. V soboto bo turnir v malem nogo-
metu, praznovanje pa bodo zaključili v nedeljo, ko bo ob 10.
uri slavnostna seja skupščine in družbenopolitičnih organi-
zacij, podelili bodo priznanja OF in otvorili Dom krajanov.
Za zaključek pa bo prosta zabava z ansamblom Vokali.
T. TAVČAR
IZ zveze rd celje
Na seji Izvršnega odbora Zveze ribiških družin Celje,
ki bo v torek, 16. novembra ob 17. uri v gostišču
Staroveski v Podčetrtku, bodo razgrnili problematiko
ribiške družine Podčetrtek, podali poročilo o delu ko-
misije za varstvo voda in o delovanju ribogojnice Po-
dvolovjek. Pozornost bodo namenili tudi gradnji meh-
kih jezov na Savinji.
Skupen- odhod v Podčetrtek bo ob 15,30 izpred se-
deža Zveze ribiških družin Celje.
MP
V BESEDI IN SLIKI
ŠEMPETER: NOV GASILSKI DOM ZA DAN
REPUBLIKE
AERO Celje tozd Kemija v Šempetru ima svoje gasilski
društvo, ki šteje 42 operativnih in preventivnih članov, vs
pa so zelo delavni.
Zaradi specifičnosti tehnologije je edina tovarna v ob
činski gasilski zvezi Žalec, ki neobhodno rabi usposob
ljene gasilce in sodobno opremo. Tako so pred dvem;
letoma nabavili sodobno gasilsko vozilo. Z nabavo le-tegi
pa so Se pokazale potrebe tudi po novem gasilskem domu
V tozdu Kemija so dobili podporo pri vseh zaposlenih ir
pričeli lani z gradnjo novega doma, kjer so prostori zj
gasilsko društvo, orodje, službo P V in VPD, sejna soba
polnilnica za gasilske aparate in prostor za enoto civilne
zaščite.	T. T,
NABORI V ŽALSKI OBČINI
V ponedeljek so se v žalski občini končali letošnji na-
bori obveznikov služenja vojaškega roka. V tej občini ti
nabori že dolgo niso več gola formalnost, ampak sodelu-
jejo pri tem krajevne skupnosti, družbenopolitične orga-
nizacije in društva. Tako usklajeno delo omogoča, da se v
posamezne rodove javijo tisti, ki se za nje sami po svojih
željah odločajo.
Celoletna akcija za podružbljanje naborov je bila zaklju-
čena v ponedeljek. Mladinci centra za usmerjeno izobra-
ževanje so nabornikom pripravili kulturni program, poz-
dravili pa so jih predstavniki OK ZSMS in družbepolitični
delavci občine. V ta namen je bila tudi Razstava o življe-
nju in delu oboroženih sil. .	T. T.
RAZSTAVA GOB V SLOV. KONJICAH
Ljubezen do narave in njenih darov se ne rodi čez noč. 2
vzgojo zanjo je treba pričeti v najnežnejših otroških letih
Tega se na Osnovni šoli Dušana Jereba v Slovenski
Konjicah zavedajo in tudi zaradi tega so letos že drugič s
pomočjo gobarjev pripravili razstavo gob. Na njej so pred'
stavili 67 različnih gob, ki si jih je minuli četrtek in petek
poleg šolarjev te šole ogledalo še veliko število učencev ti
drugih šol in iz otroških vrtcev, pa tudi staršev in drug^
obiskovalcev ni manjkalo.
Razstavo so popestrili tudi s prikazom zanimivih diap0'
zitivov, ki jih je posnel eden izmed gobarjev, ki imajo #
nastanek razstave največ zaslug - Milan Jerman. Tako ko'
za šolo, kjer so razstavo pripravili, ni edini namen spozn3'
vanje gob in s tem preprečevanje nepotrebnih zastrupil*
z njimi, ampak je tudi zanj pomembnejši širši vzgoji
namen - vzljubiti in zato tudi varovati naravo. »Saj gobn®
nabiramo samo zato, da bi jih jedli. S tem je združenj
toliko lepih doživetij, sprostitve... Z gobami je tako
leti jih poznaš vedno več, vse bolj so zanimive in bolj
vid te*vodijo do njih izkušnje,« je povedal Milan JerrnaJ1,
ki že kar 33 let preživlja svoj prosti čas tudi z gobami. .
O razstavi pa samo še nekaj besed - dobro je bila Prl.
pravljena, svoj namen je gotovo dosegla, pri njeni pripra*
pa so sodelovali tudi predstavniki Gobarske družine j*
Celja.	MB?
§t. 45 - 11. november 1982
NOVI TEDNIK - stran 7
Na tej strani smo zbrali nekatera vprašanja in probleme, ki so Jih formalno sicer
jfvzročiii zadnji ukrepi iz varčevalnega svežnja naravnanosti zvezne vlade, po
fugl, globlje odmevni plati, pa gre za praktično prilagajanje novemu. Že uvodoma pa
\thko ugotovimo, da to NOVO ne prinaša samo skrbi In težav, ki Jih bo mogoče
pečino razreševati postopoma in na bistveno bolj usklajevalnl način, kot smo bili
$ga navajeni v preteklosti. Od glavnih orehov v posledičnem urejanju novega
flvnanja in obnašanja v družbismo izbrali prevoze potnikov po železniških tirih In s
cestnimi vozili v Javnem prometu - avtobusi. Ven štrlita torej problema, ki Jih najbolj
na svoji koži občutita glavna prevoznika: celjski IZLETNIK in ŽELEZNIŠKO TRAN-
SPORTNA ORGANIZACIJA Celje.
V šopek navajanja na novo aH po novem, pa sodijo še odločitve In odmevi nanje, o
novem delovnem času v organizacijah združenega dela, v upravnih organih občin,
strokovnih službah samoupravnih interesnih skupnostih, šolah in otroških vrtcih ter
irugod, o čemer smo tudi zbrali nekaj prvih podatkov. V glavnem drži o novem
delovnem času to, da so ga z lahkoto sprejeli v upravnih organih občin ter strokov-
nih službah SIS, medtem, ko se združeno delo na nov delovni čas šele postopno
\ismerja - zaenkrat bolj razmišlja in pripravlja ter rešuje mnoge zapletene probleme
5 tem v zvezi, pa manj že konkretno dela po novem.
Da so pri tem sila aktivni tudi naši sindikati, izpričuje tudi podatek, da seje v torek
na območnem posvetu sestalo številno zastopstvo cestnih in železniških prevozni-
kov, predvsem z namenom usklajevanja dela pri prevozih blaga in potnikov.
ŠE SE BOMO
ORENJAU
Izredno hiter razvoj cestnega prometa je v
adnjih letih vse bolj izpodrival železnico in
potnikov je bilo vedno manj. Statistike po-
trjujejo, da se je v zadnjih petnajstih letih
vztrajno zmanjševalo število potnikov na
Tlakih. Še pred desetimi leti so železničarji
prepeljali 35 odstotkov vseh potnikov, leto,
Ive nazaj le 22 odstotkov.
Zadnja energetska kriza je po sili razmer
spet potisnila v ospredje staro, dobro želez-
nico. Vlaki so spet polni. Prepolni. Na tire
so postopoma vrača tudi tovorni promet.
Vendar pa je nenaden naval potnikov našel
železničarje precej nepripravljene. In ker ni-
majo dovolj vagonov, se verjetno še nekaj
!asa ne bodo mogli ogniti gneči na vlakih,
ie posebej na delavskih in šolskih. Rezerv
praktično ni in vsi razpoložljivi vagoni so na
tirih. Večje, nepredvidene okvare pa bi lah-
ko spravile železničarje tudi v precejšnje
zagate.
»V začetku se bodo morali uporabniki, to
je potniki prilagoditi možnostim železnice,«
pavi Jože Rajtmajer, direktor celjskega
ZTO-ja, »večje spremembe pa bodo mogoče
iele v maju prihodnje leto, ko bomo v repu-
bliki spremenili vozni red vlakov.«
Da bi premostili začetne težave, so celjski
železničarji ponudili nekaj improviziranih
oziroma začasnih rešitev. Zjutraj, ko je gne-
fa na javnih prevoznih sredstvih največja,
bi lahko zagotovili dva dodatna vlaka iz
Smarske in velenjske smeri: dodatni vlak iz
Šmarja pri Jelšah bi pripeljal na celjsko
železniško postajo ob 7.45 uri iz Polzele pa
ob 7.43 uri. Hkrati bi okrepili tudi potniške
vlake, ki zjutraj pripeljejo na celjsko postajo
iz Zidanega mosta in Maribora.
Za to začasno rešitev, ki bi jo lahko izpe-
ljali že v štirinajstih dneh, železničarji po-
stavljajo tudi svoje pogoje. Predvsem bi
Horali spremeniti delovni čas, kjer je to
mogoče, in začeti delati ob 8. uri. Ob dveh
jutranjih konicah - ob 6. in 8. uri - bi imeli
dovolj časa, da bi vlake vrnili s celjske nazaj
fta izhodiščne postaje v Polzelo in Šmarje
Pri Jelšah.
Železničarji, ki so tudi v dokaj težkem
ekonomskem položaju, bodo dodatna vlaka
Uvedli le, če se bo izkazalo, da bosta prinaša-
la dovolj zaslužka. Zato so skupaj s celjskim
Izletnikom v delovne organizacije že poslali
anketne hte, ki naj bi v najkrajšem času
Ogovorili, koliko delavcev se vozi v službo
1 javnimi prevoznimi sredstvi in katerimi,
na katerih relacijah in, kdaj začnejo delati,
'brani podatki bodo potem povedali, ah sta
dodatna vlaka tudi ekonomsko upravičena.
Zaživelo naj bi tudi sodelovanje z avtobu-
snimi prevozniki, ki je bilo do sedaj bolj ali
Manj le na papirjih. Tako naj bi se izognili
vzporednim progam avtobusov in vlakov,
avtobusi pa naj bi prevzeli predvsem tiste
Potnike, ki jih železničarji ne bodo mogli
Prepeljati.
Precej jutranjih zagat na javnih prevoznih
Sredstvih naj bi razrešila tudi lokalna želez-
niška postaja na Lavi, saj se bodo lahko
ustavljali v bližini šol in večjih delov-
nih organizacij in s tem razbremenili mestni
avtobusni promet.
Na celjskem se tudi zavzemajo, da bi spet
j^edli zeleni vlak, ki so ga ukinili pred pri-
bližno letom dni, ker je bilo premalo potni-
kov in je prinašal prevelike izgube. Čeprav
bilo sedaj potnikov verjetno dovolj, pa
^leni vlak na progi Titovo Velenje-Ljublja-
na še ne bo vozil tako kmalu iz preprostega
razloga, ker ni dovolj ustreznih vagonov.
Celjani, ki se bodo vozili z vlakom v Ljub-
ljano, bodo imeli še v naprej rezerviranih 38
sedežev na zelenem vlaku iz Murske Sobote
in 6 sedežev na poslovnem vlaku iz Mari-
bora.
Kakšnih večjih sprememb železničarji
zaenkrat še ne morejo načrtovati. Z nekate-
rimi začasnimi rešitvami in boljšo izkorišče-
nostjo obstoječega voznega parka, bi se vsaj
nekoliko ognili trenutni gneči na vlakih (v
nekaterih delavskih in šolskih stoji med
vožnjo kar 30 do 40 odstotkov potnikov, po
normativih pa lahko v vlaku stoji le 30 od-
stotkov potnikov). Stisko bo nekoliko ubla-
žila pošiljka petindvajsetih motornih vla-
kov iz ZRN, ki jo pričakujejo prihodnje leto.
Vsak od teh vlakov bo imel 150 sedežev.
Železničarji tudi razmišljajo, da bi si nekaj
vagonov sposodili v Avstriji in ZRN. Seve-
da pa bi bilo potrebno dokaj visoko naje-
mnino plačevati v devizah.
SREČKO ŠROT
REŠITEV JE
OSMA URA
Tako meni direktor TOZD Potniški pro-
met pri Izletniku v Celju JANKO CESAR.
»V začetku je bilo vse preveč neusklajeno in
nepripravljeno. V novo akcijo smo bili do-
besedno vrženi kot kostanj v ogenj! Žal se je
na začetku več govorilo o najrazličnejših
prihrankih, manj pa o različnih socioloških
pojavih, ki so zdaj izbili na dan. Problem je
bil tudi v tem, da je v začetku akcije vsaka
občina na širšem celjskem območju forsira-
la svoj program in ga začela tudi izvajati. To
je povzročalo in povzroča težave! Enakome-
ren premik na boljše pa bi bil možen samo
takrat, ko bi se vsi za to enotno in skupno
odločili,«
Pri Izvršnem svetu Skupščine občine Ce-
lje je bila zaradi tega ustanovljena poseb-
na delovna skupina, ki bo poskušala rešiti
zapleten vozel problema prevozov...
JANKO CESAR: »Glavne smernice so:
tisti, ki delajo na tri izmene, naj ostanejo na
6. uri zjutraj. Šolarji (zlasti ali pretežno sred-
nješolci) oziroma njihov prevoz bi ostal tak-
šen, kot je bil doslej. Najbistvenejše pa je,
da bi vsi ostali prešli na začetek delovnega
dne ob 8. uri. Če bi to dosegli bi tudi mi
lahko po najbolj racionalnih možnostih iz-
koristili naš vozni park ter ugodili vsem
uporabnikom, ki jih bo z bližajočo se zimo
vedno več. Vsaka druga varianta bi povzro-
čila nove težave in imeli bi tudi preveč ta-
koimenovanih praznih voženj. Te pa v seda-
nji situaciji niso zaželjene.«
Sodelujete z železnico?
JANKO CESAR: »Z železnico smo pri us-
klajevanju voznih redov sodelovali že prej,
zdaj se je to še poglobilo. Skupaj smo pri-
pravili vprašalnik in ga poslali delovnim
organizacijam v želji, da do 15. novembra
izvemo, kako se bodo ljudje vozili na delo.
Šele po vrnitvi anketnih listov bomo lahko
konkretneje odločali.«
Izletnik ima trenutno 320 avtobusov, od
katerih jih vozi na območju Celja ena tre-
tina, ostali pa izven njega. Sedanjo situa-
cijo poskušajo reševati z nekaterimi do-
datnimi avtobusi. Žal pa to ni dovolj. Ne-
koliko lažje je v občinah Laško, Krško,
Konjice, Sevnica, delno Velenje, kjer so
podpisali samoupravni sporazum o sode-
lovanju z Izletnikom in organiziranostjo
prevoza delavcev na delo oz. z dela. V Ce-
lju takšnega sporazuma ni, slabše pa je
tudi v žalski in šentjurski občini. Ni dogo-
varjanja! V Celju še najbolj skrbijo za or-
ganiziran prevoz v Cinkarni, EMO in Žele-
zarni Štore, vsi ostali pa...«
Kaj vas v trenutni situaciji najbolj
moti?
JANKO CESAR: To, da nimamo predlo-
gov z nivoja delovnih organizacij, pač pa
nam izredno veliko telefonirajo posamezni-
ki. Vsak bi rad, da bi avtobus stal pri njego-
vem vhodu... To pa seveda ne gre!«
Načrti?
JANKO CESAR: »Med drugim razmišlja-
mo o uvedbi novih postajališč, kar pa iz
prometno varnostnih predpisov tudi ni tako
enostavno. Obstoja tudi možnost spremem-
be voznih redov!«
Kaj pa preobremenjenost avtobusov?.
JANKO CESAR: »S sedanjo situacijo
smo vse postavili na glavo, kajti stojišča
morajo biti, če hočemo vse pripeljati pravo-
časno tja, kamor želijo. Mi se prilagajamo po
najboljših močeh, strah pa nas je, da se bo
znova znašel nekdo in vse skupaj postavil
na glavo ter bo že jutri vse drugače, kot zdaj
razmišljamo in potrebujemo.«
Kakšni so trenutno potniki?
JANKO CESAR: »Največ se pritožujejo
tisti, ki so se doslej vozili v osebnih avtomo-
bilih, zdaj pa so prešli na vožnjo z avtobusi.
Pri spremembi komoditete jim priporoča-
mo malce več strpnosti, saj avtobus s šofer-
jem in sprevodnikom le ni spovednica i*.i
vse druge težave, ki potnike tarejo v danem
trenutku...«
Predvidevate tudi druge novosti?
JANKO CESAR: »Recimo razmišljamo o
takoimenovanih kombiniranih vozovnicah.
Za kaj gre? Potnik potuje na delo ah iz njega
z vlakom in avtobusom. Da ne bi vedno
kupoval nove karte bi dobil posebno karto
za njegovo progo, ki bi pokrivala vožnjo
tako z vlakom kot avtobusom. Urediti mo-
ramo medkrajevni promet, da bo imel mč.nj
postajališč in da bodo vsi potniki sedeli,
seveda pa bo pri takšni vožnji tudi cena
drugačna. Ob tem pa bo treba okrepiti pri-
mestni promet. Nalog je veliko in verjemite,
ne sedimo križem rok. Radi bi vsem ugodili,
vendar ne gre tako hitro, kot si to mnogi
predstavljajo. Potrebno je malce več strpno-
sti in dobre volje, ne pa samo negodovanje.«
Tako pri Izletniku oz. njegovem tozdu za
potniški promet. Ob vsem, kar smo navedli,
je še cela vrsta drugih težav (zmanjšanje
porabe goriva na eni strani in vprašanje
okrepljenih prog na drugi!!!). Izletnik želi
samo nekaj: ne da bi vsak delal po svoje,
temveč je treba stvari resnično usklajevati.
Žal tega do sedaj ni bilo (ali zelo malo!),
vzrok pa so nekatere neprijetnosti. Ali lah-
ko rešitev po ustreznejšem in udobnejšem
prevozu iščemo v uveljavitvi 8. ure kot za-
četka delovnega dne ter še v nekaterih va
riantah, ki nam jih ponujajo, pa bomo videl-
že čez nekaj tednov.
Res je, da vsaka sprememba prinese te-
žave in neprijetnosti, ki pa bodo še toliko
večje, če jih bomo sami napihovali. Ob
skupni akciji, polni potrpežljivosti in rs
zumevanja, bomo prav gotovo uspeli. Vse
ostalo ne vodi nikamor!
TONE VRABL
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 45 - 11. november 1982
NEZAŽELENA RAST LJUBITELJSKE KULTURE?
TESTO VZHAJA V HLADU
V laški občini v zadnjem obdobju vrsta novih dejavnosti
Če bi ne vedel, da to ni
nalašč, bi pomislil, da se gre-
do v občini Laško na področ-
ju kulture nekakšno sabotaž-
no igrico. Bolj ko se zmanj-
šujejo sredstva za najnujnej-
še potrebe kulturne, pred-
vsem ljubiteljske ustvarjal-
nosti, večji je obseg teh de-
javnosti. Kot da bi hoteli ti-
ste, ki naj koordinirajo po-
trebe z možnostmi spraviti
ob živce kot tistega peka, ki
mu testo uhaja čez skledo,
peč pa je ledeno mrzla.
V obdobju zadnjih dveh
let, ko se sredstva za kulturo
vrednostno neprestano krči-
jo, je vzniknila v tej občini
vrsta novih aktivnosti. V
Vrhu nad Laškim se je oktet
razširil na moški zbor in zdaj
potrebuje seveda tudi zboro-
vodjo, ker dotedanji vodja
okteta ni več želel nositi od-
govornosti za takšen pevski
korpus. Pevski zbor so usta-
novili še v Lazišah in imajo
tako kar dva v krajevni
skupnosti Rimske Toplice.
Pestrost kulturniške ponud-
be povečuje v Vrhu nad La-
škim ustanovljeni tambura-
ški zbor, v Rimskih Toplicah
ritmična plesna skupina.
Zdaj so na seji zveze kultur-
nih organizacij v občini rade-
ški godbeniki prijavili dve
novi - izredno atraktivni
sekciji, četico bobnarjev in
majoretk. Kaj taka skupina
pomeni za paradne nastope,
za slovesnosti itd, bo vedel le
tak, ki je recimo videl pred
leti nastop francoske godbe
z majoretkami v Laškem, ah
pa ki pozna dejavnost skupi-
ne iz Logatca. K temu je tre-
ba prišteti še na novo usta-
novljeno šolsko kulturno
društvo v Laškem z množ-
tvom sekcij, kakršne imajo v
ostalih dveh centralnih šo-
lah, potem je očitno, da kul-
turne kvasnice delujejo.
Zbir dejavnosti: 9 pevskih
zborov odraslih, 3 godbe na
pihala, 1 tamburaški zbor,
najmanj 10 dramskih sku-
pin, 2 likovni skupini, 2 fol-
klorno-plesni skupini, bob-
narji, majorete, vse to so po-
leg nekaterih polprivatnih
ansamblov aktivnosti med
odraslo mladino in odrasli-
mi. Sem niso šteta 3 šolska
društva, ki imajo po dva zbo-
ra, celo vrsto drugih aktivno-
sti. Ni več krajevne skupno-
sti, kjer bi kulturne dejavno-
sti ne bilo.
Toda ko da združeno delo,
ki nosi breme financiranja te
dejavnosti ne ve za širino in
obsežnost te interesne sfe-
re?! Očitki so, da se v kultur-
ni dejavnosti premalo razvija
samoupravnost?! In da je za-
to tej sferi odmerjeno tako
malo?! V resnici je bil sred-
njeročni načrt za kulturno
področje v občini v jeseni v
razpravi v delegacijah ZD in
KS, je bil finančni del načrta
skrčen za več kot polovico,
brez vsakega dogovarjanja.
Da bi samoupravljali, mo-
rajo imeti s čim, je E. Kardelj
dejal ob 10. letnici delavske-
ga samoupravljanja, ko je
odgovoril na vprašanje, za-
kaj nismo samopravljanja
uvedli kar takoj po vojni. Je
že tako. Različna gledišča,
različna stališča!
JURE KRAŠOVEC
ljubljanska drama v gosteh
Danes, 11. novembra ob 19,30 si bomo lahko v Slovenskem ljudskem gledališču ogle
predstavo »Disidenta Arnoža in njegovih« Draga Jančarja, ki je dobil za tekst letoš
Sterijevo in Grumcvo nagrado. V glavni vlogi se bo predstavil prav tako Sterijev nagraje
Radko Polič. Uprizoritev tega dela bo v seriji letošnjih gostovanj v SLG vsekakor enkra
dogodek.
STEKLO KOT
MEDIJ
V Galeriji v Mozirju je še
do 11. novembra na ogled
zanimiva razstava mladega
fotografa umetniške podo-
be Janija Toroša.
Avtor je svojo ljubezen in
ljubiteljstvo posvetil ste-
klu, igri svetlobe in senc, ki
se poraja v njem in okrog. S
sodobno fotografijo razvija
avtor nova izrazna razmer-
ja, ki so vedno bolj polna
vsakodnevne vsebine, nje-
ne resničnosti, hkrati pa vi-
sokega estetskega reda in
čiste likovne kompozicije.
Mladi fotograf se zaveda
trdne in delovne discipline
in obvladuje medij na vseh
njegovih, . tudi začetnih
stopnjah. V tem okviru ima
prednost pred drugimi in
obet za bližnjo prihodnost,
kakor je v katalog, ki je iz-
šel ob razstavi, zapisal kri-
tik Aleksander Bassin.
MP
PONOSEN JUBILEJ
S PESMIJO V 2. STOLETJE
Stoletnica pevskega društva Lira v Kamniku
Ni naključje, če je bila med povab-
ljenci slavnostnega koncerta v počasti-
tev stoletnice prvega slovenskega pev-
skega društva v Sloveniji, kamniške
Lire, tudi delegacija Komornega mo-
škega zbora iz Celja. Tudi ni naključje,
če imamo v mestu ob Savinji Kamni-
ško ulico, prav tako ne, da se med
kamniško Liro in celjskim Komornim
zborom razvijao tesnejše prijateljske
vezi.
Sicer pa proslava častitljivega jubi-
leja ni bil le dogodek prve vrste za
kamniške pevce, marveč za vse ljubi-
telje lepega petja v naši republiki. Bil
je to praznik, ki je tudi v slavnostnih
govorih na koncertu, opozoril na dobo
čitalnic pri nas, na narodno prebujanje
in tako tudi na živahno delo, ki se je
razvijalo iz čitalniških krogov. V Ka-
mniku je bila Narodna čitalnica usta-
novljena 1868. leta, na njeno pobudo
pa 1882. leta slovensko pevsko društvo
Lira. Značilno je dejstvo, da se je iz
iste zibelke v Kamniku že naslednje
leto rodilo planinsko društvo kot dru-
go v Sloveniji, Le nekaj mesecev mlaj-
še od Ljubljane-matice.
Pevsko društvo Lira je pogumno
stopilo na svojo pot, ki je bilo na začet-
ku predvsem narodno buditeljsko. S
svojim delom je Lira vplivala tudi na
ustanavljanje pevskih zborov na Koro-
škem in Primorskem. Sicer pa so tudi
ob stoletnici delovanja ugotovili, da je
društvo ves čas, razen v obdobju obeh
vojn, dobro delalo in da se je najmoč-
neje razmahnilo zlasti po drugi svetov-
ni vojni.
Lira se je uveljavila doma in v tujini,
del njenega dela je posnet tudi na dveh
gramofonskih ploščah. Mnogi sloven-
ski skladatelji so Liri posvetili svoje
pesmi. Velik je bil delež njenih članov
v času NOB, in ni slučaj, da zbor
sveča veliko pozornost glasbi iz č
narodnoosvobodilnega boja.
V delu tega zbora imata posel
mesto oče in sin Ciril ter prof. Sa
Vremšak. Prvi je zbor vodil dvainšl
deset let, zdaj očetovo delo nadalj
sin prof. Samo, ki ni samo umetni
vodja tega približno štiridesetčlans
ga moškega kolektiva, marveč t
skladatelj in ne nazadnje pevec-sol
Slavnostni koncert v počastitev :
letnice Lire, v petek, 5. novembre
prepolni dvorani domačega kina D<
je izzvenel v prazničnem vzdušju
podelitvijo visokega državnega o
kovanja in občinskih ter drugih
nanj zboru, tudi Gallusovih znal
pevcem. V tem nizu čestitk je bila
mevna tudi tista, ki jo je pevcem h
kel predsednik celjskega Komorni
moškega zbora, Štefan Fras.
M. BOS
vrnitev« v slg celje
Člani Amaterskega gledališča Železar Celje-Štore so v
soboto s svojim nastopom navdušili občinstvo, ki je sprem-
ljalo dramo Ferda Kozaka Vrnitev v dvorani SLG Celje. Po
večletnem premoru se je torej ta amaterski ansabel resnično
vrnil na profesionalni oder in s tem dokazal, kaj zna in
zmore.
O tem je predsednica AG Železar Celje-Štore Lada Cmok
(na sliki s soigralcem Francem Romihom) povedala: »Koza-
kove tri enodejanke so bile lepo sprejete tudi med domačo
publiko v Štorah, kakor na gostovanjih. Doslej smo imeli 12
predstav, pripravljamo pa se še na gostovanje v Ravnah.
Delo je v letošnji gledališki sezoni postavila na oder reži-
serka Vesna Arhar, dramaturško vodstvo je bilo v rokah
Bojana Štiha, kostume je zasnovala Milena Kumar, sceno pa
Sveta Jovanovič. Sodelovanje s profesionalnimi gledali-
škimi ustvarjalci je torej rodilo sadove, česar si še želimo,
jvlislim, da je to tudi dobra in prava pot, pri čemer se
amaterski igralci veliko naučimo.«
V tem času se ansambel pripravlja na novo premiero, s
xatero bodo v času dedka Mraza najbolj razveselili naj-
mlajše. Kot zanimivost velja omeniti, da je igrice Križ-kraž-
kralj Matjaž napisal Vinko Pevcin iz štorske Železarne, s
tatero so z ansamblom stkane močne vezi sodelovanja.
Režijsko vodstvo je tokrat prevzel Vinko Pevcin.
MATEJA PODJED
OB MESECU KNJIGE
Knjižnica Edvarda Kardelja v Celju pripravlja za
jutri ob 17. uri srečanje svojih bralcev s slovenskima
pisateljema Janezom Zmavcem in Vinkom Modern-
dorferjem ter prevajalcem dr. Ivanom Stoparjem. Sre-
čanje v počastitev meseca knjige bo v čitalnici, kjer bo
stekel tudi kratek kulturni program. Igralka SLG Celje
Nada Božičeva bo prebrala nekaj pesmi celjske ljud-
ske pesnice Sonje Jazbec. Nato pa se bodo bralci lahko
seznanili z zadnjo številko revije Obrazi, ki prinaša
dela celjskih pisateljev.	MP
SPOMINSKA PLOŠČA FRANJU
BAŠU
Ob 60. letnici Geodetskega zavoda SRS bodo na
rojstni hiši Franja Baša v Komenčah pri Braslovčah
odkrili v nedeljo ob 10. uri dopoldne spominsko plo-
ščo. Franjo Baš je bil soustanovitelj Geodetskega za-
voda Slovenije in njegove revije Geodetski vestnik.
Velike zasluge pa ima tudi za tehnične muzeje na
Slovenskem. Slovesnost pripravlja Geodetski zavod
SRS v sodelovanju s krajevno skupnostjo in OŠ Vlado
Bagat Braslovče.	T. TAVČAR
SPOMINSKI PARK TREBČE
Program razvoja Spominskega parka Trebče v letu
1983 zajema predvsem dograjevanje kulturnega pro-
grama in izvajanje izdajateljske in vzgojno-izobraže-
valne dejavnosti. Osrednja skrb bo namenjena pred-
vsem jedru spominskega parka. Gre za postavitev spo-
minske hiše ob muzeju maršala Tita. Stara, tipična
kozjanska, subpanonska kmečka hiša Kostanjškovih
oziroma Kolarjevih je bila leta 1972 porušena. V tej pa
se je pri svojih sorodnikih zadrževal tovariš Tito v letih
predvojnega ilegalnega delovanja. Postavitev hiše ima
zgodovinski in etnografski pomen, hkrati pa predstav-
lja estetsko-ambientalno vrednoto in zmanjšuje
učinke degradiranega okolja.
V sklop koncepta za obnovo Spominskega parka
Trebče sodi tudi odkup in obnova mlina v neposredni
bližini muzeja tovariša Tita. Revitalizacija mlina -
stope kot etnološkega objekta naj bi ostala priča pov-
sem zamrlega mlinarstva v dolini Bistrice. Z odkupom
in obnovo Javorškove bajte in apnenice pa bi prepre-
čili popoln propad in izginotje dveh etnoloških objek-
tov ob Javorškovi domačiji. Program razvoja Spomin-
skega parka je seveda še obširnejši, saj poleg ureditve
etnološko-kulturnih spomenikov zajema še turistične
in komunalne elemente.	MATEJA PODJED
plesinjez
V	Ljubljani bodo 20. in
21. novembra Plesni dnevi
82. Te revije amaterskih ple-
snih skupin iz vse Slovenije,
katere namen je predstaviti
dogajanje na amaterskem
plesnem odru in dosežke
mladih ljubiteljev plesa, se
bodo udeležile tudi plesne
skupine iz Celja: Med njimi
bo tudi Plesno gledališče.
V	sodelovanju z jazz skupi-
no JEZ, ki je posebej za to
skupino plesalk pripravila
glasbo, nastaja plesna skica
iz treh delov z nazivom Na-
prej - Nazaj. V plesu se pre-
pletajo elementi glasbe, v ka-
terih so plesalci poiskali last-
ni izraz, ki je v nekaterih de-
lih popolnoma odvisen od
glasbe, v drugih se glasba
prilagaja gibanju telesa ali
pa je sploh ni. Zanimiv po-
skus sodelovanja med dve-
ma amaterskima skupina-
ma, ki skušata vsaka na svo-
jem področju najti poveza-
nost ena z drugo. To pa ni
vse, kar za letos pripravlja
Plesno gledališče, ki ved
bolj išče stike z ostalimi m
dimi neprofesionalnimi
profesionalnimi ustvarja
Čaka jih velika naloga. T
letos pripravljajo ples
pravljico za Novo leto z n<
vom Čudežni kljukec.
V
KONCERT HINlti
HAASA
Klub kulturnih delav<
Ivan Cankar Celje priprav
za sredo, 17. novembra k<
cert celjskega pianista Hiri
Haasa. V dvorani Narodn*
doma v Celju bo izvajal d<
Beethovna, Mendelssona
Chopina.
§t. 45 - 11. november 1982
NOVI TEDNIK - stran 9
50 LET GASILSTVA V ŠENTILJU
DOBILI BODO NOV DOM
Največ so napravili s prostovoljnim delom
Gasilci v Šentilju pri Tito-
vem Velenju slavijo v letoš-
njem letu pomemben jubilej
50 letnico! Ob tej priložno-
sti so si zadali veliko delov-
nih nalog, ki jih z večinoma
udarniškim delom dobro in
učinkovito uresničujejo.
Prva obveznost je vsekakor
nov gasilski dom, kjer prav
zdaj hitijo z obrtniškimi deli,
druga obveznost pa nakup
dveh že plačanih avtomobi-
lov. Vsega tega ne bi imeli,
če si ne bi pomagali z udarni-
škim delom, kjer zlasti ob
nedeljah sodeluje tudi po
več kot dvajset gasilcev in
včasih tudi ostalih krajanov.
Martin Pleteršek je sicer
kmet, drugače pa poveljnik
Prostovoljnega gasilskega
društva v Šentilju: »Dom
smo začeli graditi že pred
dvemi leti. V našem društvu
imamo desetine članov in
članic, mladincev in mla-
dink, veterane in pionirje A
in B. Gasilski dom bo velik
92 krat 14 metrov, v njem pa
oodo prostori za gasilce, sta-
novanje za hišnika, svoje
prostore pa bodo dobili tudi
SLO in DS ter mladina za
svoje dejavnosti. Imeli bomo
tudi večjo dvorano, ki bo
lahko sprejela 250 obiskoval-
cev. Denar za dom smo zbi-
rali na različne načine: ob-
veznice za cestno posojilo,
soudeležba gasilcev, veliko
so dali kmetje, prispevek je
dala tudi SIS za požarno var-
nost, največ pa je zaleglo na-
še udarniško delo.«
Srečko Tratnik je po po-
klicu zidar, drugače pa gasi-
lec od glave do pete, kot te-
mu radi rečemo: »Kolikor
mi le čas dopušča sem pri
gradnji gasilskega doma. Ve-
liko smo že naredili, vendar
je še veliko tudi ostalo. Več
pomoči smo pričakovali od
Titovega Velenja, saj samo
od parol in obljub ne more-
mo graditi. Kakšni prosto-
voljci bi bili kar dobrodošli!
Ne vem, kako daleč bi bih z
gradnjo, če ne bi mi sami ta-
ko krepko poprijeli za delo!
Ker smo složni je naš uspeh
že viden.«
Mirko Vasle je podpred-
sednik gasilskega društva
Šentilj:»V te kraje sem se
priženil leta 1975 in se tudi
takoj zapisal gasilstvu. Ker
smo pošteno pljunili v roke
se gradnja doma približuje
koncu. Najtežje je s sedanji-
mi obrtniškimi deli, saj tež-
ko dobimo ustrezen material
pa še drag je. Ko bo dom
gotov bomo uredili še okoli-
co in posadili 88 dreves za
tovariša Tita. To smo sprejeli
na zadnjem občnem zboru.«
Edo Kuhar je upokojeni
rudar, član gasilskega druš-
tva v Šentilju od leta 1945
dalje, sicer pa tudi gasilski
častnik I. stopnje. »Gradimo
dom in pričakujemo tudi
dve novi gasilski vozili: avto-
cisterno iz Beograda, ki smo
jo plačah že lani in kombi
IMW, ki je že tudi plačan. Žal
pa od nobenega vozila še ni
ne duha ne sluha. Pri gradnji
gasilskega doma smo doslej
opravili okoli 7000 udarni-
ških ur.«
Otvoritev doma, na katere-
ga so vsi Šentilj čani že sedaj
upravičeno ponosni, predvi-
devajo ob enem izmed večjih
praznikov v prvi polovici
prihodnjega leta.
TONE VRABL
LOJZE OJSTERŠEK
GORNJESAVINJSKO LOVSTVO
LOVSKI TURIZEM PEŠA
Devize naj ostanejo tam, kjer so ustvarjene
Območje mozirske občine
je razdeljeno v osem lovišč, s
katerimi gospodari sedem
lovskih družin in Zavod za
gojitev divjadi Kozorog iz
Kamnika. Meje lovišč so na-
ravne in zaokrožene in se v
glavnem pokrivajo tudi z
mejo občine. Poudariti pa je
treba, da se je stanje v naravi
že precej spremenilo, saj se
je petina pašnikov in koše-
nin zarastlo z gozdom. Z na-
raščanjem števila višinskih
pašnikov so se poslabšali
življenjski pogoji divjadi.
Najbolj razširjena divjad je
v mozirski občini srnjad,
precej je gamsov, zadnja leta
pa je tudi vse več jelenov.
Omeniti velja še muflone,
poljske zajce in divje pra-
šiče.
Lovske družine: le-te so v
Nazarjah, Gornjem gradu, na
Ljubnem, v Ločah, v Mozir-
ju, Rečici in Solčavi, so dolž-
ne za svoja lovišča izdelati
srednjeročne in letne načrte
gospodarjenja, skrbeti za
izvajanje gojitvenih nalog ter
organizirati čuvaj niško služ-
bo. Lepe uspehe so lovci do-
segli na gojitvenem področ-
ju. Urejajo krmišča, solnice,
remize, krmne njive, pa tudi
preže za oddaljene revirje.
Trenutno se pogovarjajo o
povečanju števila krmnih
njiv v višinskem predelu na
opuščenih osamljenih kme-
tijah. Tako bi na ta področja
privabljali več divjadi in s
tem zmanjšali škodo na
kmetijskih površinah.
Precej pozornosti name-
njajo tudi lovskemu turi-
zmu. Desetina odstrela div-
jadi je namenjena domačim
in tujim gostom. Gostje se v
glavnem navdušujejo za od-
strel srnjaka, gamsa in divjih
svinj. Opažajo pa pomanjka-
nje zanimanja za lovski turi-
zem. Vzrok je najbrž v viso-
kih cenah. Tujec mora na
primer plačati za uplenitev
srnjaka od 200 do 400 dolar-
jev, zanimivo pa je, da vse
manj deviz ostaja območju,
kjer so bile pridobljene. V
prvi vrsti bi morale biti na-
menjene gospodarstvu obči-
ne, med tem ko se zdaj nabi-
rajo na Zvezi lovskih družin
v Celju.
JANEZ VEDENIK
STRELCI PONOVNO
AKTIVNI V REČICI PRI
LAŠKEM
V soboto, 13. in nedeljo, 14.
novembra bo znova pokalo)"
na strelišču Strelske družine
Dušan Poženel v Rečici pri
Laškem. Vrh organizatorji
pripravljajo večje tekmova-
nje s standard zračno puško
in pištolo, kjer bodo nastopi-
li vsi najboljši slovenski
strelci in gostje iz Zagreba.
Vsak dan se bo tekmovanje
začelo ob 8. uri zjutraj.
TV
Zdravilišče Rogaška Slatina
TOZD Zdraviliška dejavnost
razglaša
za nedoločen čas prosta dela in naloge
vodenje hotela Donat
Pogoji:
-	višja izobrazba hotelske ali komercialne smeri s 3
leti delovnih izkušenj
-	aktivno znanje nemškega in pogovorno znanje ita-
Ijanskega jezika.
Stanovanje po dogovoru.
Vloge sprejema kadrovsko-socialna služba Zdravili-
šča Rogaška Slatina do 19. novembra 1982.
ZDRAVSTVENI CENTER CEUE
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
objavlja
dela in naloge:
SANITARNO-VARNOSTNEGA REFERENTA
Pogoji:
višja šola ustrezne smeri, opravljen izpit iz varstva pri
delu, 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in
nalogah.
Za navedena dela in naloge velja 3-mesečno posku-
sno delo.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi sredstev za
osebne dohodke Delovne skupnosti skupnih služb ZC
Celje.
Prošnje sprejema kadrovska služba Zdravstvenega
centra Celje, Gregorčičeva 7,15 dni od dneva objave.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po
sklepu Komisije za delovna razmerja.
Gradovi in graščine
na slovenskem Štajerskem
Piše: dr. IVAN STOPAR
GORNJA RADGONA
(Ober Radkersburg),
grad
Na strmem, kopastem griču ob
Muri, v osi kostanjeve aleje, nad
istoimenskim naseljem, Grajska ce-
sta 26. Občina Gornja Radgona.
Radgona je bila ena poglavitnih
štajerskih obrambnih postojank
proti Ogrski. Na začetku 12. stol. je
bila v posesti grofov Spanheimov,
potem je prešla na Traungavce.
Grad je stal že pred 1182, ko je Oto-
kar IV. pred cerkvijo sv. Ruperta v
Gornji Radgoni - ante ecclesiam
Rachersburch izstavil listino o žič-
kih privilegijih, saj beseda burch v
imenu lahko pomeni samo grad. Po-
zidal ga je najbrž neki sicer neznani
plemenitnik Radigoj, ki je bil, kot
kaže ime, slovenskega rodu. Ime
gradu potemtakem ni v nobeni zvezi
s kolesom, ki ga najdemo v radgon-
skem grbu (nem. Rad = kolo) 1211
se omenja radgonska fara, 1213 pa
Rategoyspurhc in Gebehardus offi-
tialis de Ratigoyspurhc. Tega leta
se omenjata tudi viteza Poppo et
Liutoldus miles de Ratigoyspurch.
Gornjeradgonski deželnoknežnji
urad v babenberškem urbarju iz o.
1230 ni zabeležen, ker je bila gospo-
ščina verjetno v zajmu ali zakupu,
omenja pa se v urbarju iz 1265. Imela
je 40 podložnih vasi s 355 kmetijami.
1269 se gornjeradgonski grad prvič
izrecno omenja kot vest Rakher-
spurg. Grad in gospoščina sta bila v
deželnoknežjih rokah. Gospoščino
so vsaj od 13. stol. dalje, ko je kralj
Otokar prestavil nekdanjo trško na-
selbino pod cerkvijo šv. Ruperta na
otok sredi Mure (mesto s svojim zna-
čilno oblikovanim trgom in premiš-
ljenim sistemom ulic kaže na načr-
ten nastanek), upravljali v mestu, na
gradu pa so bili cesarski zakupniki.
Ker pa so tudi v mestu kmalu pozi-
dali utrdbo, ki je imela svojega po-
veljnika, je v virih pogosto težko lo-
čiti, na katero stavbo se omembe na-
našajo.
1363 je vojvoda Rudolf IV. izpri-
čal, da so mu brata Ortolf in Henrik
Lindeška, Konrad pl. Schvvabau in
Wulfing der Kelz izročili utrdbo
Gornja Radgona (vest Raker-
spurch) kot svojo svobodno posest
in jo nato dobili od njega nazaj v
fevd. Kako so ti mah vitezi postali
svobodni lastniki gradu, ni jasno.
Posestniki utrdbe so se poslej več-
krat menjavah. Med leti 1389-1392 jo
je posedoval krški škof Johan, ki jo
je prodal Frideriku Stubenberške-
mu. Stubenberški je o. 1420 grad
prezidal, obenem pa povečal posest.
Tako je poleg deželnoknežjega ura-
da v mestu nastala precejšnja gospo-
ščina.
Ko se je Friderikov vnuk Hans
Stubenberški 1468 (1469) pridružil
svojemu tastu Andreju Baumkirch-
erju v boju zoper cesarja Friderika
IV., so gornjeradgonski meščani, ki
so bili na cesarski strani, naskočili
grad in ga zavzeli. Stubenberški se
je moral gospoščini odpovedati, ce-
sar pa jo je združil s svojim uradom
v mestu.
1470 je cesar podelil grad Žigi Pol-
heimskemu, ko pa so tega v neki
bitki ujeli Turki, je gospoščino prev-
zel v upravljanje njegov brat Andrej.
Andrej je grad 1478 izročil Jorgu
Weisseneckerju, toda že leto dni
pozneje, 1479, gQ je skupaj z mestom
zavzel ogrski kralj Matija Korvin.
Šele po Korvinovi smrti 1490 je nje-
gov poveljnik Jakob Szekely grad
spet izročil cesarju.
Grad so poslej upravljali cesarski
oskrbniki ali upravniki: 1492 sekov-
ski škof Matthaus, 1494 Heinrich pl.
Eberbach, 1496 Hanns pl. Eberbach,
1501 Wolfgang pl. Graben, 1505 Sei-
fried pl. Mettnitz. V 16. stol. so ga
deželni knezi oddajali v zakup ra-
zličnim plemenitaškim rodovinam,
tako 1530 Margareti Preiner, 1532
Ahacu Mettnitzerju, 1533 Rosini,
vdovi Hansa Ivniži:ega in njenim
otrokom 1547 Adamu pl.Traut-
mansdorff, 155 Žigi Herbersteinske-
mu. 1572 je imel grad od deželnega
kneza v zakupu Gabirel Strein za
12.000 fl. in 1000 fl. stavbnega denar-
ja, naslednje leto pa ga je dobil v
dosmrtni zakup za 20.000 fl. s klav-
zulo, da mu bo cesar denar vrnil, če
bi ga kdo v pogodbenem času brez
njegove krivde pregnal z utrdbe. Še
istega leta je cesar odobril vsoto
1500 fl. za stavbna dela na gradu, ki
naj bi se odbila od zakupnega zne-
ska. V naslednjih desetletjih so grad
temeljito prezidali in takrat je veči-v
del dobil svojo današnjo podobo.
1614 je bil grajski zakupnik Hans
Žiga pl. Schrottenbach in 1621 Got-
frid baron pl. Stadl. Po njegovi smrti
je cesar Ferdinand II. 1623 prodal
gospoščino Hansu Ulriku, knezu
Eggenberškemu. V rokah tega rodu
je ostal grad, ki je bil medtem zaradi
novega strelnega orožja že izgubil
svoj strateški obrambni značaj, vse
do 1717, ko ga je Ana Eleonora, se-
stra poslednjega eggenberškega
kneza, prinesla za doto svojemu tret-
jemu soprogu Leopoldu, grofu Her-
bersteinskemu, ta pa je gospoščino
prevzel šele 1776; poprej jo je izpla-
čal graškim klarisinjam, ki so jo ime-
le nekaj časa v zakupu. Kot nam
pove napis nad vhodnimi vrati, je
Herberstein grad temeljito obnovil,
1789 pa ga je skupaj z gospoščino
prodal Francu Jožefu, grofu Wurm-
brandu. Njegovi dediči so posedova-
li grad do 1914, ko so ga prodali Kar-
lu grofu Chorinsky, 1931 je bilo po-
sestvo na drobno razprodano, grad
pa je prevzela banovinska uprava v
Ljubljani z namenom, da ga preure-
di v humanitarni zavod za onemo-
gle. 1938 so ga pripravili za obramb-
ne namene. Danes je v njem šola in
nekaj stanovalcev, delno pa je brez
funkcije.
Iz zgodovine gradu je znan poda-
tek, da je 1721 v grajski stolp udarila
strela in povzročila za 722 fl. škode.
Jedro grajskega kompleksa obli-
kuje štiritraktna zasnova nepravilne
oblike z notranjim dvoriščem, h ka-
teri se prislanjajo krila treh pomož-
nih stavb, prav tako razvrščenih
okrog zaprtega dvorišča.
Gornja Radgona, vhod v notranji
grad
OBJAVO JE OMOGOČIL-
STC SKLADIŠČNO TRANSPORTNI CENTER CELJE
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 45 - 11. november 1982
CELJE
ŠIROKO ODPRTA VRATA
Turistično društvo o delu v prihodnjem letu
V razpravi je osnutek de-
lovnega načrta celjskega tu-
rističnega društva za prihod-
nje leto. Četudi društvo že
doslej ni sprejemalo svojih
delovnih obveznosti v oz-
kem krogu, je tokratna po-
buda le zrcalo prizadevanja,
po najširšem sodelovanju
vseh, ki živijo z društvom in
Celjem, ki jim turizem in po-
dobne aktivnosti niso tuje.
Javna razprava bo trajala do
20. novembra, po tem roku
pa se bo seveda začel posto-
pek za sprejem delovnega
načrta za 1983. leto.
Osnutek ohranja vse dose-
danje društvene aktivnosti.
Med tridesetimi nalogami je
že zdaj nekaj novih, ki zaslu-
žijo posebno pozornost. To
ne velja samo za družbeno-
samozaščitno področje, ki
ima tudi svoje mesto, mar-
več še za nekatera druga.
Zanimiva je pobuda o turi-
stično vzgojnih predavanjih
za mladino. V bistvu nič no-
vega. Takšna srečanja so bila
že doslej. Morda bi kazalo ob
tej priložnosti opozoriti le na
dejstvo, da bi lahko bila ta
predavanja ali druge oblike
že prvi koraki v vključeva-
nju mladih v turistično ak-
tivnost. Dosedanja prizade-
vanja na tem področju niso
dala zaželenih rezultatov.
Toda, to ne pomeni, da bi
morali vreči puško v koruzo.
Morda so prav v primernem
delovnem programu, ki bo
zanimiv in privlačen tudi za
mladega človeka, vrata za
njegovo aktivno delo v druš-
tvu in na turističnem po-
dročju. Kaj je s turističnimi
krožki v šolah, kako bi delala
mladinska sekcija pri druš-
tvu!?
Društvo se bo v prihodnjem
letu zavzelo ne samo za regi-
stracijo turističnih sob pri
zasebnikih, marveč bo v
skrbi za njihovo ustrezno ka-
tegorizacijo poskrbelo tudi
za pridobitev novih. Ali to
pomeni, da nam v Celju pri-
manjkuje nočitvenih zmog-
ljivosti v hotelih? Podatki
kažejo, da ne in da so na
sploh slabo zasedene.
Pomembna je odločitev po
zbiranju vseh programov za
kulturne, športne, družabne,
sejemske in podobne prire-
ditve. Toda, kot kaže, zdaj ne
gre le zato, da bi zadostili
ustaljeni informacijski po-
trebi, marveč, da bi ta gradi-
va objavljali tudi v Indok in-
formacijah celjske občine.
Na vsak način korak naprej
na informacijskem po-
dročju!
Zelja po tesnejšem sodelo-
vanju s Hortikulturnim
društvom ni fraza. Zelja po
boljšem skupnem delu je tu-
di med hortikulturniki. Se
posebej gre za dejstvo, da
obe društvi med drugim skr-
bita za urejenost okolja. In
če sta na tem področju ter v
Celju in občini dve organiza-
ciji, ki bosta usklajeno in do-
govorjeno izvajali sprejete
akcije, potem si lahko obeta-
mo le boljših rezultatov.
Društvo bo med drugim iz-
dalo prihodnje leto dva nova
spominka, pripravilo osem
predavanj, osemnajst izle-
tov, piknik za svoje člane in
še in še.
In ko tečejo razmišljanja o
dejavnosti celjskega turistič-
nega društva, bi kazalo opo-
zoriti, da delajo v celjski ob-
čini, poleg celjskega še štiri
društva, in to Vojnik, Fran-
kolovo, Strmec in Dobrna.
Kako bi bilo, če bi celjsko
društvo prevzelo vlogo koor-
dinatorja med vsemi njimi,
saj je velikokrat škoda, da
mnoge akcije celjskega turi-
stičnega društva ostanejo le
v mestu, ne gredo pa v druge
predele občine. Seveda bi
lahko to vlogo opravljala ob-
činska turistična zveza, toda,
dokler je ni (in če je sploh
potrebna), bi lahko najmoč-
nejše društvo poskrbelo tudi
za širšo dejavnost v občin-
skem merilu skupaj z drugi-
mi turističnimi društvi.
M. BOŽIČ
Brv čez Savinjo, sicer pa tisti del Celja, ki zlasti v toplih dnevih privablja številn
sprehajalce
TURISTIČNI DROBIŽ
Ves današnji turistični drobiž se nanaša na delo celj-
skega turističnega društva, zajel pa bo zaključni del letoš-
njega programa pred vanj, izletov in še kaj:
OTOK DIVJIH ORHIDEJ IN ORANGUTANOV - Zad-
nje letošnje turistično predavanje bo v četrtek, 18. t. m. ob
17.30, na Tomšičevem trgu 7/II. Na njem bo Stane Zilnik
govoril o otoku Borneo, o otoku divjih orhidej in oranguta-
nov. Svoja izvajanja bo dopolnil z okoli 250 barvnimi
diapozitivi in originalno glasbo.
OGLED MODERNE GALERIJE V LJUBLJANI -
Predzadnji popoldanski izlet, v petek, 19. novembra, z
odhodom ob 13. uri, bo vodil v Ljubljano na ogled Mo-
derne galerije pa tudi v Prirodoslovni muzej. Izlet bodo
udeleženci sklenili v gostišču Benkovič v Blagovici.
BALET »ROSALINDA« - Društvo pripravlja v soboto,
4. decembra, obisk ljubljanske opere in ogled uspelega
baleta »Rosalinda«.
NOVOLETNO SREČANJE - To je novost v delovnem
programu, ki velja članom in najzvestejšim udeležencem
izletov, ki jih pripravlja društvo. Srečanje z zanimivim
programom in seveda vsem drugim, kar sodi zraven, bo v
soboto, 18. decembra od 15. do 24. ure, v restavracijskih
prostorih hotela Evrope.
MB
priprave na maturantski
ples
Prejšnji teden so se na Srednji družboslovni šoli v Celji
začele plesne vaje za maturante. Letošnji maturanti so pred
zadnja generacija celjskih maturantov in morda celo zadnj
generacija, ki še ima maturantski ples. Letošnji maturantsk
ples napovedujejo za začetek marca, igral pa bo ansambe
Sok iz Ljubljane. AAsambel Šok je igral na maturantskem
plesu že lansko leto in so bih vsi z njim zelo zadovoljni
Letošnje plesne vaje obiskuje 117 plesnih parov, ki so razde
ljeni v dve plesni skupini. Tako kot že lansko in predlanski
leto, tako tudi letos vodi plesne vaje prof. Verena Šulekovi
iz Titovega Velenja. V načrtu imajo 15 do 16 plesnih vaj, i
katerih bosta združena dva plesna tečaja.
Lahko rečemo, da se gimnazijci zavzeto pripravljajo n
maturantski ples, saj bodo v bližnji prihodnosti znani tud
pokrovitelji. Ples bo v dvorani Golovec, zaradi stabilizacij
skih časov pa so se tudi odločili, da bodo letos uporabili š<
staro dekoracijo iz lanskega leta. Prav tako zavzeto se n
maturantski ples pripravljajo tretješolci, ki so ponekod ix
priskočili na pomoč maturantkam zaradi pomanjkanja far
tov, drugače pa pripravljajo bogat srečolov in seveda tuc
prodajo cvetlic in pomaranč za cvetlični, oz. pomaranči
ples. Gimnazijci torej pripravljajo dostojno slovo tradicic
nalne gimnazije od svojih privržencev.
MATEJA ZALOZNIl
Pred prvo svetovno vojsko so bila ob Sa-
vinji najpomembnejša skladišča lesa na
Ljubnem, Spodnji Rečici in v Ljubiji, ob
Dreti pa v Bočni in Šmartnem. V primerja-
vi s koncem 19. stoletja, ko je šlo, kot pove-
dano, skozi Celje na leto po 2000 splavov, je
bila splavarska lesna trgovina v prvih letih
20. stoletja bolj razvita, saj je šlo po Savinji,
t. j. po Savinji in Dreti,
1902	2259 splavov
1903	3120 splavov
1904	2970 splavov
1905	2292 splavov
1905 2841 splavov
1907 2164 splavov.
Še bolj se je na obravnavanem ozemlju
razvila splavarska lesna trgovina med sve-
tovnima vojskama. Na začetku tridesetih
let so sodili, da je Šlo v enem letu po Savi-
nji, se pravi iz zgornje Savinjske doline in
Zadretja, najmanj okoli 4000 splavov. Pred
drugo svetovno vojsko je v teh krajih delalo
okoli 150 žag. In za L 1936 in 1938 so na
voljo nadrobnejši podatki o tukajšnjem
splavarskem izvozu, ki pa v prvem primeru
ne pričujejo o vseh zornjesavinjskih in za-
drečkih splavarskih krajih.
Tako je šlo 1936
Iz Celja	40 splavov s 6603 lesa
iz Bočne	120 splaov z 980 m3 lesa
Če upoštevamo pri naštetih podatkih sa-
mo splavarske kraje, ki so predmet pričujo-
če obravnave, so v teh 1938 izvozili 4071
splavov s 40 710 m3 lesa.
„Preden so odpluli ali zdrešili, so vzeli na
splave še vse, kar so potrebovali med vož-
njo. Splavarski gospodarji so oskrbeli svoje
»rajže« z vrvmi, sekirami, svedri, žico in
žeblji, medtem ko se je vsak splavar opre-
mil za pot s kleščami in kolom. Zaboja ali
kište in vreče s hrano, (do Krškega ali Bre-
žic praznega) soda in slame, ki je od Rugvi-
ce naprej rabila na »mitrovškem« splavu za
ležišče, zvečine niso jemali na pot že od
doma, temveč so vozili ta tovor prvi del poti
z vozovi in sicer v Zadretju največkrat do
Šmartnega, v zgornji Savinjski dolini pa do
Spodnje Rečice, Nazarij ali Letuša, ker je
bila dotlej splavarska vožnja pretežavna.
Zaboj je prišel po navadi na splav, ki ga je
vozil krmaniž. Vsemu, kar so jemali s seboj
na vožnjo in kar ni rabilo kot orodje, so
pravili selitvo.
Svojo osebno prtljago (v bisagah, nahrbt-
nikih ali kovčkih) so dajali splavarji na sto-
jala, imenovana baba, da se ni zmočila. Ba-
ba je bila odžagan konec hloda, ki so mu
samemu pravili porungelj in v katerega so
bile spodaj zabite tri noge. Od Rugvice na-
prej, ko ta stojala niso bila več potrebna, so
jih porabili za kurivo. Od tam naprej pa so
potrebovali na splavu mize in stole; te je
bolj ali manj dokončno izdelal krmaniž že
doma. In na splav so jemali količ, dolg ne-
kako meter, t. i. kozek, ki so ga, če ni bilo na
kraju, kjer so pristajali ali prijemali, dreve-
sa ali česa podobnega, zabijali na bregu in
nanj privezovali splav. Uporabljali so tudi
prijemač, za ustavljanje splava, in tolkalo,
imenovano kij, za pribijanje kozeka.
Spomladi so vozili po pravilu: »Dokler je
na Raduhi snega za eno gos, je Savinji flos
do Celja kos.« Nadalje je sporočeno vodilo,
da je bil za prodajo lesa slab čas, kadar »so
bile češnje zrele,« zakaj tedaj so bile baje
cene neugodne, bile pa so boljše, ko »so
bile češplje zrele«, se pravi od konca poletja
naprej.
S splavi je šel na pot praviloma tudi spla-
varski gospodah. S tem je skrbel, da je pote-
kala vožnja po možnosti tako, kot je želel,
prihranil si je stroške za enega splavarja, in
sam je lahko najbolje prodal les. Kot je bile
ugotovljeno od 18. stoletja naprej, sta bila
na vsakem splavu po dva splavarja; same
če sta Savinja in Dreta zelo narasli, so bili
do Letuša na splavih po trije, vendar se je
dogajalo to le izjemoma.
L. 1939 sta nastala dva uradna spisa, ki se
nanašata na vožnje savinjskih splavarjev.
Prvi, ki ga je izdala uprava dravske banovi-
ne v Ljubljani 16. 1. 1939, je obnavljal ve-
ljavnost Predpisa za splavarjenje na Savinji
iz 1877 in vpeljal za »vodnike splavov« t. i.
splavarsko dopustilo, za katero bi bilo tre-
ba delati neke vrste izpit (»preizkušnjo«), in
to pri »tehničnem razdelku pristojnega sre-
skega načelstva«, medtem ko bi bili morali
»predsedniki občin, kjer se splav sestavi«,
izdajati t. i. splavarske izkaznice, v katerih
naj bi bilo »točno označeno, kdo je lastnik
ali odpošiljatelj splava, od kod splav plove
in kam je namenjen«. Podoba pa je, da sta
se omenjeni zahtevi komajda uveljavili, saj
jih ohranjeno ustno izročilo ne spričuje.
Enako je bilo tudi z zahtevo v odločbi sre
skega načelstva v Gornjem gradu, izdani
14. 12. 1939, po kateri bi bili morali splavar-
ski gospodarji izdajati »prvaku vsakega
splava propustnico, v kateri mora biti zapi-
sano ime lastnika in prvaka splava, predvi-
deno skladišče in kubična vsebina«.
Ko so splavi zdrešili (nato so zavzeli drug
do drugega razdaljo, ki je znašala po navadi
nekaj deset metrov, ne pa 200 m. kakor je
bilo predpisano 1877 in 193949), so jim sko-
rajda od samega začetka grozile nezgode.
Do Celja je povzročala največ nezgod plitka
voda. Da je bilo mogoče voziti šele pri sred-
nji vodi, smo zvedeli že za začetek 19. sto-
letja. Za prva leta 20. stoletja pa so na voljo
podatki, ki dodobra razlagajo, zakaj je bilo
tako. Savinja je bila tedaj pri nizki vodi
od Ljubnega do Mozirja deloma globoka	0,2 m.
od Mozirja do rečice ob Paki	0,2 m,
od Rečica ob Paki do Šempetra	0,3 m,
od Šempetra do Celja	0,4 m,
od Celja do Zidanega mosta	0,5 m
Št. 45 - 11. november 1982
NOVI TEDNIK-stran 11
POŠTENOST DA
ALI NE?
Poštenost je ena od najlep-
ših človeških odlik. Za veli-
ko poštenost bi rada pohvali-
la Ota Potočnika iz Strmca
pri Vojniku. Tovariš Oto je
namreč našel na avtobusu iz-
gubljeno denarnico, v kateri
je bilo precej gotovine. Iz
osebne izkaznice je razbral
moj naslov, mi napisal pi-
smo o najdenem predmetu
in mi vrnil denarnico z vso,
nedotaknjeno gotovino. Mi-
slim, da sem imela res srečo,
da je ravno tovariš Oto našel
mojo denarnico, saj se dan-
danes nič ne ve...
Tovariš Oto, še enkrat hva-
la za poštenost in ostanite
vzor vsem, ki v podobnih
primerih ravnajo drugače.
VESNA TOMINC,
Rog. Slatina
ZDRAVSTVENI
CENTER
ODGOVARJA
V	celjskem Novem tedni-
ku je 22. oktobra 1982 med
»Pisma bralcev« objavljeno
pismo tovarišice Privšek iz
Celja, pod naslovom »Bre-
zvestni primarij«, v katerem
se imenovana pritožuje zara-
di dolgega čakanja, ki je na-
stalo med pregledom in za-
četkom zdravljenja njenega
poškodovanega otroka, dne
5. 10. 1982, v kirurškem am-
bulantnem bloku v Celju.
V	istem časopisu in isti ru-
briki je 29. 10. 1982 bil objav-
ljen tudi odgovor prim. dr.
J. Cetine, na katerega lete
pripombe tovarišice Priv-
škove. Obakrat je uredništvo
v svojem pripisu poleg osta-
lih komentarjev želelo poja-
snilo Zdravstvenega centra
Celje o tem dogodku.
Na zahtevo prizadetega
prim. dr. Cetine, predstojni-
ka oddelka za anestezijo, rea-
nimacijo in intenzivno tera-
pijo, kakor tudi na željo ure-
dništva je kolegijski poslo-
vodni organ Zdravstvenega
centra Celje formiral komisi-
jo specialistov (kirurga, ane-
steziologa in okulista) z nalo-
go, da razišče okoliščine in
dogajanja v zvezi s pregle-
dom in zdravljenjem poško-
dovanega otroka tovarišice
Privškove. Komisija je v
dveh sejah dobila pisne in
ustne izjave zdravstvenih de-
lavcev, ki so dne 5. oktobra
neposredno ali posredno so-
delovali v diagnostiKi in
zdravljenju poškodovanega
otroka in je te svoje ugotovi-
tve in zaključke posredovala
kolegijskemu poslovodne-
mu organu Zdravstvenega
centra Celje.
Kolegijski poslovodni or-
gan Zdravstvenega centra
Celje na osnovi:
a)	veljavne medicinske
doktrine,
b)	organizacije dela in
c)	ugotovitkov komisije
podaja za javnost naslednje
poročilo in pojasnilo:
Ad/a - Veljavna medicin-
ska doktrina.
Bolnik ali poškodovanec,
kateremu je potrebna kakrš-
nakoli medicinska interven-
cija v splošni anesteziji, mo-
ra biti tešč 6 ur. V fazi uvaja-
nja v splošno anestezijo pri-
de namreč rado do bruhanja.
Ce je želodec poln hrane,
lahko izbruhane mase bolni-
ku zamašijo zgornja dihalna
pota, kar je smrtno nevarna
komplikacija. Z zahtevkom,
da je bolnik tešč 6 ur, pa je
želodec v večini primerov
prazen in je s tem možnost
zgoraj opisane komplikacije
minimalna.
Ad/b - Organizacija dela.
Anesteziološka služba
Zdravstvenega centra Celje
je specialistična strokovna
služba, ki je v Zdravstvenem
centru Celje iz številnih ob-
jektivnih vzrokov še vedno
deficitarna. Navedena služ-
ba s svojimi strokovnimi so-
delavci skrbi v različnih bol-
niških enotah za operiranje v
anesteziji, poleg tega pa od 1.
maja 1982 skrbi za najtežje
bolnike in poškodovance v
svoji enoti za intenzivno te-
rapijo. V naših bolniških
enotah je sedem delovišč, ki
zahtevajo anesteziološko
ekipo vsak dan za poln de-
lovni čas. Poleg tega imamo
še tri delovišča, kjer je zahte-
vek za anesteziološko ekipo
manjši od polnega delovne-
ga časa in teoretično lahko
vsa ta tri delovišča pokriva
osma ekipa. V kirurškem
ambulantnem traktu je po-
trebna anesteziološka ekipa
vsak dan za nekaj ur. Poleg
opisanih in naštetih delovišč
za anesteziološko ekipo pa
rabimo za delo v intenzivni
terapiji v vsaki izmeni (delo
je kontinuirano) še enega
anesteziologa. Skupno rabi-
mo za normalen potek dela
dnevno 12 anesteziologov,
vendar s temi še nismo po-
krili vseh potreb in delo v
kirurškem ambulantnem
bloku zaenkrat opravljamo v
podaljšanem delovnem ča-
su. Poleg že opisanega mora-
mo povedati, da je delo v
bolniških enotah kontinuira-
no in da morajo anesteziolo-
gi, kot ostali specialisti, to
delo s svojim sodelovanjem
omogočiti. Tako kontinuira-
no delo sedaj rešujemo z de-
žurnim anesteziologom, ki
dežura od 15,00 ure, do 11,00
ure naslednjega dne in z dru-
gim anesteziologom, ki dela
v podaljšanem delovnem ča-
su vsak dan od 15,00 do 22,00
ure.
Trenutno združuje delo v
Zdravstvenem centru Celje
devet specialistov anestezio-
logov in en zdravnik-sekun-
darij. Da bi delo v zdravlje-
nju občanov, kjer je potreb-
no sodelovanje anesteziolo-
ške ekipe kolikor toliko ne-
moteno potekalo, je aneste-
ziološka služba dogovorno z
ostalimi operativnimi služ-
bami izdelala program dela,
po katerem anesteziologi s
svojimi ekipami omogočajo
operiranje v splošni aneste-
ziji v rednem delovnem pro-
gramu operativnih strok. Pri
ambulantnih operacijah v ki-
rurškem ambulantnem blo-
ku, kjer je potrebna splošna
anestezija pa anesteziološka
služba začne ob 15,00 uri.
Za tako organizacijo dela v
kirurškem ambulantnem
bloku smo se odločili predv-
sem zaradi varnosti operativ-
nega zdravljenja v splošni
anesteziji, ker se pogosto do-
gaja, da bolnik ali poškodo-
vanec ne pride tešč. Pod po-
glavjem a) pa smo razložili,
zakaj mora biti tešč in meni-
mo, da je ta koncept, ki te-
melji na strokovni doktrini
zadovoljiv, posebno še, ko
anesteziologov ni dovolj. V
kolikor gre pri poškodovan-
cu ali bolniku za operativni
poseg zaradi ogroženega živ-
ljenja in je potrebna tudi
splošna anestezija, prekine-
mo redno delo in za takšno
opravilo pokličemo aneste-
ziološko ekipo. S posebno
pripravo bolnika, ki ni tešč
opravimo tak poseg. Poseb-
na priprava se sestoji iz praž-
njenja želodca preko cevke,
izpiranja želodca ipd.
V organizaciji dela aneste-
ziološke službe je predvide-
no, da dežurni anesteziolog,
ki po 15,00 uri nadaljuje svo-
je delo do drugega dne do
11,00 ure, ob 15,00 uri prev-
zame delo v intenzivni tera-
piji. V tej enoti opravlja delo
do 22,00 ure, ko prevzame
skrb za bolnike v tej enoti še
v naprej, opravlja pa tudi vse
anesteziološke storitve pri
bolnikih z nujnimi primeri.
Drugi anesteziolog, ki dela v
podaljšanem delovnem času
od 15,00 do 22,00 ure pa s
svojo ekipo oskrbi ambu-
lantne bolnike in poškodo-
vance, ki jim je potrebna
splošna anestezija in sodelu-
je v operativnem delu v bol-
niških enotah pri vseh pri-
merih, ko je potrebna sploš-
na anestezija. Običajno ta or-
ganizacijska shema zadovo-
ljuje potrebe v intenzivni te-
rapiji, kakor tudi v anestezi-
ranju izven rednega delovne-
ga časa. Občasno se pa zgodi,
da je dela več in da taka deli-
tev dela med anesteziologo-
ma ni mogoča; takrat oba
anesteziologa opravljata s
svojim delom tiste storitve,
ki so najbolj nujne.
Ad/c - Ugotovitki komi-
sije
Dne 5. oktobra 1982 je bil
za delo v podaljšanem delov-
nem času po programu odre-
jen dr. Bogo Šporn aneste-
ziolog, vendar se je ta zadržal
v kirurškem operacijskem
bloku pri nujni operaciji po-
škodovanca preko 15,00 ure
in tako ni mogel prevzeti de-
la v kirurškem ambulant-
nem bloku. Ta dan je bil de-
žurni anesteziolog prim.
dr. Cetina, ki je mesto
dr. Sporna začel z anestezira-
njem bolnikov v kirurškem
ambulantnem bloku. Doga-
janja so v ambulantnem blo-
ku po ugotovitvah zgoraj cit.
komisije takšna, kot jih je v
svojem odgovoru napisal
prim. dr. Cetina 29. oktobra
v rubriki »Pisma bralcev«.
Kolegijski poslovodni or-
gan Zdravstvenega centra
Celje ugotavlja na osnovi
zgoraj obrazloženih dejstev
in ugotovitev, da je poškodo-
vani otrok tovarišice Priv-
škove bil tudi predviden za
tako vrsto ambulantne repo-
zicije v splošni anesteziji in
da je zdravnik, ki ga je pre-
gledal, materi otroka to tudi
povedal. Zgodilo pa se je za-
radi nujnosti, da je aneste-
ziolog, ki bi moral prevzeti
delo v kirurškem ambulant-
nem bloku ob 15,00 uri bil
zadržan z delom v operacij-
ski dvorani do časa, ki je na-
veden v odgovoru prim.
dr. Cetine. Menimo, da je
najbrže obrazložitev vzrokov
za tako čakanje, ki bi jo mo-
ral podati zdravnik, ki je
otroka pregledal, bila po-
manjkljiva kljub temu, da je
otrok bil že tešč. Repozicija
je bila potrebna, ni pa bila
življenjsko nujna. Zdravnik
bi lahko z določenimi tera-
pevtskimi posegi ublažil bo-
lečine in neprijetno čakanje
do 15,00 ure, ki je bilo nujno,
kot je razvidno iz strokovne
in organizacijske obrazloži-
tve, ob upoštevanju trenutne
deficitarnosti anesteziološke
službe. Ravno tako menimo,
da bi mati morala biti še do-
datno obveščena, zakaj ni bi-
la napravljena repozicija v
predvidenem času, vendar ji,
kot izgleda, tega ni nihče ra^
zložil.
Kolegijski poslovodni or-
gan meni, da je obveščanje
anesteziologa bilo po-
manjkljivo, posebno še kar
se poškodovanega otroka ti-
če. Ce bi bil anesteziolog ob-
veščen, da gre za od jutra te-
ščega otroka bi najbrže do-
govorno z kirurgom spreme-
nil vrstni red in se najbrže ne
bi zgodilo, da je otrok čakal
še dodatni dve uri in pol.
Na osnovi tega je kolegij-
ski poslovodni organ naročil
odgovornim delavcem, da za
te napake pokličejo na odgo-
vornost tiste, ki so to zakrivi-
li, organizatorjem dela pa na-
ročil, da z ustreznimi ukrepi
preprečijo ponovitev takih
primerov.
Zdravstveni center Celje
se opravičuje tovarišici Priv-
škovi za podaljšano čakanje
za zdravljenje njenega otro-
ka in misli, da razen neprijet-
nosti dolgega čakanja drugih
posledic za zdravljenje nje-
nega otroka ni bilo.
Zdravstveni center Celje
ne more preko dejstva, da je
kot nam je znano iz izjave
prim. dr. Cetine urednik No-
vega tednika v rubriki »Pi-
sma bralcev« sam napisal
naslov »brezvestni prima-
rij«, pa čeprav se je v nasled-
nji številki primariju tudi
opravičil. Tovarišica Priv-
škova je bila kot mati priza-
deta in je do neke mere ra-
zumljiv tudi ton njenega pi-
sma. Ne moremo pa se stri-
njati s takim odnosom ure-
dništva do zaslužnega zdrav-
stvenega delavca, s tem pa
tudi do celotnega zdravstva.
Predstavniki
družbenopolitičnih
organizacij
in KPO Zdravstvenega
centra Celje
MOČNO ME JE
PRIZADELO...
Močno me je prizadelo pi-
sanje bralke, ki je v pismih
bralcev napadla primarija
dr. Jožeta Cetino. Res je, da
govorim le v lastnem irrfenu
in imenu tistih, ki so v razgo-
vorih z mano tako izpoveda-
li, vendar se čudim takim tr-
ditvam. Zase in za mnoge
druge trpine trdim, da
dr. Cetina ni samo vesten in
sposoben zdravnik, marveč
tudi izredno požrtvovalen,
globoko human. Kdor je pod
udarom tako hude bolezni,
tako grozovitih bolečin, ki je
skusil kaj takega kot jaz, ki
se borim s črevesnim rakom
za dneve življenja, bo vedel
kaj pomeni skrb zdravnika,
ki mu ni pomemben ne de-
lovni ne dnevni čas, da po-
maga. Dr. Cetina, ki mi je v
vsakem času hodil lajšati bo-
lečine, ki mi je s posebno pri*,
pravo blokade v hrbtenici
omogočil, da to lahko storim
tudi sam. Ce je hudo, me sre-
di noči, ob kakršnem koli ča-
su obišče, stori vse, da bi
preostanek življenja ne trpel
tako hudo.
Dr. Cetini globoka zahvala
in ne samo njemu, prav tako
primariju dr. Jenšterlu in ce-
lotnemu oddelku, kjer sem
bil v teh letih pogosto v
zdravstveni oskrbi.
JERONIM ZELEZNIK
Cesta v Laško
IGM GRADNJA ŽALEC
razpisuje
prosti mesti za opravljanje del in nalog s posebnimi
pooblastili (reelekcija),
1.	vodje splošnega sektorja
2.	vodje komercialnega sektorja
POGOJI:
pod 1. visoka ali višja izobrazba pravne ali organiza-
cijske smeri,
pod 2. visoka ali višja izobrazba ekonomsko-komer-
cialne smeri
Za dela in naloge obeh razpisanih delovnih mest se
zahteva vsaj 5 let delovnih izkušenj na ustreznih de-
lih. Delovno razmerje se sklepa za 4 leta. Stanovanja
ni na razpolago. Osebni dohodek je po pravilniku o
OD.
Kandidati morajo biti družbeno aktivni in moralno-
politično neoporečni. Sklenitev delovnega razmerja
je možna 1. 1. 1983, ali po dogovoru. Ponudbe z
dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov:
IGM GRADNJA ŽALEC, razpisna komisija, v roku 15
dni po objavi razpisa.
PRIREDITVE
MUZEJ REVOLUCIJE
Muzej revolucije je odprt vsak dan od 9. do 12. ure, ob sredah
tudi popoldan od 14. do 17. ure, ob ponedeljkih pa je muzej za
obiskovalce zaprt.
V	spodnjih razstavnih prostorih Muzeja revolucije so obča-
sno odprte razstave različnih avtorjev.
KNJIŽNICA EDVARDA KARDELJA
V	avlah knjižnice Edvarda Kardelja na Muzejskem trgu sta
odprti v teh dneh dve razstavi.
V	I. nadstropju je v avli odprta razstava z naslovom 20 let
revije Ekran, v avlah II. nadstropja pa razstava Slovenska
socialna književnost. Obe razstavi sta odprti vsak dan v času,
ko knjižnica posluje za bralce, ogledate pa si ju lahko do konca
novembra.
SREČANJE OB MESECU KNJIGE
Knjižnica Edvarda Kardelja v Celju pripravlja v mesecu
knjige srečanje svojih bralcev s slovenskima pisateljema Jane-
zom Zmavcem, Vinkom Moderndorferjem ter prevajalcem
Ivanom Stoparjem. Srečanje bo jutri, 12. novembra ob 17. uri v
čitalnici oddelka za študij. Ob tej priložnosti bo izveden kratek
kulturni program. Dramska igralka Nada Božičeva bo prebrala
nekaj pesmi celjske ljudske pesnice Sonje Jazbec, potem pa se
bodo bralci lahko seznanili z jesensko revijo Obrazi, ki prinaša
dela celjskih ustvarjalcev.
RAZSTAVNI SALON ROGAŠKA SLATINA
Delavska univerza Rogaška Slatina je v sodelovanju z Občin-
sko kulturno skupnostjo Šmarje in Turističnim društvom Ro-
gaška Slatina organizirala razstavo zidnih tapiserij in slik av-
torjev Simone Juhart in Silvestra Javerška. Razstava je odprta
v Razstavnem salonu v Rogaški Slatini do sredine novembra.
AVLA RAZVOJNEGA CENTRA
V	avli Razvojnega centra je odprta razstava slikarja Jožeta
Svetine ter kiparja in opernega pevca Aleksandra Kovača.
Razstava bo odprta do 16. novembra.
KINO VOJNIK
V	nedeljo, 14. novembra bo v kinodvorani v Vojniku ob 10.
uri matinejska predstava. Predvajali bodo film Pepelka, ob 17.
in 19.30 uri pa bo na sporedu film Nočne igre.
LIKOVNI SALON
V	Likovnem salonu v Celju je bila včeraj ob 18. uri otvoritev
rastave tkanih prostorskih objektov avtorice Ete Sadar-Brez-
nik. Razstava bo odprta do 24. novembra.
KINO ŠMARJE
V	kinodvorani v Šmarju bodo predvajali danes za četrtkov
filmski abonma in izven jugoslovansko komedijo Maratonci
tečejo častni krog, v petek ob 16. uri ameriško risanko Robin
Hood in ob 19. uri ameriški vestem Skrivnost indijanskega
zlata. V soboto, 13. ob 19. in v nedeljo, 14. novembra ob 18. bo
na sporedu ameriški pustolovski film Beg z Alkatraza, v sredo,
17. novembra ob 19. uri pa italijanska kriminalka Krvavi avto-
stop.
KNJIŽNICA ŠMARJE
V	čitalnici knjižnice je odprta razstava dvestotih knjig knjiž-
nice Kondor, odprta pa bo v naslednjih dneh.
STOJNO SELO
V	okviru meseca knjig bodo jutri ob 19. uri odprli novo
izposojevalnico knjig v Stojnem selu. Ob otvoritvi bo krajši
kulturni program na katerem bodo sodelovali recitatorji in
tamkajšnji mešani pevski zbor.
GALERIJA MOZIRJE
Zveza kulturnih organizacij občine Mozirje je pripravila raz-
stavo fotografij Janija Toroša. Razstava je odprta vsak dan v
galeriji v Mozirju, do 19. novembra.
ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
Jama Pekel v Šempetru v Savinjski dolini je odprta v me-
secu novembru vsako soboto in nedeljo od 8. do 17. ure. Ogled
skupin je možen tudi med tednom po predhodni najavi.
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
četrtek, 11. nov. ob 19.30: Drago Jančar: DISIDENT ARNOZ
IN NJEGOVI. Gostuje DRAMA SNG iz Ljubljane. IZVEN.
Petek, 12. nov. ob 19.30: Arthur Schnitzler: RAJANJE. Go-
stovanje v Kamniku.
Sobota, 13. nov. ob 19.30: REPUBLIŠKO SREČANJE
LJUDSKIH GODCEV, PEVCEV IN PLESALCEV.
Ponedeljek, 15. nov. ob 19.: Arthur Schnitzler: RAJANJE.
Abonma Žalec in izven.
CANKARJEV DOM LJUBLJANA
V	mali dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bo danes ob
20. uri koncert kantavtorice Mateje Koležnik s prijatelji, v isti
dvorani pa bo v soboto, 13. novembra ob 10. uri otroška mati-
neja. Gostovalo bo otroško gledališče iz Narrnkastla z Dunaja,
uprizorili pa bodo delo Otroci iz črepinj.
V	srednji dvorani Cankarjevega doma pa bo jutri ob 20. uri
gostovalo Narodno gledališče iz Beograda z baletnim ansam-
blom. Uprizorili bodo balet Othelo je ubil Jenis.
Premiera Božanske komedije bo v soboto, 13 novembra ob
19.30 v srednji dvorani Cankarjevega doma. Lutkovno pred-
stavo za odrasle sta pripravila Lutkovno gledališče iz Ljub-
ljane in Cankarjev dom.
KONČANJE 10. TEDEN DOMAČEGA FILMA
KORAK BLIŽE LJUDEM
V Celju se je včeraj zaključil jubilejni
10. Teden domačega filma, prireditve,
ki sleherno leto kot kulturna manifesta-
cija privabi veliko profesionalnih in
amaterskih filmskih delavcev, obča-
nom Celja in celjskega območja pa nudi
pregled domače filmske ustvarjalnosti.
In letos je imela prireditev res kaj poka-
zati. Za razliko od prejšnjega leta, ko je
imelo občinstvo možnost videti le en
slovenski film, je premierni program
Tedna domačega filma prikazal kar šest
letošnjih slovenskih filmskih novitet,
od tega film Karpa Godine Kaj ti je
deklica... kot jugoslovansko premiero
tega filma. V programu kratkih filmov,
ki so se zvrščali po določenih sklopih -
od filmov najmlajših filmskih ustvarjal-
cev Slovenije, do filmov študentov aka-
demije AGRfT, Študentskega kulturno
umetniškega centra, do amaterskih fil-
mov in kratkih filmov treh slovenskih
producentov Vibe, Unikal studia in
DDU Univerzum - pa je šel Teden do-
mačega filma še korak bliže k publiki:
kratki filmi so bili namreč v času traja-
nja Tedna ves čas na celjskih ulicah, na
platnu pred blagovnico Tkanina in pred
kinom Union. Zal pa velja omeniti, da si
kaj dosti občinstva kratkih filmov, ki so
bili prikazani v dvoranah, ni ogledalo.
Vprašanju zakaj bi veljalo odgovor
iskati v dosedanji popularizaciji te vrste
filmov.
Ves čas trajanja letošnjega Tedna do-
mačega filma so bile v Celju odprte tudi
tri razstave, razstava ob 10. obletnici
TDF v Muzeju revolucije, razstava revi-
je Ekran v knjižnici Edvarda Kardelja
in razstava likovnih vtisov celjskih
osnovnošolcev in srednješolcev ob
ogledu filmov Boj na požiralniku in
Razseljena oseba, ki je bila na ogled v
Domu JLA.
Celje je ves čas trajanja Tedna doma-
čega filma živelo s to filmsko manifesta-
cijo. Največ seveda zaradi obiskoval-
cev, ki so dan za dnem obiskovali pro-
jekcije filmov iz različnih filmskih pro-
gramov, deloma pa tudi zaradi svojega
izgleda, ki je bil res tedeefovski. Rekla-
mni stolpi, transparenti, zastavice,
izložbe - vse je živelo s Tednom doma-
čega filma. Zato tudi posebna žirija, ki
je ocenjevala delo celjskih aranžerjev,
ni imela lahkega dela. Prve nagrade ni
podelila, druga nagrada pa je pripadla
aranžerjem Kovinotehne za urejeno
izložbo v prodajni enoti Elektro. Tretja
nagrada pa je šla v roke aranžerjev Re-
klame za izložbo v Veleblagovnici T v
Celju.
Na pobudo Tedna domačega filma je
prišlo 10. novembra do razglasitve Dne-
va slovenskih filmskih delavcev, odlo-
čitev pa je sprejel Upravni odbor druš-
tva.
Posebno draž so tudi letošnjem Te-
dnu domačega filma dajali pogovori
med obiskovalci filmskih predstav in
filmskimi ustvarjalci. Veliko jih je bilo,
vsi po vrsti pa so ponovno dokazali, da
se je v Celju že zrušil kdo ve kdaj zgra-
jen zid, ki je tako dolgo ločeval na eno
stran filmarje, na drugo pa gledalce.
Na koncu pa velja znova poudariti
tisto, kar v zvezi s Tednom domačega
filma poudarjamo že dolgo: ta filmska
manifestacija nikdar ne bi mogla zaži-
veti v taki obliki, zagotovo pa se ne bi
mogla razpresti tako široko,' če je ne bi
podprlo združeno delo celjske občine,
pa tudi občin celjskega in širšega slo-
venskega prostora. Zato v imenu film-
skih ustvarjalcev, ki prihajajo na Teden
domačega filma, pa filmskih gledalcev
in nenazadnje organizatorjev še enkrat
zahvala vsem tistim, ki so gmotno ah pa
z delovnim prispevkom omogočili
izvedbo tudi letošnjega, jubilejnega Te-
dna domačega filma.
POGOVORI, TUDI O POLŽU
Ce naj bi bila značilnost že tradicionalnega Tedna doi
nost z ljudmi, s kinoobiskovalci in mladino v osnovj
vsekakor trdimo za pogovore gledalcev s filmskimi usl
razgovori odvijali v pristnem stiku obeh strani v ski
razumevanje posameznih filmskih del. Dokaz za to
dvorana Dom^ JLA, kamor so se po popoldanskih pre
Fotografija, ki nazorno potrjuje prejšnje ugotovitve, je
izumitelja polža«.
SREČANJE MLADIH FILMSKIH USTVARJALCEV
V Malem Unionu se je prva dva dni letošnjega TDF odvijalo tudi 18. srečanje najmlajših
filmskih ustvarjalcev. Mladi Celjani so vrstnike iz vse Slovenije prisrčno sprejeli, saj so se
vljudno odzvali povabilu in mlade ustvarjalce gostih v svojih domovih. Prav tako pa so se
vselej v velikem številu udeležili projekcij kratkih filmov in predavanj gosta Jeana Pierra
Goleya.
MALI TDF SKROMEN,
A KAKOVOSTEN
Prva dva dneva letošnjega
Tedna domačega filma je
pod pokroviteljstvom AERA
Celje potekalo že 18. Sreča-
nje najmlajših filmskih
ustvarjalcev Slovenije. Mla-
di iz sedemnajstih srednjih
in osnovnih šol vse Slovenije
so tokrat predstavili le 11
pionirskih in 21 mladinskih
kratkih filmov, saj je njihovo
delo skoraj onemogočeno
spričo pomanjkanja filmske-
ga materiala. To je tudi
vzrok, da so številni mentor-
ji, ki so vrsto let vzpodbujali
in vodili delo mladih na tem
področju, zapustili delo v
krožkih in klubih, kar seve-
da povzroča usihanje dejav-
nosti in krizo na področju
filmske ustvarjalnosti naj-
mlajših.
Kljub temu pa je prav letos
presenetila raven mladin-
skih filmov, kar izpodriva čr-
nogledost ob letošnji beri.
Mladi so namreč dokazali, da
znajo svoja občutja in ra-
zmišljanja prenesti v filmski
jezik na način, ki kaže veliko
mero filmske kultiviranosti.
To se je še posebno izkazalo
v filmih Na mostu, V Zagor-
ju nič novega in Po poti živ-
ljenja, ki jih je strokovna žiri-
ja izbrala za najboljše.
Posebnost letošnjega Ma-
lega TDF pa je bilo gostova-
nja Švicarja Jeana-Pierra
Goleya, direktora Centra za
Avdiovizualno vzgojo mla-
dih v Lausanni. Gost iz Švice
je predstavil delo tega Cen-
tra v svojem predavanju o
možnostih izražanja mladih
z video tehniko. Še posebno
pomembno pa je bilo gosto-
vanje prav zaradi iskanja re-
šitev ob pomanjkanju film-
skega materiala. V razpravi z
gostom iz Švice so namreč
sklenili, da se bo Združenje
filmsko-vzgojnih delavcev
Slovenije povezalo z AGFO,
ki proizvaja ta material, kar
bi v veliki meri obudilo
ustvarjanje mladih pri nas.
Prav s tem pa bo rešeno tudi
vprašanje vseh nadaljnjih
srečanj, ki je že predstavljalo
velik problem.
Kot vsa leta doslej, so i
premierah predstavili c:
so gledalci še posebno i
Teden domačega filma je letos znova odprl vrata
predvajanju filmov študentov Akademije za gledali-
šče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Sodelovanje
med Akademijo in TDF se je pričelo pred štirimi leti,
ko so študenti pravzaprav prvič prikazali širši javnosti
svoje študijsko in diplomsko delo. Danes pa na Akade-
miji že ugotavljajo, da so si s predvajanjem filmov na
TDF odprli zastor, ki jih je dolga leta ločeval od sloven-
ske filmske javnosti, saj je tudi televizija že prikazala
nekaj študentskih filmov, s svojim izborom pa so se
študentje predstavili tudi že v Cankarjevem domu v
Ljubljani.
VELIKA POZORNOST FILMOM
ŠTUDENTOV AGRFT V
Na letošnjem Tednu domačega filma so se študentje
AGRFT predstavili s petimi filmi in sicer s filmom Tri
dni prej Igorja Pedička, z Odločbo Andreja Humarja, s
filmom Noč, ko je izginil maček Feliks Slavka Hrena, z
Izpitom Mileta Vilarovskega in Exitusom Boštjana Vr-
hovca. Zal pa si celjsko občinstvo ni moglo ogledati še
dveh letošnjih filmov študentov AGRFT, ker jih rav-
nokar predvajajo na festivalu v Miinchnu. To sta štu-
dijski igrani film V spomin Polone Sepe in pa diplom-
ski film Rahel stik Borisa Jurjaševiča.
Sicer pa velja povedati, da sta dva od nekdanjih
študentov Akademije za gledališče, radio, film in tele-
vizijo, Boris Jurjaševič in Žare Lužnik imela že prilož-
nost delati kratke filme in se z njimi predstaviti celj-
skemu, pa tudi širšemu slovenskemu filmskemu ob-
činstvu.
POSVETOVANJA TDF
V okviru TDF-a so se te
dni v Celju zvrstila štiri po-
svetovanja. Sklepov četrtega
posveta, žal, do zaključka re-
dakcije še nismo prejeli, za-
torej na temo »Viba film -
podjetje ali ustanova« več
kdaj drugič.
Posvetovanje o normativ-
nem urejanju prikazovanja
filmovje bilo sklicano z na-
menom, da se prouči osnu-
tek zakona o kulturno-umet-
niških dejavnostih in posre-
dovanju kulturnih vrednot.
Udeleženci posveta so govo-
rih o vplivih širše družbene
skupnosti na upravljanje ki-
nematografskih organizacij
in o nalogah skupnega pro-
gramskega sveta za javno
predvajanje filmov. Posvet
je potrdil stališča pripravljal-
cev omenjenega zakona,
sprejeli pa so morda najpo-
membnejši sklep, da bodo
nosilci te dejavnosti resnič-
no poskrbeli za uresničeva-
nje in izvajanje zakona.
Udeleženci posveta Eroti-
ka v domačem filmu in mla-
diso poskušali odgovoriti na
vprašanje, kaj erotika pome-
ni v našem filmu in kako
vpliva na razvoj mladega člo-
veka; izpostavljeno pa je bilo
tudi vprašanje socializacije
in funkcija vzgoje, ki se je
obravnavanja erotike in
spolnosti lotila dokaj pozno.
Zatorej je bil posvet koristen
že iz vzgojno-pedagoškega
vidika. Ponovno je bilo opre-
deljeno tudi delo pedagoga
filmske vzgoje, ki bi naj mla-
dim pomagal ločevati zrnje
od plev, saj domači film do-
stikrat prikazuje erotične
scene nekako ločene od osta-
lega dogajanja in deluje ce-
lotna kompozicija filma ne-
koliko neživljensko
Posvet Slovenski jezik v
domačem filmu so udele-
ženci pričeli s prerezom sko-
zi zgodovino jezika oziroma
govora v domačem filmu.
Spregovorili so o vodenju je-
zikovne politike pri filmu in
kritično ocenili prevajanje
tujih filmov. Ugotovili so, da
je jezik v slovenskem filmu
slab, predvsem pa velja to za
pogovorni jezik. Eden po-
membnih sklepov tega kri-
tičnega posveta pa je tudi ta,
da pošljejo Viba filmu posla-
nico s priporočilom, naj bi se
v bodoče bolj posvečali
vprašanju jezika v filmu.
TRI RAZSTAVE
Med Tednom domačega filma so bile v Celju odp11
razstave. Tako je bila v Muzeju revolucije odprta razsta
10. obletnici TDF, v knjižnici Edvarda Kardelja razsta (
20-letnici slovenske filmske revije Ekran, v domu JUl j
vanske ljudske armade v Celju pa je bila na ogled r^ i
likovnih vtisov celjskih osnovnošolcev ob ogledu fiW j
na požiralniku in celjskih srednješolcev ob ogledu filrtj \
sel jena oseba. Na sliki: mladi ob ogledu razstave v >
JLA.	»
y
pil piill i fl.*p R/. In Tpi!^iy tiiIMA« pIi^A f!I Ml Pf! . fp Rv
ilLItlnvuLulOfc IUi ICmE.ii Uv/lfIHvLvIHrlLIvIHvuUIC04
njegova globoka poveza-
h šolah, potem lahko to
i skoraj brez izjem so se
bi dosegali čim boljše
večinoma nabito polna
li najrazličnejši gledalci,
z ekipo filma »Učna leta
NAGRADE IN
PRIZNANJA
Žirija za podelitev nagrad
Društva slovenskih filmskih
delavcev »Metod Badjura« je
na sklepni slovesnosti Tedna
domačega filma soglasno do-
delila naslednje nagrade:
Zlato plaketo »Metod Ba-
djura« ž diplomami in nagra-
do 15.000 dinarjev je dodelila
scenaristu Dragu Jančarju,
režiserju Marjanu Cigliču in
direktorju fotografije Radu
Likonu za film Razseljena
oseba v proizvodnji Viba
filma.
Srebrno plaketo »Metod
Badjura« z diplomo in nagra-
do 10.000 dinarjev je podelila
žirija Karpu Godini za režijo,
montažo in soavtorstvo ka-
mere za film Rdeči boogie ali
Kaj ti je deklica v proizvod-
nji Viba filma.
Posebno priznanje »Metod
Badjura« z diplomo za mlaj-
šega snemalca je prejel Zo-
ran Hochstatter za kamero v
filmu Rahel stik v proizvo-
dni AGRFTV.
Posebno priznanje »Metod
Badjura« z diplomo za naj-
bolj celovitega filmskega av-
torja-študenta je prejela Po-
lona Sepe za film V spomin v
produkciji AGRFTV.
Priznanje »Metod Badju-
ra« z diplomo je prejela revi-
ja Ekran za filmsko publici-
stiko.
Priznanje »Metod Badju-
ra« z diplomo je prejel igra-
lec Volodja Peer za vlogo be-
logardističnega poročnika
Lojzeta Pevca v filmu Razse-
ljena oseba v produkciji Vi-
ba filma.
Priznanje »Metod Badju-
ra« z diplomo je prejela Han-
na Preuss-Slak za ton v vrsti
slovenskih filmov.
Priznanje »Metod Badju-
ra« z diplomo je prejel Koni
Steinbaher za risanki Epide-
mija in Vsiljivec v proizvod-
nji Viba filma.
Nagrade in priznanja Me-
tod Badjura je nagrajencem
izročala Milka Badjura, obra-
zložitve zanje pa je bral član
žirije Miha Baloh.
CELJE TUDI NA ZUNAJ ŽIVELO S TDF
Da je Celje v času 10. Tedna domačega filma resnično živelo s to prireditvijo, je dokazovala
tudi njegova zunanja podoba. Tudi naključni obiskovalec ni mogel prezreti, da se v mestu
dogaja nekaj pomembnega. Vsi, ki so skrbeh za to, da je Celje tudi na prvi pogled dobilo videz
prireditelja te pomembne kulturne manifestacije, so se resnično potrudili. Zastavice, veliki
panoji, plakati, vse to je bil v času prireditve nov obraz Celja. Še posebno pozornost
mimoidočih pa so pritegnile skrbno in okusno oranžirane izložbe.
)KLON PUBLIKI
njega TDF udeležili številni filmski ustvarjalci, ki so se po
i. Na sliki je ekipa filma »Boj na požiralniku«, med katero
vili prisrčne otroke, iz Prevalj.
Premierni spored celjskega Tedna domačega filma
e zdaleč ni temeljni namen in sporočilo te manifesta-
cije, kot bi marsikdo pomislil. Bolj kot zaradi samih
»redstav domačih celovečercev v kinodvoranah, ki so
licer res skozi vse predstave polne, je prireditev po-
membna zaradi svoje povezanosti do gledalca, ki mu
'kušajo tudi številne spremljajoče prireditve približati
ilmsko kulturo, mu dati možnost poglobljenega spoz-
navanja z njo in ga seznaniti tudi z manj znanimi
'ejami sedme umetnosti.
^OGOVORI Z DELA VCI,
SREDNJEŠOLCI...
, Eno med temi zbližanji gledalca s filmom predstav-
ijo tudi številni pogovori z ustvarjalci filmov, ki jih
'fganizatorji Tedna domačega filma negujejo že vrsto
et. Pogovori so bili letos organizirani po vseh premie-
fch v dvorani Doma JLA, ekipe filmov so obiskale
^katere delovne organizacije in ščle, nekaj pa je bilo
Udi (sicer nenačrtovanih) pogovorov z učenci, ki so si
ilme ogledali v okviru šolskih predstav. Prav slednji
bili najbolj sproščeni in zanimivi. Bržkone pred-
am zaradi svoje spontanosti, pa tudi zato, ker znajo
^adi najbolj odkrito spregovoriti o svojih občutkih in
)ričakovanjih ob filmu, so pa tudi najpozornejši in
ijkritičnejši gledalci.
V veliko veselje vseh, ki si prizadevajo, da bi Teden
fornačega filma prispeval tudi k vzgoji današnjega
'tnskega občinstva, postajajo ti pogovori iz leta v leto
^alitetnejši in vsebinsko bogatejši. Takšna srečanja
'a navsezadnje dajejo spodbude za razmišljanja tudi
•stvarjalcem samim.
SPORED KRATKIH
FILMOV NA TDF
Želja organizatorjev Tedna
domačega filma, da bi pove-
čali zanimanje za domači
film, je tudi popularizacija
slovenskega kratkega filma,
ki pa si le s težavo utira pot
med širši krog gledalcev. Da
se ta zvrst filma še zdaleč ni
uveljavila, nam zgovorno
pričajo skorajda prazne ki-
nodvorane. Nezainteresira-
nost ali premalo poznava-
nje? Težko bi govorih o vzro-
kih, prav gotovo pa nekvali-
tetnosti teh filmov ni eden
izmed njih.
Sicer pa so letos potekali
kar štirje izbori kratkih fil-
mov. V petek in soboto se je
v Malem Unionu odvijala
projekcija izbora filmov treh
slovenskih producentov: Vi-
be, Unikal studia in DDU
Univerzuma. Prikazali so 20
kratkih filmov slovenskih
ustvarjalcev, ki so jih pre-
dvajali tudi pred vsako pre-
miero.
V ponedeljek so v isti dvo-
rani predvajali pet izbranih
filmov ŠKUC - a, ki so jih
študentje izdelali v prete-
klem letu. To so bili filmski
eksperimenti in alternativni
filmi avtorjev: Slobodana
Valentinčiča, Vere Pejovič,
Zorka Škvora in Francija
Slaka. Tudi v torek je bilo na
ogled pet kratkih filmom, slo-
venskih filmskih amaterjev,
zadnji dan letošnjega Tedna
domačega filma pa smo si
lahko ogledali spored filmov
iz neuvrščenih dežel ter
izbor kratkih športnih in tu-
rističnih filmov.
Ob vsej tej izbiri pa so, kot
rečeno, kinodvorane ostajale
napol prazne. Prav zato pa so
letos organizatorji poskrbeli
za predvajanjefilmov na uli-
cah, točneje, pred Tkanino
in kinom Union. Zanimanje
za te predstave je bilo v na-
sprotju z zanimanjem za isti
program v dvoranah prese-
netljivo dobro. Upajmo, da
bo s tem zagotovljena popu-
larizacija te zvrsti filma, ki
smo ga doslej spremljali s
precej mačehovskim odno-
som.
Za ustvarjalce, ki so prihajali v Celje, da se predsta-
vijo občinstvu ob projekciji njihovih filmov, se naloga
ni začela in končala s prihodom na oder v dvorani kina
Union. Poleg pogovorov z gledalci, ki so potekali v
dvorani Doma JLA, so ekipe potovale tudi v kraje
izven Celja, kjer so v okviru manifestacije, Tedna do-
mačega filma, vrteli premierni spored.
PREDSTA VE IZVEN CELJA
Tako so si gledalci v konjiški občini iahko ogledali
celotno reprizo filmov, ki so bili na sporedu v celjskem
Unionu.
V Nazarju so vrteli film Variola vera, v Šentjurju
Desetega brata, v Žalcu pa Maratonci tečejo častni
krog. Povsod so gledalci prisrčno pozdravih ekipe, ki
so prišle mednje.
Ekipa filma Deseti brat pa se je srečala tudi z gle-
dalci v Vojniku in se po predstavi pogovarjala z njimi o
filmu. Za vse Vojničane, ki so se udeležili pogovora, še
posebej pa za prizadevno kulturno društvo France
Prešeren, je bil to zelo lep in dragocen kulturni dogo-
dek, ki jim bo ostal še dolgo v spominu.
FILMSKI DELA VCI
OBISKALI CELJE
Teden domačega filma go-
sti vsako leto tudi številne
člane ekip filmskih ustvar-
jalcev. Vsi, ki so Celje že
kdaj obiskali, se vselej radi
vračajo. In to predvsem zara-
di pristnega stika z gledalci,
ki ga doživijo na razgovorih
in v dvoranah, kjer se poklo-
nijo po premierah svojih del.
Tako so letos obiskali Celje:
Ekipa ustvarjalcev filma
»UČNA LETA IZUMITE-
LJA PODŽA«: režiser Jane
Kavčič, direktor fotografije
Valentin Perko, scenarist
Željko Kozinc, scenograf Ja-
ni Kovič, montažerka Darin-
ka Peršin-Andromako in
igralci Marko Simšič, Tina
Subic in Bogdan Zupan.
Ekipa filma »BOJ NA PO-
ŽIRALNIKU«: režiser Janez
Drozg, kostumografinja Mi-
lena Kumar, tonski mojster
Franci Velkavrh, direktor fil-
ma Zdenka Faganel, igralec
Mitja Šipek in otroci Stanko,
Emica in Marinka Mavrel,
Robert Prelesnik in Vinko
Volker.
Ekipa filma »ŽIVETI
KOT VSI OSTALI : režiser
Miloš Radivojevič, scenarist
Radoslav Pavlovič in igralci
Svetislav Goncič, Sonja Sa-
vič in Olivera Ježina.
Ekipa filma »VARIOLA
VERA«: komponist Zoran
Simjanovič in igralci Rade
Markovič, Ratko Tankosič,
Slobodan Paničevič, Maksut
Djemail in Semka Sokolo-
vič-Bertok.
Ekipa filma »RAZSELJE-
NA OSEBA«: režiser Marjan
Ciglič, scenograf Jani Kovič,
snemalec Rado Likon, ko-
stumografinja Milena Ku-
mar in igralca Ivo Ban in
Matjaž Višnar.
Ekipa filma »DESETI
BRAT«: režiser Vojko Dule-
tič, asistentka režije Vida
Novak, scenograf Mirko Li-
pužič in igralca Stevo Žigon
in Matjaž Višnar.
Ekipa filma »VONJ PO
KUTINAH«: igralci Semka
Sokolovič-Bertok, Irfan
Mensur in Mustafa Nadare-
vič.
MNENJA
Brstin Kavelar, 8 let:
»Pravkar sem si ogledal mla-
dinski film Hajduški časi, ki
mi je bil zelo všeč. Da je v
Teden domačega filma
vključen tudi mladinski spo-
red, pa mi je še posebno
všeč. Danes je prišla z mano
tudi mlajša sestrica, saj je
prav, da tudi ona vidi nekaj
filmov. Drugače pa sem
kljub svoji mladosti reden
obiskovalec kinematogra-
fov.«
Davor Firšt, 12 let: »Že
ves čas pozorno spremljam
spored mladinskih filmov
ter filmov iz Bosne in Herce-
govine. Še posebno všeč so
mi bili slednji, čeprav tudi
mladinskih ne gre podcenje-
vati. Nasploh se mi zdijo
izbori filmov v okviru Tedna
domačega filma v Celju zelo
kvalitetni in si jih rad ogle-
dam.«
Silverka Kopič: »Zelo me
zanima slovenski kratki
film, še posebno filmi ama-
terjev, saj je med njimi tudi
moj sin. Spremljam ga že
vrsto let in moram reči, da
mi je všeč. Morda je ta zvrst
filma premalo popularizira-
na, to pa predvsem zato, ker
ni dovolj propagande, ki bi
prav gotovo marsikaj spre-
menila na tem področju.«
Zlatko Starlekar: »Teden
domačega filma je že tradi-
cionalen in smo se ga v Celju
že kar navadili. Prireditev mi
je zelo všeč, še posebno zu-
nanje projekcije, saj je ob po-
manjkanju časa to vsekakor
dobrodošlo. Zal vseh filmov
zaradi bolezni v družini ne
morem spremljati, upam pa,
da se bo ta kvalitetna film-
ska manifestacija še nadalje-
vala.«
Hilda Skok: »Skoda, da
imam premalo časa in tako
ne morem spremljati vseh
filmov Tedna domačega fil-
ma, saj mi je bil film, ki sem
si ga ogledala danes, zelo
všeč. Sicer pa so mi všeč ta-
ko zunanje projekcije, kot
tudi filmi, prikazani v kino-
dvoranah. Prav vseeno mi je,
glavno, da jih vidim!«
S TDF so poročale:
DAMJANA STAMEJClC
POLONA ZNIDARŠIC
IVANA FIDLER
NADA KUMER
Fotografije:
VALENTIN DAVID
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 45 - 11. november 1982
ŽIVINOREJSKE IN VETERINARSKE SLUŽBE
POD SKUPNO STREHO!
Oba strokovna zav€>da združena že prihodnje leto?
S skromno vestjo smo že
zabeležili, da se bosta že v
prihodnjem letu združila
Veterinarski zavod Celje in
Živinorejsko-veterinarski
zavod Celje, o čemer smo se
pogovarjali z obema direk-
torjema, dipl. veterinarje-
ma Brankom Husom in Bo-
janom Koželjem. Takoj je
treba dodati še to, da naslov
niti ni najbolje izbran, saj
sta oba zavoda na poti v Tr-
novlje pri Celju že tako pod
skupno streho - sta namreč
v eni zgradbi, nova skupna
streha pa je mišljena kot sa-
moupravna združitev v pol-
nem smislu besede. Razlo-
gov za takšno združitev je
več, predvsem so se zaradi
pametne delitve dela, mno-
gih dobrih vezi sodelovanja
in povečane pomembnosti
obeh služb in zavodov, nju-
na delovna področja že tako
prepletla, da so v mnogih
ozirih drug drugemu »izva-
jalci«.
Že pred 1955. letom je bil
celjski živinorejsko-veteri-
narski zavod na glasu naj-
boljših v Sloveniji in tudi v
širšem merilu, tedanja deli-
tev je bila povzročena z usta-
navljanjem veterinarskih
služb oziroma postaj po ob-
činah in splošno reorganiza-
cijo te službe ter tudi likvida-
cijo veterinarske bolnice na
Lavi v Celju. Veterinarske
postaje so se sčasoma močno
okrepile, odigrale pomemb-
no vlogo v zatiranju kužnih
bolezni in še marsičesa dru-
gega, vendar je zakonodaja,
zlasti zakon o združenem de-
lu povzročil potrebne združi-
tvene procese. Z živinorej-
sko-veterinarsko službo so
veterinarji bili najtesneje po-
vezani na področju diagno-
stike. Veterinarski zavod Ce-
lje se je ustanovil 1976. leta
in združil veterinarske po-
staje Celje, Šentjur, Laško;
skratka, postajal je vse bolj
območni, lani so se mu pri-
družili še Konjičani in revir-
ski zavod za občine Hrast-
nik, Trbovlje in Zagorje. Za
močneje in bolj strokovno
ter medobčinsko zaokroženo
delovanje veterinarskih
služb, je bil eden od združe-
valnih razlogov torej samou-
pravni in zakonski. Druga
dva, enako pomembna, sta
bila seveda strokovni in ka-
drovski vidik. Pravilnik o
minimalnih pogojih za delo
veterinarskih zavodov je v
letih 1977 in 1978 dosegel or-
ganiziranost po strokovnih
oddelkih, kot so reproduk-
cijski, za higieno živil in od-
delek za ugotavljanje vzro-
kov pogina živali.
Veterinarski zavod Celje
sedaj šteje 42 strokovnih de-
lavcev, Zivinorejsko-veteri-
narski pa jih šteje . Zdru-
ženi bi v enotnem zavodu iz-
polnili tudi vrzeli na razda-
ljah med inštituti in fakulte-
tami ter prenašalci in uskla-
jevalci z območne ravni za
neposredno prakso, pri če-
mer bi bila mogoča boljša in
veda specializacija.
Zivinorejsko-veterinarski
zavod Celje ima predvsem
štiri osnovne oddelke: za se-
lekcijo domačih živali, za re-
produkcijo, za pospeševanje
z enoto za gradnjo hlevov in
za zdravstveno zaščito.
Nadvse zanimivo je dejstvo,
da sta si oba zavoda drug
drugemu v marsičem izvajal-
ca. Na primer: ŽVZ Celje je
proizvajalec semena, Veteri-
narski zavod ga aplicira na
terenu. Trenutno je v Živino-
rejsko-veterinarskem zavo-
du Celje zaposlenih 23 delav-
cev, pri čemer računajo ob
predvideni združitvi z veteri-
narji tudi na strokovno-ka-
drovsko izpopolnitev svoje-
ga strokovnega poslanstva
na širšem celjskem ob-
močju.
Glede na širše vidike
obravnavanja in usmerjanja
agroživilstva kot prednost-
nih nalog v naši družbi za
daljša obdobja v prihodnje,
je funkcioniranje veterinar-
skih in živinorejskih stro-
kovnih služb izjemnega po-
mena, zato kaže na združitev
obeh zavodov v Celju pred-
vsem gledati s tega zornega
kota in samo združevanje
pozdraviti.
MITJA UMNIK
sadike za izvoz
Sadjarstvo Mirošan je prejšnji teden izvozilo v Belgijo 30 tisoč sadik jabolk sorte jona-
gold, ajdared in gloster. Tudi za domači trg imajo dovolj sadik (več kot 100 tisoč) cena pa je
od 60 do 120 din. Na sliki: Priprava sadik jabolk za izvoz v Belgijo.
T. TAVČAR
slab odkup goveda v
konjiški občini
Prvi podatki o konjiškem kmetijstvu v devetih mesecih
tega leta niso razveseljivi. Res je bilo odkupljenega nekaj
več mleka kot v enakem obdobju lani, nekaj več lesa in
znatno več prašičev, toda odkup goveda, ki pa je še vedno v
občini glavna kmetijska proizvodnja, namesto da bi nara-
stel, celo ne dosega lanskega odkupa. V devetih mesecih so
odkupih le nekaj čez 768 ton govedi, kar je za skoraj devet
odstotkov manj kot pa v preteklem letu.
Poleg tega jih pestijo tudi druge nadloge: Kmetijska za-
druga ni uspela z načrtovanim izvozom jabolk, da je z njimi
v hladilnici že več kot gneča, pa tudi ni skrivnost. Tudi z
jesensko setvijo ne gre vse po pričakovanjih. Obetajo sicer,
da bo pogodbeno vezana setev dala prihodnje leto 300 ton
pšenice, a kaže, da je ne bodo posejali na 150 hektarjih, kot
so se dogovorih. Delavci Kmetijske zadruge so se sestali s
kmeti kooperanti, prav tako pa so tudi obiskali vse tiste, ki
so se odločali za družbeno organizirano proizvodnjo pše-
nice. Toda, zaradi šele sedaj znanih odkupnih cen, se mar-
sikdo ni pravočasno odločil.
MBP
v vas ravne po lepši in
boljši cesti!
Pred nedavnim* so v vas Ravne, ki leži globoko v
Resevniških hribih, posodobili zopet nekaj metrov ce-
ste, ki je zaradi visokih vzpetin zlasti pozimi bila ne-
prevozna in skrajno nevarna. Na ta način bo 6 (šest)
kmečkih gospodinjstev imelo boljšo, predvsem pa bolj
varno povezavo z večjimi kraji v dolini.
Del sredstev je za to ureditev prispevalo podjetje GG
Celje - TOK Šentjur, nekaj denarja pa je za posodobi-
tev namenila tudi Krajevna skupnost Šentjur-okolica,
ki je v iztekajočem se letu velik del sredstev namenila
za podobna urejanja.
Takšnih izboljšav si nedvomno še želimo vsi, po-
sebno pa se tega vesele krajani. Na ta način bodo
občutili svojo živo vez s krajevno skupnostjo Šentjur-
okolica.
DRAGO SLAKAN
VIŠJE OBRESTI TUDI ZA
VEZANE DEVIZNE VLOGE
V Ljubljanski banki Splošni banki Celje višje obresti za vezane
hranilne vloge ne veljajo od 1. oktobra dalje samo za dinarske
prihranke, marveč tudi za devizne.
Nove obrestne mere za nenamenske devizne hranilne vloge so
naslednje:
7,5% za vloge na vpogled (nespremenjeno)
9% za vloge vezane nad 1 leto
11 % za vloge vezane nad 2 leti
12,5% za vloge vezane nad tri leta.
Tabelo, s pomočjo katere lahko primerjate rast hranilne vloge
skupaj s pripisanimi obrestmi pri različnih dobah varčevanja, smo
pripravili za hranilno vlogo 3.000 DM:
(Opomba: Zneska s pripisanimi obrestmi smo zaokroževali navzdol.)
Račun in odločitev sta torej tu: če sredstev ne boste potrebovali
daljši čas, če nameravate varčevati za otroke ali vnuke, potem je
odločitev za daljšo dobo varčevanja in vezavo najbolj primerna!
In znova: o vsem tem in drugem dobite pojasnila pri vseh enotah
Ljubljanske banke Splošne banke Celje.
VEŠENIK-BRDO
KAKO SO DIJAKI LIČKALI
Pa še naj kdo reče. da mladi niso za delo!
Jesen je čas ličkanja. Vsi
kmetje še nimajo strojev za
to opravilo, pa so toliko bolj
veseli vsakega soseda, prija-
telja in znanca, ki priskoči na
pomoč. Kako se je šele ra-
zveselil Franc Rebernak iz
krajevne skupnosti Vešenik-
Brdo pri Slovenskih Konji-
cah tistega večera, ko je za-
gledal kar 25 mladih dijakov
celjske gimnazije! Na lička-
nje jih je pripeljal sošolec -
domačin Janez Soderžnik.
Mladi iz Janezovega razre-
da, četrti letnik je to, so tudi
sicer vedno za akcije. Ugoto-
vili so, da bi se po dolgem
popočitniškem počitku že
prilegla kakšna delovna ak-
cija. Pa se je Janez dogovoril
s kmetom Francem. Franc je
bil kar za to - prešerno se je
nasmejal in pokimal. Toda
tisti petkov večer je pa le de-
belo pogledal. Namesto še-
stih, kolikor je pričakoval,
da bo prišlo dijakov, se je
pred njim zvrstilo vseh pet-
indvajset.
Večer je bil čudovit. Koru-
za je frčala po zraku med
smehom, klepetom in pe-
smijo, tudi iz takih rok, ki
koruze dotlej še niso dr-
žale.. .«
Ura je že odbila polnoč, ko
so mladi končali z delom.
Vsega pa še ni bilo konec. Na
vrsti je bilo veselje. Kmet
Franc je prinesel svežega, še
toplega kruha. Domači kruh,
pečen v krušni peči, se je kar
topil v ustih tistih, ki take
dobrote še niso poznali.
Pa je mlade pozna ura
zmagala. Polegli in zaspali so
kar v seniku. Toliko, da so si
nabrali moči za delo prihod-
njega dne - za šolo. Res so
prišli malce z zamudo, a so
se v šoli že prej tako dogovo-
rili.
Kakšni lepo zveneči zak-
ljučki niso potrebni. Je pa
razred mladih gimnazijcev
pokazal vsem tistim, ki ne
vedo, kam bi se dali v pro-
stem času in kaj bi sploh po-
čeli sami s sabo, da je moč
prazen čas še kako izpolniti!
BRANKA JUHART
DOM UPOKOJENCEV
ŠMARJE PRI JELŠAH
Svet Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah razpisuje
na osnovi 126. in 127. člena Statuta Doma
upokojencev Šmarje pri Jelšah, vodilna dela in
naloge:
direktorja delovne organizacije
Pogoji za zasedbo del in nalog:
-	da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje,
določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in
družbenimi dogovori,
-	da ima najmanj višjo strokovno izobrazbo,
-	da ima 5 let prakse v dejavnosti na delih oziroma
nalogah s posebno odgovornostjo v družbenih služ-
bah,
-	da izpolnjuje pogoje, ki so v skladu z družbenim
dogovorom o izvajanju kadrovske politike,
-	da ni bil kaznovan zaradi nepravilnosti na delov-
nem mestu,
-	da je družbenopolitično neoporečen,
-	da spoštuje moralno etična merila, kot so odnos do
dela, do oskrbovancev in sodelavcev,
-	da ima pravilen odnos do samoupravljanja in da je
širše družbenopolitično aktiven.
Pismene prijave z osebnimi podatki o praksi in doka-
zila o izobrazbi naj kandidati naslovijo na DOM UPO-
KOJENCEV Šmarje pri Jelšah.
Pisne predloge je potrebno poslati do vključno 30.11.
1982. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni do
vključno 20. 12. 1982.
45-11. november 1982
NOVI TEDNIK-stran 15
CILJ CELJSKE HIMALAJSKE ODPRA VE 1983
SVETA GORA -
GAURIŠANKAR
Njena južna stena izziva mlade alpinistične zanesenjake
Slovenci smo majhen narod. Vsa dolga stoletja naše zgodovine smo tudi v
alpinizmu capljali za velikimi in razvitimi, vendar pa smo v odločilnih trenutkih
za naš nacionalni obstoj vedno znali zbrati dovolj moči In poguma. Tudi v
alpinizmu.
Ko so drugi osvajali najvišji vrh sveta, Everest, smo mi na začetku komaj
pokukali prek naših meja. In šele zdaj smo jih pričeli dohitevati. Južna stena
Makaluja, Kangbačen, zahodni greben Everesta, južna stena Lhotseja, južna
stena Dauiagirija in južna stena Aconcague so uspehi, ki so nas v svetovni
alpinistični areni postavili ob bok najrazvitejšim narodom. In tega ne smemo
izpustiti iz rok. Vrhov za osvajanje v svetu ni več. Najtežje stene v Alpah so že
zdavnaj preplezane. Ostale so le še najzahtevnejše stene v Himalaji, Hlndu•
kušu, Karakorumu in nekaterih oddaljenih gorstvih. In mednje sodi prav gotovo
južna stena Gaurišankarja. Čas teče hitro, razviti narodi pošiljajo v Himalajo
vsako leto na desetine odprav. In ker se tega zavedamo, hitimo, ker nočemo
pobirati le ostankov.
PO CICOVIH STOPINJAH
Alpinistični odsek Celje deluje v okvi-
ru Planinskega društva že dobrih tride-
set let in je v vsem tem obdobju imel
plezalce, ki so bih vedno v samem vrhu
slovenskega in jugoslovanskega alpini-
zma. Pokojni Ciril Debeljak-Cic je bil
prvi Jugoslovan, ki je v tujini stopil v
svet šeste težavnostne stopnje in je šest-
stopenjsko prvenstveno smer preplezal
v domačih gorah. Bil je udeleženec prve
jugoslovanske alpinistične himalajske
odprave. Vzgojil je generacije alpinistov
in ustvaril alpinistični kolektiv, ki je
eden najmočnejših pri nas. Zato ni na-
ključje, da smo celjski alpinisti nenehno
prisotni v najtežjih stenah domačih gora
in Alp, da smo se udeležili petih jugoslo-
vanskih odprav v Himalajo in Karako-
rum, da smo uspešno izvedli že dve druš-
tveni odpravi v južnoameriške Ande in
na Norveško. Vendar se nočemo zadovo-
ljiti z doseženimi uspehi in utoniti v pov-
prečnosti. Stopati želimo še naprej po
Cicovih stopinjah in se mu s tem oddol-
žiti za vse, kar nam je dal...
NAŠ CILJ TOREJ - HIMALAJA
Tako se nam je sama po sebi nakazova-
la pot - društvena odprava v najvišje
gorstvo sveta - Himalajo. Časa za okleva-
nje ni. Skrajni trenutek je, da ujamemo
vlak. Pri tako skokovitem napredku al-
pinizma v svetu ni več daleč čas, ko tudi
v Himalaji ne bo več vrhunskih ciljev, ki
še niso bili doseženi.
Taka odprava je potrebna, tudi iz širše-
ga zornega kota. Celje je mesto z bogato
športno tradicijo. Med slovenskimi in ju-
goslovanskimi mesti zavzema visok po-
ložaj tako po množičnosti v športnih ak-
tivnostih, kot tudi po kvaliteti in številu
razvitih športnih panog. In prav je, da
tak položaj ohrani ter da k afirmaciji celj-
skega športa prispevajo tudi alpinisti.
Še en močan vzrok obstaja za organi-
zacijo celjske alpinistične himalajske od-
prave. Prihodnje leto bo minilo devet
desetletij od ustanovitve Savinjske po-
družnice Slovenskega planinskega druš-
tva, katere tradicijo nadaljujejo Planin-
sko društvo Slovenije in ostala planin-
ska društva v Savinjskem meddruštve-
nem odboru od Solčave do Rimskih To-
plic. To pa je tudi področje, ki ga z alpini-
stično aktivnostjo pokriva alpinistično
društvo Celje. Odprava v Himalajo je
vreden prispevek k počastitvi te visoke
obletnice organiziranega planinskega
društva v Savinjski dolini.
Ko smo razmišljali o izbiri cilja smo
bili v dilemi: povzpeti se na enega od že
davno prej osvojenih osemtisočakov po
tehnično razmeroma lahki poti ali pre-
plezati težko, še ne osvojeno steno ali
greben kake nižje gore. Osemtisočak
zveni sicer zapeljivo, vendar pa je za take
vrhove težko dobiti dovoljenje, odprava
je draga zaradi večjega števila potrebnih
višinskih taborov in višinskih nosačev,
športni uspeh pa je majhen. Tudi v Hi-
malaji se je tako, kot pred desetletji v
Alpah, težišče vrhunskega alpinizma
preneslo v težke stene in grebene.
Celjski alpinisti smo izbrali drugo
možnost. Le tako bo odprava manjša in
cenejša, po kvaliteti pa primerljiva z naj-
večjimi svetovnimi alpinističnimi dosež-
ki. Pri tem se na račun nižjih stroškov in
večje kvalitete poveča tudi tveganje.
SKRIVNOSTNI GAURIŠANKAR
Tako smo se odločili za sveto goro
Gaurišankar in sicer za njegovo še ne-
preplezano južno steno.
Masiv Gaurišankarja se dviga na meji
med Nepalom in Tibetom v Rolwaling
Himalaji. Iz doline Kathmanduja se vidi,
kot da bi bil višji od vseh vrhov v Nepa-
lu. Zato so ga dolgo šteli za najvišji vrh
sveta. Gora ima dva vrhova. Severni je
visok 7145 m, južni pa 7010 metrov.
Za hindujce in budistične Šerpe ima
velik religiozni pomen in je ena njihovih
najsvetejših gora. Budistični Šerpe jo
imenujejo Jomo Tseringma, hindujci pa
južni vrh Gauri, ki je božanstvo plodno-
sti in lepote, višji severni vrh pa Shan-
kar, ki je ena od oblik boga Šive in je bog
uničenja pa tudi moči obnavljanja.
Kot pove že ime, je gora Gaurišankar
nepristopna, gigantska gora izredne le-
pote. Zaradi oddaljene lege, neraziska-
nih pristopov in velikih tehničnih težav
vzpona, je bil Gaurišankar med vsemi
pomembnejšimi vrhovi nepalske Hima-
laje zadnji osvojen. Do leta 1964 je neu-
spešno poskušalo šest odprav. Nato so
bih zaradi političnih konfliktov v Aziji
vzponi v Nepalu prepovedani vse do leta
1978. Z vzponom prek težke zahodne ste-
ne na severni vrh je prva uspela ameri-
ško nepalska odprava pomladi 1979, je-
seni istega leta pa je uspel vzpon angle-
ško nepalski odpravi po jugozahodnem
grebenu na južni vrh. Nato so ga do da-
nes poizkušale zavzeti že avstrijska,
španska in japonska odprava, vendar
neuspešno.
Južna stena, ki je naš cilj, še ni dožive-
la poskusa vzpona. Stena je visoka okoli
2000 metrov in sodi med najtežje hima-
lajske stene. Zato je nujna predhodna
izvidnica, ki bo raziskala dostop in preu-
čila smer vzpona, ki bo tehnično izvedlji-
va in najbolj varna. Izvidnica je že kreni-
la na pot.
Zaradi velikih tehničnih težav, ki jih
pričakujemo, in ker ni možnosti sestopa
po lažji smeri, alpski način vzpona ne bo
mogoč, zato bo potrebno steno prepleza-
ti v ekspedicijskem slogu s postavlja-
njem vmesnih taborov in zavarovanjem
smeri za vrnitev.
ČLANI ODPRAVE IZBRANI
Celjska himalajska odprava je predvi-
dena za jesen 1983, z odhodom v začetku
septembra in povratkom v drugi polovi-
ci novembra. Plezali naj bi torej v obdob-
ju po poletnem monsumu.
Načinu plezanja, je bilo izbrano iz vrst
številnih alpinistov tudi ustrezno moš-
tvo odprave in sicer je bila selekcija tri-
kratna. Predvideva se devet alpinistov,
ki bodo sestavljali tri naveze s po tremi
člani. Deseti član moštva bo zdravnik,
vodja odprave pa bo eden izmed plezal-
cev. Zvezni oficir mora spremljati odpra-
vo po predpisih nepalske vlade, potreb-
nost sodelovanja in število višinskih no-
sačev - Šerp bo ugotovila izvidnica. Po-
možno osebje bosta kuhar in poštar, po
potrebi pa še nosači za oskrbovanje baz-
nega tabora s hrano in kurivom.
POT ODPRAVE
Možni so trije načini transporta:
Transport moštva in opreme z letalom.
Ta način prevoza opreme je najhitrejši,
najbolj zanesljiv in najdražji. Zaradi vi-
sokih stroškov prevoza tovora mora biti
le-ta skrbno izbran in omejen. Vso mož-
no opremo in hrano je potrebno nakupiti
v Nepalu za devize. Tako ni mogoče iz-
koristiti vse opreme in hrane, ki bi jo
lahko odprava dobila kot pomoč delov-
nih organizacij.
Druga možnost transporta: Z ladjo do
Bombaya in nato z vlakom ah kamio-
nom prek Delhija v Kathmandu, ostali
del moštva pa z letalom, s katerim bi se
moštvo tudi vrnilo. Ta način je znatno
cenejši od prvega, posebno še, ker je
možno v Kathamandu pripeljati praktič-
no vso opremo in hrano iz Jugoslavije.
Slaba stran te vožnje pa je, ker je tran-
sport kombiniran in časovno dolg. Tovor
bi lahko spremljali le člani moštva, ki so
študenti.
Tretja možnost vožnje: Opremo in
moštvo prepeljati § tovornjakom in kom-
bijem. Tega načina se poslužujejo mno-
ge, zlasti angleške odprave. Dobra stran
tega prevoza je, da se lahko iz matične
domovine pripelje prav vse do konca
vozne poti v Nepalu, tovor se tudi ne
prelaga in je pod stalnim nadzorstvom.
Ta način je najcenejši, zlasti če bi dobili
vozila v uporabo iz reklamnih namenov.
Slaba stran tega cenenega transporta pa
je dolgo potovanje, možnost nepredvide-
nih dogodkov in velik napor za moštvo.
Katera od naštetih variant transportov
bo izbrana, bo pokazal čas in razmere.
Kandidati za prvo celjsko himalajsko
odpravo so: Alojz Cajzek, Slavko Cankar
(tudi vodja odprave), Franc Canžek, Aco
Pepevnik, Branko Povše, Smiljan Smo-
diš, Aleš Stopar, Marijana Šah, Bojan
Šrot, Jože Zupan in Anton Zunter
(zdravnik).
Vsi lahko samo upamo, da nam bo ob
naši prvi odpravi v himalajsko gorstvo
gora Gaurišankar naklonjena, prav tako
pa tudi podjetja, na katerih pomoč raču-
namo, ko bomo potrkali na njihova
vrata.
ALEŠ STOPAR
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 45 - 11. november 1982
Veleblagovnica T
VSE ZA MRZLE ZIMSKE DNI!
Pestra izbira ženske, moške in otroške konfekcije
perila, pletenin in obutve.
»Le pridi! Ce te bo pot zanesla tukaj mimo, se vedno
oglasi!« se je pozdravil z njim gospodar in naročil, naj
pozdravi mater.
Gospodarju se še sanjalo ni, da se je Palček potem, ko
se je po poti spustil po bregu, na drugi strani spet vzpel
in streljaj od domačije zavil v gozd ter nato v svoj novi
dom.
V svoj bunker.
Palček je bil zadovoljen. Na domačiji je bil deset dni.
V tem času ni potrkal na vrata niti en tuj človek. Toliko
bolj je bil prepričan, da nikogar ne bo zanesla pot sem-
kaj pred te smreke, pred bunker.
Prve dni je veliko ležal. Moral se je navaditi novih
dimenzij. Zapiral je oči in mislil na minule dogodke.
Največkrat pa so se mu misli ustavile ob gospodinji.
Vse je storila, da bi mu olajšala samoto. K njemu je
prihajala zgodaj zjutraj in proti večeru, ko mu je prina-
šala hrano in pijačo. Če ni utegnila zaradi moža, so otroci
to postorili. Njim je bila všeč ta skrivnost, molčali pa so
o njej kot grobovi.
Palčku so nanosili knjig, da jih je bral in mu dostav-
ljali »Ljudsko pravico«, na katero je bila naročena go-
spodinja in po katero so vsak drugi dan hodili v dolino.
Ko je bil sam, se je Palček marsičesa domislil. V tišini
gozda pa naj si je ležal v bunkerju ali pa se potikal v
njegovi okolici, so mu prihajali pred oči prizori iz njego-
vega življenja. Po večkrat na dan so se mu zvrteli pred
očmi. Velikokrat se je zgodilo, posebno ko je ležal v
bunkerju, da se je skobacal na vse štiri. Misli so ga
odvlekle v tiste trenutke, ko je kot vojak brezobzirno
nastopal z orožjem v rokah. Spomnil se je vseh pogle-
dov, s katerimi se je tedaj srečal. Vsi po vrsti so bili
pravzaprav proseči, prestrašeni. Nato pa je v široko od-
prtih, največ razbral brezmejno začudenje. Skobacal se
je na vse štiri, kot bi hotel izbruhati vse to iz sebe. Nato
se je vzdignil in se pognal venkaj.
Obležal je v senci pod smrekovimi vejami, koder ni
bilo že dolgo let nobene sončne lise in prisluškoval,
kako mu v prsih buta srce.
Vode je veliko pil, po nekaj čutaric je izpraznil vsak
dan. Včasih je od gospodinje zahteval močnejšo pijačo, a
je ni dobil. Prinesla mu jo je le tedaj, ko je ostala pri
njem.
Ležala sta nekoliko vstran od bunkerja, na mahu,
širokem in dolgem, kot preproga za v sobo. Palček je
med vrhovi dreves odkril košček neba. Gospodinja je
kmalu ugotovila, da ga prav ta pogled v nebo vedno bolj
vznemirja. Postajal je živčen in začel je ponavljati, da
noče tako mlad pri živem telesu segniti na kraju, kamor
noče niti nobena gozdna žival.
Nekoč, ko sta tako ležala, je Palček nenadoma zinil:
»Premišljujem, kako bi pobegnil v Avstrijo. Kako bi
šel, ko se bom naveličal tega bunkerja, ko ne bom več
vzdržal njegove tesnosti in teh vej, ki se priklanjajo do
tal. Mislim, da bi bilo najbolje s kolesom. Proti Vitanju,
Doliču, Slovenj Gradcu, Dravogradu. V petih urah bi pa
bil na drugi strani!«
»Na meji je pa na vsakih petsto metrov graničar!«
»Torej bi moral čez vmes, pri dvestopetdesetih me-
trih!«
Palček pa je na Avstrijo čez čas pozabil. Gospodinja je
dobro skrbela zanj.
Minili so meseci.
Nekega dne se je Palček odločil, da pojde k dvema
skrivališčema, kjer sta z Milošem shranila nakradeno in
naropano blago. Gospodinja ga je pregovarjala, naj se ne
igra z ognjem, vendar si Palček ni dal nič dopovedati.
Rekel je, da je med blagom tudi nekaj denarja, ki ga
potrebuje.
»Ne bom živel na tvoji grbači!«
Palček je zvečer odšel, zjutraj pa se je vrnil. Bil je
dobro otovorjen. Prinesel je kup oblek, čevljev, za go-
spodinjo celo lepo verižico in seveda tudi denar.
Marsikaj od tega je še isti dan položil pred gospodarja,
njegove otroke in seveda pred gospodinjo ter tako prine-
sel v to samotno domačijo praznik. Gospodarju je s
posebnim zatrdilom, da ne bo pozabil njegove gostoljub
nosti, stisnil v roke nekaj bankovcev katerih je bil mož
kajpada še posebno vesel.
Palček je začel namreč misliti na zimo.
Vladala je že jesen. Vse bolj pogosto je deževalo. Gozd
je bil vsak dan manj prijazen. V bunkerju je bilo hladno
kot v grobu. Palček se je vse bolj pogosto mudil v
gospodarjevi hiši. Če je videl, da ga pisano gleda, ga je
potolažil z novim bankovcem. Vsake toliko je kajpak
moral v bunker. Ko pa se je pomlad začela sprehajati po
gozdovih in poljih in je sonce postalo spet dovolj toplo,
ga ni bilo na domačijo h gospodarju tudi po ves mesec
Kratkočasil se je s poslušanjem radia, ki ga je bil tudi
našel med ukradeno robo iz Miloševih časov in knji-
gami, ki so mu jih pridno prinašali gospodinjim otroci
Z gospodinjo sta bila vse bolj navezana drug na dru-
gega. Priznala sta si, da si drugačnega življenja ne mo-
reta več predstavljati. Minilo je leto.
In naslednjih šest mesecev.
Palček je živel svoje življenje. Malce se je zgrbil, posta-
ral.
Včasih je ves dan poležaval, a ni niti ure kaj prida spal■
Venomer je motril brzostrelki na steni. Prijemalo ga j6
da bi streljal na sence v okolici, da bi vsem smrekah
odbil vrhove, da bi streljal na vse od kraja, streljal &
prazen nič.
Nato se je pomiril. Odšel je na obisk h gospodarju, sp"
z njim kupico ali dve, plačal z debelim denarjem in S*
poslovil z zagotovilom, da kmalu spet pride.
Otrokom je naskrivaj mežikal in jih gladil po laseh.
Obrnilo se je spet nekaj mesecev.
Začeli so minevati tudi tisti, ki so bili poslednji *
Palčkovem življenju.
28
V	predalu kapetana Ozne Zdenka je bil še vedno zaj?
ten spis o Ivanu Laubiču - Palčku. Za varnostnika pred-
met še ni bil rešen.
Minilo je precej časa, ko ni bilo o Palčku ničes&
slišati. Ponekod so že kar pozabili nanj.
Spis iz predala, koder se je že kar malce zaprašil, pa r
moral spet predenj na mizo.
V	došlih sporočilih so informatorji večkrat omenili,
so nekateri kmetje na terenu, v celjski okolici videv&>
oborožene ljudi.
^,45-11. november 1982
NOVI TEDNIK - stran 17
pOKOMET
NIHČE NE POPUŠČA
$labo v republiških ligah
Tradicija se nadaljuje,
fako kot lani so tudi letos
po g. kolu na čelu lestvice
r0kometaši Aera Celje in to
brez poraza. Enako kot lani
»a morajo srečanje 9. kola
jaradi odsotnosti mladin-
cih reprezentantov prelo-
miti. In lani so ob povratku
celjskih reprezentantov Ce-
ljani izgubili dve srečanji
jo še zaostalo srečanje po-
kadi proti Borcu.
Upamo, da tokrat ne bo ta-
ko. V soboto Celjani sicer ne
bodo igrali proti Mehaniki v
[tfetkovičih, kajti to srečanje
bo prve dni decembra. V
preostalih srečanjih proti
Iskri in Jugoviču v Kaču pa
bi morah Celjani osvojiti tri
točke in to bi bilo verjetno
dovolj za naslov jesenskega
prvaka. Prvenstvo pa je letos
tako izenačeno in nihče od
favoritov Krivaja, Zamet in
Zagreb ne popušča.
V preteklem kolu so Celja-
ni visoko premagali Po tišje
iz Ade s 35:23 (16:15). Po za-
četnem 5:2 so gostje celo vo-
dih v 22. minuti 13:10. Toda
Ivezič, Vlado Bojovič, Dju-
rin in Ščurek so se razigrali,
do odmora rezultat izenačili
in nato po vedli, da bi v nada-
ljevanju v 20. minutah dose-
gli kar 15 zadetkov, gostje pa
samo 2. S tem je bil zmago-
valec znan in številni gledal-
ci so ponovno uživali v lepih
kombinacijah domačega
moštva. Med domačimi
igralci pa so tokrat zadovolji-
li prav vsi. Strelci: Razgor 3,
Miha Bojovič in Kleč 1, Šču-
rek 9, Gjurin 5, Vlado Bojo-
vič 10, Ivezič 6.
Lestvica: 1. Aero 14 točk,
2. Krivaja 12, 3. Zamet 11, 4.
Zagreb 10 točk itd.
Igralke Velenja iz Titovega
Velenja so gostovale v Cr-
venki in visoko premagale
domačinke 33:10 (16:6). Naj-
boljša strelka je bila Omera-
gičeva, ki je dosegla 11 za-
detkov. V prihodnjem kolu
igra Velenje doma proti Po-
tisju. Na lestvici so pete in
imajo osem točk.
Rokometaši Šoštanja so
po uspehu v Rovinju tokrat
morah oddati točko borbe-
nim igralcem Dubovca, ki v
Šaleški dolini vedno igrajo
zelo dobro. Rezultat srečanja
v Rdeči dvorani je bil 30:30
(15:16). Obe moštvi sta igrali
odprto in slabo v obrambi.
Putušek in Potočnik sta pri
Šoštanju dosegla kar 23 za-
detkov. Na lestvici so Šo-
štanj čani peti in imajo 11
točk. V prihodnjem kolu
igrajo na Reki proti Kvar-
nerju.
Slabe rezultate so dosegli
naši predstavniki v obeh re-
publiških ligah. Res da so
gostovali, toda visoki porazi
potrjujejo, da forma pada.
Aero Celje je izgubil v Igu
proti Mokrcu 24:30 (10:15),
Minerva pa v Izoli 20:23
(11:14). Čeravno so Grižani
vodili kar 27 minut so potem
prehitro popustih in gostite-
lji so to izrabili ter zmagali.
Ženska vrsta Šmartnega je v
predtekmi v Izoli izgubila
proti Izoli 16:21 (8:8).
Na lestvici je Minerva peta
in ima 11 točk, Aero pa sku-
paj s štirimi moštvi deli
osmo do enajsto mesto z 8.
točkami. V ženski ligi pa je
Šmartno osmo s šestimi toč-
kami. V prihodnjem kolu
igrajo: Aero Celje-Rudar,
Minerva-Usnjar pri moških
ter Šmartno-Fužinar pri žen-
skah.	J. KUZMA
žoga je okrogla
V	repubhški nogometni ligi so odigrali predzadnje
jesensko kolo. Oba naša predstavnika sta tokrat zma-
gala in si utrdila položaj na lestvici. Šmartno je doma z
golom Prašnikarja iz 11. metrovke premagalo maribor-
skega Kovinarja, velenjski Rudar pa je zmagal v Se-
žani proti Tabor Jadranu 3:2 z goloma Boškoviča (2) in
Tolazzija. Rudar je tretji in zaostaja za vodečim Slova-
nom tri točke, Šmartno pa je četrto s petimi točkami
zaostanka za vodilnim. Pari zadnjega jesenskega kola:
Rudar bo igral doma proti trenutno drugouvrščeni
Izoli (v primeru zmage bi jo prehitel!), Šmartno pa
gostuje v Kopru, ki je peti.
V	vzhodni ligi so tudi oddigrali predzadnje jesensko
kolo. Igralci Kladivarja so oddali svojo drugo točko in
sicer na gostovanju v Zagorju proti Proletercu, kjer so
igrali 1:1. Derbi je dobil Steklar, ki je premagal Elkroj
3:0, Dravinja pa je doma remizirala z Brežicami 1:1.
Kljub oddani točki še vedno vodi Kladivar, Dravinja je
tretja, Steklar peti in Elkroj šesti. Pari zadnjega jesen-
skega kola: lokalni derbi bo v Mozirju med Elkrojem
in Dravinjo, Steklar gostuje pri Fužinarju, ki je enajsti,
Kladivar (verjetni jesenski prvak?) pa se bo doma sre-
čal z Aluminijem, ki je tretji. Pred koncem jesenskega
dela torej še precej ugank tako v republiški kot vzho-
dni ligi.
TV
MEDNARODNA ZMAGA
Hokejisti Cinkarne ta teden niso odigrali prvenstvene
tekme, zato pa so prosti termin izkoristili za odigranje dveh
prijateljskih srečanj v katerih so zlasti mlajši igralci imeli
dovolj priložnosti, da se izkažejo! Trener Tomaž Lepša je
namreč »porinil v ogenj« dva mlada napada, ki sta se odre-
zala v srečanju proti graški ekipi GAW, katero so Celjani
premagali v Celju z rezultatom 10:7 (0:0, 4:2, 6:5).
V	tem srečanju niso igrali Poljanšek, Lepša in Grabler.
Zato pa so mladi, posebno pa napad Marčec - Perčič -
Zupane ponovno zadovoljili ter seveda Vertovšek, ki je bil s
tremi zadetki najboljši strelec srečanja. Ostale zadetke za
Cinkarno so dosegli Marčec 2, Žlof, Perčič, Filipovič, Sen-
delbach in Zupane po enega.
Med tednom je tako pomlajena ekipa gostovala tudi na
Jesenicah in vrnila srečanje Kranjski gori. Medtem, ko so v
Celju zmagah Celjani 10:8, so v povratnem srečanju bili
boljši Kranjskogorčani 7:5.
V	soboto se prvenstvo nadaljuje. Celjani bodo igrali ob
18.30 uri v Mestnem parku proti Vojvodini iz Novega Sada.
J. KUZMA
PRVI LETOŠNJI NASLOV CELJU
Šele mladinkama Mileni Šeliga in Biserki Petak iz KK
Celje je uspelo letos osvojiti prvi republiški naslov za celjski
kegljaški klub. Ta uspeh sta dosegli v soboto na štiristeznem
kegljišču hotela Dobrna, ko sta na republiškem mladinskem
prvenstvu Slovenije osvojili prvo mesto. Porušili sta 800
kegljev. Solidni sta bih tudi drugi tekmovalki Celja Špiljak
in Salamon, ki sta osvojili drugo mesto in zaostali za zmago-
valkama samo dva keglja.
J. K.
PREMAGALI
PRVAKA
Državno prvenstvo v ju-
do se nadaljuje. V 3. kolu so
Celjani gostovali v Nikšiču
in se pomerili z domačim
Akademikom ter lanskolet-
nim prvakom Zeljezničar-
jem iz Sarajeva.
Medtem, ko so v močno
pomlajeni postavi izgubili z
gostitelji 2:12 (0:25), točki
sta osvojila Oštir in Ander-
le, ki sta se borila neodloče-
no, so potem v drugem sre-
čanju premagali lanskolet-
nega prvaka 7:7 (25:19). Za
celjsko vrsto so točke pri-
borih Pungeršek, Oštir in
Anderle, ki so zmagah ter
Majoranc, ki se je boril
neodločeno. Največje pre-
senečenje pa je pripravil
Anderle z zmago nad Ku-
smukom 10:0.
Na lestvici so Celjani de-
veti in imajo šest točk. V
prihodnjem kolu se bodo
borili doma proti Impolu in
Rakovici.
J. K.
KOŠARKA
USPEŠNI TUDI V ZAGREBU
Prekinitev v Slovenskih Konjicah
Košarkarji Libele so tudi
po kolu ostali na vrhu lestvi-
ce v 11. zvezni ligi. V Zagre-
bu so namreč premagali
Monting 94:93 (53:45). Sreča-
nje je bilo v znaku dobre igre
Celjanov v prvem polčasu,
ko so vodih že z 20 koši razli-
ke. Prehitro zadovoljni z lah-
kim vodstvom so popustili
in domačini so z igro mož na
moža občutno zmanjšali re-
zultat ter v zadnjem delu ce-
lo izenačili. V dramatičnem
finišu pa je odločitev prine-
sel borbeni Gole, ki je zago-
tovil zmago.
Koše za Libelo so dosegli:
Gole 27, Tovornik 16, Aničič
16, Pipan 14, Medved 8 in
Kahfedžič 13. Na lestvici Ce-
ljani vodijo z 8. točkami. V
prihodnjem kolu, v soboto
ob 19. uri, bodo igrali doma
proti Ježici.
V ženski republiški košarka-
ški ligi so tudi igralke Libele
ostale neporažene in so dose-
gle svojo drugo zmago. V go-
steh so premagale Novo me-
sto 92:67 (49:32). Koše za Li-
belo so dosegle Koželj 25,
Cerjak 21, Bozovičar 12, De-
lopst 10, Cencelj 13, Kričej 8,
Knez in Ferme po 2.
Ekipa Comet iz Slov. Ko-
njic pa je izgubila na Jeseni-
cah 59:72 (29:34) in to kljub
zelo dobri igri Pajenkove in
Jevšenakove, ki sta dosegli
vsaka po 12 košev. Uspele pa
so igralke Rogaške, ki so v
Mariboru premagale Mari-
bor 72:71 (32:33). Bila je to
dramatična tekma v kateri
so ob koncu imele igralke
Rogaške bolj mirno roko pri
zaključnih akcijah.
V prihodnjem kolu igrajo:
Libela-Pomurje, Rogaška-
-Jesenice in Comet-Litija.
Pričeli so tudi moški s tek-
movanjem v repubhški hgi.
Z našega območja sodelujeta
Comet in Kovinar. Kovinar
iz Štor je gostoval v Kranju
in izgubil proti Triglavu
106:117 (47:56), medtem ko je
bila tekma med Cometom in
Branikom prekinjena 41 se-
kund pred koncem pri rezul-
tatu 82:85, ko je neodgovorni
gledalec napadel sodnika
Remsa. V prihodnjem kolu
igrajo: Kovinar-Helios in
Comet-Novoles.
J. KUZMA
f---N
OM
ODBOJKARSKI
MREŽI
V	II. zvezni hgi - zahod
so oddigrah 5. kolo. Šem-
peter je na gostovanju na
Reki dosegel pomembno
zmago, ko je premagal
Lučki radnik 3:1. Na le-
stvici je peti (3 zmage in
dva poraza, 6 točk), v 6.
kolu pa bo igral doma z
ekipo Ina Mlaka, ki je tre-
nutno tretja z enakim šte-
vilom točk kot Šempeter.
V	II. zvezni hgi - zahod
so odbojkarice Ljubnega
doživele že peti zaporedni
poraz, tokrat v Mishnji
3:0 Na lestvici so med
osmimi ekipami sedme, v
6. kolu pabodo igrale do-
ma s Puljem, ki je zadnji.
Torej možnost za osvoji-
tev prvega para točk!
V	republiški hgi se je
lokalni derbi končal s
prepričljivo zmago To-
polšice, ki je doma pre-
magala Braslovče 3:0. Po
4. kolu je Topolšica na
drugem mestu (brez pora-
za!), Braslovče pa na pe-
tem z dvema zmagama in
dvema porazoma. V 5. ko-
lu bodo Braslovče igrale
doma z Granitom, ki je
šesti, Topolšica pa gostu-
je pri zadnje uvrščeni
(osmi) Mishnji.
V	ženski repubhški hgi
so igralke Golovca dose-
gle doma nepričakovan
poraz z ekipo Gorij 3:2 in
so med desetimi ekipami
na osmem mestu. V pri-
hodnjem kolu gostujejo
pri ekipi Rogoze, ki je
sedma.
TV
V_
NA KRATKO
SINDIKALNA
HOKEJSKA LIGA
Tudi letos bo dvokrožno tek-
movanje v sindikalni hokejski li-
gi Celja. V prvenstvu bodo sode-
lovali Kovinotehna, EMO, Zla-
tarna in Opekarna. Manjkajo le
»Aerovci«.
Redne tekme bodo vsak pone-
deljek ob 20. in 21. uri. V ponede-
ljek se bodo pomerili: Opekarna
- EMO in Zlatarna - Kovinote-
hna.
TRIJE PARI NA
DRŽAVNO
PRVENSTVO
Samo trije pari z našega ob-
močja bodo letos sodelovali na
državnem prvenstvu v kegljanju.
Med moškimi bo to dvojica iz
Hmezada Kačič - Tomažič, ki je
bila na republiškem prvenstvu
peta, med ženskami pa celjski
dvojici Gobec - Lesjak in Seško-
Pečovnik.
LESJAK IN SELČAN V
IRAKU
V soboto rokometaši Aera Ce-
lje ne bodo igrali redne prven-
stvene tekme proti Mehaniki v
Zavidovičih. Srečanje je prelože-
no, ker dva celjska mladinska re-
prezentanta sodelujeta z repre-
zentanco na gostovanju v Iraku.
To sta vratar Sandi Lesjak in
krilni igralec Vito Selčan.
RALLY ZDRUŽENJA
ŠOFERJEV
Združenje šoferjev in avtome-
hanikov Celje je priredilo tradi-
cionalni, četrti, avtorally za člane
delovne skupnosti. Nastopili so
inštruktorji in ostali člani sindi-
kalne organizacije združenja in v
zanimivem tekmovanju pokazali
vse svoje znanje. Med 20 tekmo-
valci je zmagal Janez Golouh
pred Romanom Mejačem in Me-
todom Zemljičem. Prehodni po-
kal sindikalne organizacije pa je
prejel Rudi Jakše kot najboljši
tekmovalec.	J. K.
ZMAGALE KEGUAVKE
SAVINJE
Kegljaška sekcija Obnova Ce-
lje je za popestritev ženskega sin-
dikalnega kegljanja priredila tur-
nir štiričlanskih ženskih ekip.
Med petimi ekipami so zmagale
predstavnice Savinje, ki so poru-
šile 1483 kegljev. Sledijo: Metka
1448, Obnova 1431, Merx DO Bla-
govni center 1407 in Cinkarna
1306.
Med posameznicami je bila
najboljša Stanka Jurše (Obnova)
s 399 keglji. Sledijo: Milka Šlogar
(Metka) 396, Zdenka Zimšek
(Blagovni center) 393, Marija Sa-
lamon 389 in Darinka Čuk (obe
Savinja) 381 kegljev.
M. OJSTERŠEK
ŠPILJAK IN IBRIČ
ZMAGALA
V	Zagrebu je bilo predzadnje
kolo medrepubliškega prvenstva
v semi contactu, katerega se je
udeležilo tudi sedem članov
Društva za borilne veščine Slav-
ko Šlander iz Celja. J. Spiljak in
H. Ibrič sta zmagala v svojih ka-
tegorijah, D.Džurič in M. Recko
sta bila druga, V. Koželj pa tretji
v svoji kategoriji.
D. SNEDIC
ZNOVA NOGOMET V
ŠTORAH
V	Storah so v želji, da bi znova
zaživel tekmovalni nogomet,
osnovali nogometno ligo, v kate-
ri trenutno nastopa šest ekip ra-
zličnih krajev v tej krajevni
skupnosti. Vrstni red po konča-
nem jesenskem delu: 1. Štore
mladi 10 točk, 2. Kompole 7, 3.
Store veterani 6, 4. Svetina 5, 5.
Pečovje 2 in 6. Prožinska vas
brez točk. Spomladi bodo s tek-
movanjem nadaljevali ter posku-
šali v ligo pritegniti še kakšno
ekipo zaselka, ki je v KS Store.
VIKTOR JAGER
ŽE BLIZU 100 KUPONOV ZA Ol V
SARAJEVU
Čeprav smo zaključili šele
6. nagradno igro PARTI-
ZAN, se je v bobnu za zak-
ljučno žrebanje nabralo že 97
pravilnih odgovorov. To je
že prav čedno število, seveda
pa še vedno malo glede na
možnosti sodelovanja, sprot-
ne nagrade in glede na zani-
mivo končno nagrado, ki jo
poklanja SOZD MERX,
TDO TEKO, Tozd Malopro-
daja - ogled ZIMSKE OLIM-
PIADE V SARAJEVU.
Moramo pa povedati, da
precej pravilnih odgovorov-
kuponov prihaja v uredniš-
tvo še po žrebanju in kar žal
nam je, ker jih ne moremo
več upoštevati.
V 6. nagradni igri je prišlo
komaj 13 kuponov in še od
teh samo šest pravilnih. Par-
tizan Štore je pred dvema le-
toma slavil 50-letnico organi-
zirane telesne kulture svoje-
ga kraja in med tistimi, ki so
pravilno odgovorih, je žreb
namenil:
1.	nagrado - Boštjanu Marin-
ček, Celovška 11, Celje
2.	nagrado - Matej-Andreji
Motoh, Čopova 23, Celje
3.	nagrado - Vesni Naglav,
Miklošičeva 1, Celje
Tokrat so prvič vsi nagra-
jenci iz Celja. Čestitamo!
Naj še napišemo, da bodo
tako kot običajno vsi nagra-
jenci tudi pismeno obvešče-
ni in jim nagrado pošljemo
po pošti oziroma napišemo,
kje jo lahko dvignejo.
METOD TREBICNIK
ŠAHOVSKE
NOVICE
Na klubskem turniriu v
Žalcu vodi Marjan Cre-
pan pred Francem Bri-
novcem st. in ostalimi. Na
drugokategorniškem tur-
nirju pa vodi Ljubo Lam-
pret pred Bojanom Cul-
kom itd.
Na brzoturnirju šahov-
ske sekcije Društva inva-
lidov Žalec je zmagal Bo-
žo Štucl iz Celja pred
Marjanom Crepanom,
Stanetom Skokom itd.
V Preboldu je bil sedmi
mesečni turnir ŠK Sa-
vinjčan. Zmagal je Mar-
jan Goršek iz Titovega
Velenja.
JOŽE GROBELNIK
NAGRADNA IGRA »PARTIZAN«
Katere akcije organizacijsko usmerja in
vodi Partizan Jugoslavije in vodi Partizan
Jugoslavije in Slovenije ter je njihov pobu-
dnik?
1.	V VSAKO KRAJEVNO SKUPNOST
DRUŠTVO PARTIZAN
2.	HODI IN TECI
3.	IŠČEMO NAJBOLJŠO KRAJEVNO
SKUPNOST V ŠPORTNI REKREA-
CIJI
Pravilen odgovor obkrožite in pošljite na
naše uredništvo najkasneje do 19. novem-
bra 1982
NAGRAJUJE AERO Celje!
PARTIZAN ŠTORE VABI!
-	ponedeljek, 8,30-10,00 - cicibani;
16,00-18,30 - pionirke; 18,30-20,00
-	člani nad 40 let; 16,00 - 21,00 -
rekreacija na kegljišču;
-	torek, 8,30-10,00 cicibani;
16,00-18,30 pionirji; 18,30-21,30
člani;
-	četrtek, 8,30-10,00 cicibani;
16,00-18,30 - pionirke; 18,30-20,00
-	članice; 20,00-21,30 - srednji člani
-	petek, 16,00-18,30 - pionirji;
in vsak dan od ponedeljka do petka od
16,00 do 20,00 ure posebne vadbe na-
miznega tenisa in balinanja.
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 45 - 11. november 1982
§t. 45 - 11. november 1982
NOVI TEDNIK - stran 19
NA POMOČ
V soboto bo v dvorani Golovec veliki
smučarski ples, na katerem bo nastopilo
veliko znanih, manj znanih in sploh
nastopajočih. Z njimi pa vsa naša smučarska
reprezentanca. Koncert ima naslov
POMAGAMO.
Samo da ne bomo kasneje ob spremljanju
nastopov naših smučarjev na belih poljanah
vpili NA POMOČ.
Program:
45 milijonov dinarjev
Y krajevni }ftypnosti Qriže. ki
so na vrsti za praznovanje ob-
činskega praznika, so pripravili
program investicijskih vlaganj in
stroikov v skupni vrednosti
okrog 45 milijonov din (Štiri in
pol stare milijarde). Program
vscicatcor Kaze, da imajo v tej
krajevni skupnosti veliko načrtov
n želja, vpraSaaic w it. Kit nai
v JialsM nhf.ini vrrli tnlikn tlf
da bi te Zelje lahko ures-
enem letu. Iz samo-
~><ovo ne.
Vse kaže, da se tega v Grižah
sami zavedajo, pa se bodo brez
posebnega razočaranja zado-
voljili tudi z neprimerno bolj
skrčenim programom. V času
velikih stabilizacijskih prizade-
vanj v vsej državi pa vendar'
moti, da neka krajevna skupnr
sploh sestati tako zahtr
program. Zlasti še, ker v r
kasnijo z izvajanjem nr'
točk referendumskega «■
zlasti s kanalizacijo '
dolini.
Bolje je več želeti in manj dobiti!
Od želja se ti pač nič ne more zgoditi!
minila sta dan in mesec varčevanja -
vendar se nam obeta še dolgo varčevanje
Ob sedanjem
pomanjkanju goriv in
vsesplošni energetski
krizi se je naš občan, ki
želi ostati neimenovan,
odločil za najnovejšo peč.
Pravi, da je učinkovita,
čeprav ima tudi pri
zagotavljanju »goriva«
zanjo, včasih težave. Še
sreča, da lahko za
kurjenje uporablja
najrazličnejša sredstva.
Posnetek je bolj temen,
ker občan jemlje resno
tudi priporočilo o
varčevanju z električno
energijo.
ENA BONIČNA
Ko v trgovini ni mesa,
bon nam naj rešitev da.
Ko več praška ni na
tone,
vsi kričijo: bone, bone!
In če olja, cukra ni -
boni so rešitelji.
Kot da smo že pozabili,
kdaj smo bone le delili.
Kot da je sedanje leto,
isto kot štiridesetpeto!
NIČ VEČ NEKDO IN NEKJE!
Tovariši! Dovolj je bilo okolišenja. Dovoljkrat
smo le govorili, da moramo več narediti za bolj
odgovorno obnašanje. Zdaj je resnično zadnji
čas, da na odgovorne pokažejo s prstom. Da
povemo njihove priimke in imena. Kajti, tovariši,
tudi odgovorni imajo imena in priimke. Res jih
imajo. Res je, da smo zadnji čas te stvari
obravnavali tako, kot da jih ne bi imeli. Pa ni
tako! Prav tako so iz mesa in kosti, so ljudje.
Zato jih moramo imenovati. Dovolj je bilo
skrivanja in prikrivanja, dovolj govorenja o
nekih ljudeh, ki so nekje nekaj naredili. Tega je
konec. In če je treba, bomo temu naredili konec
prav tukaj in sedaj. Zakaj ne bi bili prvi?! Kajti
napak in pomanjkljivosti je veliko tudi pri nas.
Zakaj ne bi rekli, da so? Zakaj tega ne bi
priznali? Priznanje ne pomeni nekaj slabega.
Pomeni moč in pomeni, da bomo s tem nehali
in stopili na novo pot.
Vem za krajevno skupnost, kjer se neki
funkcionar obnaša zelo nemogoče. Kot da bi
bila tista skupnost posebna občina. Prezira
naša skupno sprejeta stališča, delati hoče po
svoje. Mar mu bomo še dopuščali.
Vem za delovno organizacijo, kjer je direktor
pogazil vse samoupravno sprejete odločitve in
dela po svoje. Kot da je tovarna njegova! Bomo
šli mirno mimo tega primera in mimo tega
tovariša. Naredil je nekaj zelo narobe, ljudje o
tem veliko govorijo, zato jaz tega tu ne bi
izpostavljal.
Ali pa tisto društvo v onem koncu mesta.
Kako nestabilizacijsko se obnašajo. Saj človek
skoraj težko verjame, da sodijo v isto skupnost
kot vsi ostali. Kot da zanje veljajo druga pravila
igre. Pa blagajnik enega izmed naših športnih
društev. In tajnik istega. Se lahko tako
ponašata. Neodgovorno se obnašajo in, tovariši,
morali bomo enkrat konkretno spregovoriti o
njih. Saj imajo menda imena!!!
ZDRAVILNE RASTLINE
ANGEUKA
Angelika (Angelica archangelica L.) je kobulnica,
torej sorodnica kumine in sladkega janeža. V Sloveniji
samorasla ne raste, pač je gojijo kot kulturno rastlino
širom Evrope. Zdravilna je korenika. Je rjava, do rdeč-
kasto rjava, prijetno diši po začimbi, okusa je sprva
sladkastega, potem pa ostrega in grenkega. Vsebuje
precej grenčic, organskih kislin, kot so angelikina,
jabolčna, oksalna, angelicin, in eterično olje z močnim
aromatičnim duhom.
Angelikina korenina se uporablja pri boleznih pre-
bavil, največkrat zoper napenjanje, za povečanje ape-
tita, poleg tega je izvrstna za lajšanje tegob pri želodč-
nem katarju, oziroma pri vnetju želodčne sluznice ter
pri vnetju črevesja. Pospešuje delovanje žlez, kot so
žolč in trebušna slinavka. Preprečuje kolcanje, prega-
nja vrtoglavico, prisotno eterično olje pa krepi sluznice
dihalnih potov in pljuč ter na splošno deluje stimula-
tivno na delovanje srca in povečuje prožnost žil.
Korenina, ki je občasno dobimo tudi v lekarni, se
uporablja posušena za čaj ali pa v obliki praška. Vza-
memo eno žlico drobno zrezanih korenin na en liter
vrele vode. Ko se ohladi, pijemo večkrat na dan, če
smo utrujeni, če nas napenja, če nas muči kolcanje.
Zelo učinkovit je tudi mrzlo pripravljen napitek. Žlico
korenine namočimo čez noč v pol litra vode, zjutraj pa
precedimo in pijemo hladen čaj, ali pa ga nekoliko
pogrejemo. Koreniko pa lahko tudi namočimo v do-
brem belem vinu. Napravimo ga tako, da namočimo
pest korenik za dva tedna v vinu ter držimo vse na
toplem. Kozarček angelikinega vina popijemo pred
obrokom, ker krepi organizem in pospešuje prebavo.
Koristne so tudi kopeli nog in rok in celo celega telesa,
zlasti tedaj če nas muči revmatizem, če si hočemo
pomiriti živce ali če potrebuje naše telo splošno poži-
vilo za lažje premagovanje večjih naporov. Pest kore-
nin vržemo v vrelo vodo, pustimo, da se ohladi in
zavrelek dodamo kopeli. Pri tem moramo paziti, da
nismo predolgo v takšni kopeli. Učinkovine v angeliki
so zelo učinkovite in če pretiravamo s kopeljo, lahko
dobimo silno neprijetno vnetje kože. Kopel naj nikoli
ne traja več kot tri minute in pri tem je treba paziti, da
ne pride angelikina kopel v stik z očmi.
Angelikino korenino uporabljajo tudi v živinoreji, in
sicer kot čaj ali pa dodajajo male količine krmi tedaj,
če živino mučijo krči, slaba prebava in živčne motnje.
BORIS JAGODIC
STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH
SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE
CELJE
Razpisna komisija
razpisuje
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi za 4-letni mandat
vodje službe za zaposlovanje
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še
naslednje:
-	da ima višjo šolsko izobrazbo pravne, kadrovske ali
ekonomske smeri oziroma ustrezno delovno zmož-
nost
-	da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj
-	da je družbenopolitično aktiven
-	da predloži koncept dela službe za zaposlovanje
Kandidati naj prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogo-
jev pošljejo v 15 dneh po objavi na Strokovno službo
občinskih skupnosti za zaposlovanje Celje, Šlandrov
trg 7 - za razpisno komisijo.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po zak-
ljučku razpisa.
RECEPT TEDNA
PEČEN KROMPIR V OBLICAH
Krompirje najprej dobro zdrgnite s kuhinjsko krpo. Ce
imate radi hrustavo skorjo, jih pustite takšne, kot so. Če pa
želite mehkejšo skorjo, jih takoj namažite z maslom ali s
kakšno drugo maščobo. Krompirje položite na rešetko pe-
čice in jih pecite 40 do 60 minut v pečici, segreti na 220 °C.
Ko so krompirji mehki, se koža zgrbanči, potem jih vzemite
iz pečice. Vsakemu krompirju razrežite kožico v obliki dvoj-
nega križa, toda samo z ene strani. Potem vzemite vsak*
krompir v roko s krpo, da bi se ne opekli. Prerezano kožo
vzdignite, ne da bi jo olupili, ter poskusite krompir rahlo
upogniti, tako da vzdignete krajce, da se sredina krompirja
razpoči. Posolite, popoprajte in dodajte vsakemu krompirju
košček masla. Krompir servirajt^ vroč.
Drugače pa lahko krompir pečemo v aluminijasti foliji.
Krompir zdrgnete s krpo, premažete z maščobo, popoprate
in posolite. Vsak krompir posebej zavijete v aluminijasto
folijo. Krompir pecite v pečici, kot je že opisano zgoraj.
Pečen krompir postrezite v foliji, ki ste jo zgoraj prerezali s
škarjami, razrežite tudi skorjo, sredino pa zatulite. Štirje
debeli krompirji, tako pripravljeni, vsebujejo le 590 kalorij
in so primerna hrana za tiste, ki bi radi shujšali.
LEPOTICA JE OSTALA DOMA
Sredi poletja sva s prijate-
ljem Marjanom lovila podu-
sti v Zbiljskem akumulacij-
skem jezeru od Smledniške-
ga mostu navzgor. Marjan, ki
ga krasi velika ljubezen do
narave in ribolova in je član
kranjske ribiške družine, me
je že prejšnja leta večkrat
spremljal na ribolovu. Ve-
dno je navdušen za zdrav hu-
mor, pri zadnjem skupnem
ribolovu pa mu je vzelo sapo,
da je spreminjal barvo kot
kameleon.
Pozno popoldne sva za-
man namakala vsak svoj
trnek s kruhom pod vasjo
Podreča, kjer Sava priteka v
Zbiljsko jezero. Podusti se
niso zmenile za vabe, ker so
imele »prost dan«.
Stala sva na skali majhne-
ga polotoka, tri, štiri metre
od brega. Tako sva videla tu-
di pod grmovje, ki se nagiba
nad gladino. Marjan me je
nekajkrat vprašal, kaj cmok-
Ija pod grmi. Odvrnil sem
mu, da je verjetno vodna
podgana, ki pobira kruh, ki
sva ga maloprej metala po-
dustim. Pa ni bilo tako.
V sencah grmovja, komaj
pol metra pod gladino je
Marjan opazil tri ameriške
postrvi - v naše vode smo jih
prinesli iz Kalifornije v ZDA
leta 1880 - ki so lagodno pla-
vale sem ter tja in pobirale
kruh z vodne gladine. Svetlo
rdeči pasovi na bokih postr-
vi so se dobro ujemali z zele-
no barvo vode. Postrvi so
plavale na Marjanovi strani
stojišča, zato je imel pre-
dnost. V naglici je zamenjal
trnek z umetno muho rume-
no-črne barve.
Šarenka, približno 60 cen-
timetrov dolga in težka tri,
štiri kilograme je kot na po-
velje zaplavala proti otrple-
mu ribiču in zagrizla v živo-
barvno pluto plovčka. Pov-
sem mirno ga je izpljunila in
zagrabila umetno muho. Na-
gel poteg in kratkotrajna
borba za prostost sta spenila
temnozeleno vodo.
Lepotica iz Zbiljskega je-
zera je bledemu ribiču utrga-
la predvrvico in švignila na-
zaj v globočino okrašena z
rumeno-črno umetno muho.
SANDI UDERMAN
Zbiljsko akumulacijsko jezero
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 45 - 11. november 1982
Dragi prijatelji!
Spet je teden naokrog in že je tu nov Vrtiljak. Kar hitro
beži čas, kajne? Tudi v šoli ste že skočili v drugo četrtletje
in kot hi mignil, bo tu Novo leto, kmalu nato pa zimske
počitnice. Nanje zdaj seveda še ne bomo mislili, saj je pred
njimi še cel kup šolskega dela in učenja. Tu in tam pa
boste kljub temu še našli malce časa in mi kaj napisali,
kot doslej. Velja?
Pa lep pozdrav do prihodnjega četrtka.
Vaša Nadja
KURIR PRIPOVEDUJE
Bila sem na kožuhanju. S seboj
sem vzela list, na katerega sem
doma sestavila vprašanja. Šla
sem k stricu Nandetu Percu v
Zagorje. Bil je udeleženec NOB.
Prosila sem ga za pogovor.
»Oh, Nives,« mi je rekel. »Ali ti
tega nisem že nekoč pripovedo-
val?«
Najprej se je kujal in mi sploh
ni hotel odgovarjati. Končno sem
ga pripravila do govorjenja. Se-
dela sem na podu na kupu koru-
ze in začela pisati. Ta čas pač ni-
sem kožuhala.
»Pri nas so delovali trije bata-
ljoni. Vsi skupaj so se imenovali
kozjanska četa. Poveljeval ji je
tovariš Modras. To je bilo njego-
vo partizansko ime, saj so mu ga
dali partizani. Padel je v Bistrici
ob Sotli. Poznam tudi kurirja
Pirša in Božičnika. Jože Pirš živi
še danes, medtem ko je Božičnik
padel med NOB.«
Med pripovedovanjem sem
gledala stričeve zgarane roke.
Tudi po rokah sem spoznala, kaj
je preživel ta človek. Spet sem
spraševala.
»Takrat so predvsem napadali
nemške postojanke, rušili mosto-
ve, minirali bunkerje in ceste.
Kurirji so seveda imeli najtežje
delo, saj so morali prenašati po-
što. Tukaj sem sodeloval tudi
jaz.«
Nisem ga hotela prekinjati in
tako je pripovedoval dalje.
»Bili pa so tudi otroci ali že
odrasli, ki so pisali letake s čopi-
čem in barvo. Pisali so tudi, kaj
se dogaja v taboriščih in razne
važne stvari za partizane. Pisali
so tudi belogardistom, naj po-
begnejo iz svojih enot in se pri-
družijo partizanom.«
Ko sem ga gledala sem opazila
njegovo nagubano čelo, oči so se
mi zdele utrujene in zaskrbljene.
»Kurirji, obveščevalci in drugi
zanesljivi ljudje so raznašali leta-
ke, seveda skrivaj, ponoči in po-
dnevi. Ponekod so imeli že ti-
skarne pod zemljo, v njih so ti-
skali letake in časopis. Tudi to so
raznašali kurirji. Raznašali so tu-
di Radio vestnik, tako da smo
bili vedno povezani z našimi za-
vezniki. Pionirska organizacija je
med vojno delovala, toda pri nas
ne. Pionirjev tu sploh ni bilo.«
Zahvalila sem se mu za pogo-
vor. Ko smo skožuhali vso koru-
zo, smo šli v hišo. Tam sem sliša-
la tudi veliko partizanskih šal.
NIVES KOSTEVC, 6. r
OS Tončke Cečeve
LESIČNO
SPOZNAVAMO DELO
Letos smo si osmošolci ogleda-
li že tri tovarne: železarno Store,
tovarno papirja in barvic Aero
ter tovarno keramičnih izdelkov
v Libojah. Tako smo si ustvarili
predstavo o delu v tovarnah, ki
nam bo pomagala tudi pri poklic-
ni odločitvi.
Kaj si pravzaprav predstavlja-
mo pod besedo »tovarna«? Veli-
ko zgradbo z visokimi dimniki in
hrupnimi stroji, tekoči trak? Ali
morda hišo čudežev; notri pripe-
ljejo surovine, ven pa pripeljejo
uporabne izdelke. Spominjam
se, da me je včasih zelo zanimalo
delovanje strojev. Ko sem zagle-
dala kakšen zelo zapleten izde-
lek, sem vedno vprašala očeta,
kako so to naredili. Občudovala
sem njegovo poučenost o strojih,
čeprav njegove razlage o delova-
nju nisem vedno popolnoma ra-
zumela. Vse se mi je zdelo tako
zapleteno in pametno, da sem
občudovala človeštvo, ki je spo-
sobno napraviti kaj takega, kot je
stroj, po drugi strani pa sem se
čudila, kako to, da človek tega ni
iznašel že prej.
Do tovarniških delavcev sem
vedno čutila nekakšno spoštova-
nje, saj so me učili, kako težko je
delo v tovarnah in seveda, kako
koristno. Ko sem kupila kakšen
izdelek, sem se za hip povrnila z
njim v njegovo preteklost,
spremljala njegov nastanek in
prihod na tržišče. Na primer -
gramofonska plošča. Zdelo se mi
je nekaj čarobnega, da je glas
»zapisan« na majhnih brazdah.
In ni mi šlo v glavo, tudi po
30.000 kosov. Na najrazličnejše
načine sem si predstavljala, kako
poteka snemanje. Vendar pa je
stvar že pri kasetniku izgubila
svoj čar. Na kaseto sem lahko
posnela svoj glas, torej to ni bilo
skrivnostno kot industrija plošč.
Kljub temu nisem razumela, ka-
ko lahko pretvorimo zvok v elek-
trične impulze.
Največja skrivnost zame pa je
bila ravno elektrika. Nisem vede-
la, kaj naj si predstavljam pod to
besedo, kaj je ta pojem, za kate-
rega so trdili, da nam daje svetlo-
bo, delovno silo, toploto, mraz...
Sedaj sem z vso stvarjo že bolj
seznanjena. Tovarna zame ni več
čudežna hiša, kjer ljudje s svojim
delom in s pomočjo strojev dose-
žejo izdelavo kvalitetnih izdel-
kov in tudi električna energija
zame ni več skrivnost. Poznam
veliko opravil pri različnih pokli-
cih in mislim, da se bom pamet-
no odločila glede nadalnjega šo-
lanja.
VESNA KOLKA, 8. b
OŠ 1. celjske čete
CELJE
ZBIRAMO STARE
KNJIGE
Otroci radi brskamo po pod-
strešju. Zato smo se pri dopisni-
škem krožku dogovorili, da bo-
mo zbirali stare knjige. Naslednji
dan je Metka prinesla veliko, rde-
čo, oguljeno pesmarico, na kateri
je bila letnica 1908. V njej so bile
note. Nato je Metka še prinesla
rjavo, orumenelo knjigo, listi so
bili rumeni in zaprašeni. Manjka-
lo je 16 listov. Eno knjigo nam je
dala tudi tovarišica Elza Gosak,
ampak ta knjiga ni zelo stara. Na-
pisana je v nemščini. Tudi žup-
nik nam je poslal Sveto pismo iz
leta 1868. Ta knjiga je črna in ima
231 strani. Spredaj in zadaj je le-
po izrezljana. Upamo, da bomo
dobili še starejšo knjigo.
MAJA OLUP, 2. r
OŠ STRANICE
IZLET V PEKEL
Zjutraj ob 9. uri smo se z lokal-
cem odpeljali proti Šempetru.
Ko smo prispeli, pa smo morali
tri in pol kilometre peš. Prispeli
smo tako utrujeni, da smo naj-
prej počivali, potem pa smo odšli
raziskovat okolico.
V gozdu smo nabrali gozdnih
plodov in drevesnih vejic. Videli
smo slepiča in majhnega hrošč-
ka. Ko smo se vrnili, pa sva s
sošolko Bredo naredili gozdno
razstavo. V njej so bile gobe, raz-
ne trave in gozdne rastline. Po-
tem smo odšli v jamo. Videli smo
čudovite kapnike. Skozi jamo te-
če potok Peklenščica. Pri razi-
skovanju te jame se je ponesrečil
raziskovalec. V jami je bilo veli-
ko zanimivosti. Najstarejši kap-
nik se je že spremenil v steber.
Star je tri in pol milijona let. Ko
smo prišli iz jame, se je vsak vrnil
k svojemu delu. V kuhinji so pri-
pravljali za peko. Počasi so pri-
hajali naši starši. Tudi moj ati in
mami sta prišla. Spelcli smo hre-
novke, pripravili papriko, čebulo
in gorčico. Ko pa smo pojedli, so
starši odšli v gostilno, ki je bila
prazna. Tam smo peli in se vese-
lili, zraven smo bili tudi mi/Čas
je hitro potekal in morali smo
domov.
Ta izlet je bil zares poučen. Mi-
slim, da smo se na tem izletu
naučili več, kot en dan v šoli.
ANDREJA KRAMAR, 4. b
OŠ Franja Vrunča
CELJE
MOJ DOM
Stanujem v Vitanju. Vitanje mi
je zelo všeč, posebno še jeseni.
Nad našo hišo je velik hrib s
sadnim drevjem. Na vrhu hriba
je klop. Večkrat grem sedet na
klop, kjer opazujem, kako na
igrišču igrajo nogomet ali košar-
ko. Pred hišo imamo asfalt, kjer
se lahko kotalkam in vozim s ko-
lesom. Na drugi strani hiše pa
imamo travnik. Tam je tudi gu-
galnica in okrasno drevje. Pred
hišo je velik vrt. V njem so tudi
jagode, ki jih imam zelo rada.
Nekega dne smo se s sosedom
Rudijem in njegovo sestro Tejo
igrali. Sredi igre sem se začela
prepirati. Ker se nisem držala
pravil, smo se skregali. Rudi in
Teja sta šla domov, a smo se dru-
gi dan že igrali skupaj.
TATJANA ZALOŽNIK, 3. b
OŠ VITANJE
NAŠ RADIO
Ob petkih, tretjo učno uro, pre-
kine pouk šolski radio. Po vsej
šoli odmeva prijetna melodija,
Sreča na vrvici. To je naš avizzo.
Nato zaslišimo znan glas. Seve-
da, to je Olga. Seznani nas z vse-
bino oddaje, potem pa se oglasita
še Matej in Marta, ki nas obvesti-
ta o rezultatih našega dela. To so
poročila o delu oddelčnih skup-
nosti, o disciplini, o zbiralnih ak-
cijah in o tekmovanjih. V vsaki
oddaji imamo glavno temo.
Oddajam šolskega radia radi
prisluhnemo predvsem zaradi
prijetne glasbe, ki jo izbiramo
učenci sami. Najbolj pa nas ra-
zveseli, kadar nam napovedoval-
ci zastavijo nagradno vprašanje.
Naloga je običajno šaljiva, lahka
in primerna za večino učencev.
Za nagrado mu v naslednji odda-
ji zavrtijo melodijo po želji.
Z oddajami šolskega radia smo
začeli v lanskem šolskem letu in
hitro smo se navadili nanj. Ne-
kajkrat ga ni bilo zaradi tehnič-
nih težav. Vsi, učenci in učitelji,
smo ga pogrešali.
DAMJANA ZAGRUŠEVCEM
OŠ XIV. divizije
DOBRNA
PAPAGAJ
Jaz imam zelo rad živali. Ker
nimamo hleva, imamo samo pa-
pagaja. Imamo ga v kuhinji, v
kletki.
Papagaja sem dobil od sose-
dov. V kletko sem mu privezal
zvonec. Zelo rad se igra z njim.
Poje tudi zelo rad.
Živali morajo imeti hrano. Z
živalmi ne smemo grdo ravnati.
Za mojega papagaja bom vedno
lepo skrbel.
DUŠAN ŠPILE, 3. b
OŠ ZREČE
NARAVNI POSEBNEŽI
BURNICA
Ta ptica tropskih oceanov sama ne more loviti rib, pa
se vendarle prehranjuje z njimi. Kako je to mogoče?
Burnica krade plen, se pravi ribe, drugim ptičem. Po-
gosto se na primer spravi na morskega vrana. Ta ne ve,
da burnica nima naoljenih kril in se ne more obdržati
na vodi. Če bi bila v spopadu ranjena in bi padla v
vodo, se ne bi mogla več rešiti. Morski vran torej ne
pozna te slabosti svoje roparice in v strahu kar spusti
plen. Burnica ga ujame, še preden pade v vodo. Več-
krat pa burnice zmaknejo plen tudi delfinom, dobese-
dno izpred nosa, kadar lovijo »leteče« ribe.
Veseli prvošolčkl
MOJCA REPSIK, 1. r., OS Edvard Kardelj, Slovenske Konjice
Otroci COS Stranice so poslali prvo letošnjo številk
njihovega glasila. V njem je zbranih 58 prisrčnih pesmi
mladih pesnic. Nek£j smo jih izbrali, da jih predstavim
tudi v našem Vrtiljaku.
VETERČEK
Veterček pihlja
močno,
dežek pada
v vodo.
Žaba je vesela,
da ne bo zgorela.
MAJA OLUP
DEŽEVNIK
Deževnik se zvija,
ko dežek rosi,
na sprehod se odpravlja,
da zraka dobi.
ANDREJA ROTOVNIK
CVEK
Če cvek dobiš,
se prav nič ne veseliš,
ko domov prihitiš,
jih po zadnjici dobiš.
ANDREJA ROTOVNIK
SREČA
A tek mamico
poljubi,
jaz jo hočem
tudi.
Atek reče:
Mir mi daj!
Joj!
Bežati moram
zdaj.
SMILJANA ADAMt
KONTROLNA
Tovarišica liste
razdeli,
nato slalom
vozi med klopmi.
Ostro gleda,
opazuje,
da kdo kaj
ne prepisuje.
DOROTEJA BRECK
ATKINA ZANKA
Atka ima pri risanju same petice. Res lepo riše. Ima
pa tudi odlične barvice. Hočeš izvedeti kakšne? Reši
spodnjo uganko in na debelo označenih poljih boS
lahko prebral odgovor.
Napiši ga na dopisnico, skupaj z naslovom, razre-
dom in šolo, ki jo obiskuješ. Dopisnico pošlji na naš
naslov do ponedeljka, 15. novembra 1982. Enega izmed
reševalcev čaka darilo tovarne AERO.
Pa še rešitev prejšnje
uganke. Nagrado bo
dobil: Roki VIRANT,
Janina 4, 63250 Roga-
ška Slatina
§t. 45 - 11. november 1982
NOVI TEDNIK - stran 21
HOČNE
CVETKE
f Z ukrepi in višjimi
jparni je postal bencin
L bolj iskan tudi med
^milci in drugimi nepri-
jpravi, ki pa se največ-
pt odločijo za fičke, ker
i lažje priti do bencin-
cega tanka. Tako so vlo-
^ci, doslej še neznani,
jrli v pet avtomobilov v
jtanju in jim osušili tan-
it v Titovem Velenju pa
, neznanci iz dveh oseb-
ah avtomobilov ukradli
0 litrov bencina, iz oseb-
ja avtomobila v Grižah
0 20 litrov goriva. Več
Robnih kraj je bilo tudi
Celju,
§ Lovec Anton G. iz
Igornjega Tinskega se je
r soboto zjutraj ves vesel
ijedel na kolo in se odpe-
al na zborno mesto. Na-
ienil se je namreč na
jcupen lov s svojo zeleno
iratovščino. Verjetno se
t naš lovec na kolesu ne-
oliko preveč zamislil, ko
[iu je nenadoma, glej ga
Womka, zmanjkalo kolesa
pod sabo. In ker nesreča
ponavadi ne pride sama,
se je Antonu takrat spro-
žila še nabita lovska pu-
ška. K sreči si je vrli lovec
prestrelil samo prste na
nogi.
• Tatovom, ki so bili
že obsojeni oziroma že
imajo svoje črne kartote-
ke, res ni lahko. Tako je
prejšnji četrtek nekemu
neprevidnemu občanu
zmanjkala na vlaku, ki
pelje iz Maribora proti
Celju, kuverta z 42.000 di-
narji. Suknjič s kuverto je
namreč neprevidno obe-
sil na obešalnik v kupeju.
Miličniki so seveda naj-
prej pobrskali po kartote-
kah in pretipali stare že-
parje, ki so se že večkrat
»dokazali«. Tako so že po
nekaj dneh prijeli storilca
in ga osumili tatvine.
S. S.
PRED STAVBO SDK
ROPAR ODNESEL KASETO
V mesnici »Narezek« niso poskrbeli za varnostne ukrepe
KDO JE VIDEL
ROPARJA?
Po opisu očividcev torko-
vega napada pred stavbo
službe družbenega knjigo-
vodstva v Celju so na celjski
Upravi za notranje zadeve
sestavili fotorobot, krimina-
listi pa prosijo vse, ki so bili
v času napada v bližini, da se
oglasijo na najbližji postaji
milice ali na Upravi za notra-
nje zadeve ob Ljubljanski
cesti v Celju.
Celjski kriminalisti še ve-
dno iščejo napadalca, ki je
prejšnji torek zvečer, nekaj
po 19. uri na Trgu V. kongre-
sa v Celju napadel prodajal-
ko iz celjske mesnice »Nare-
zek«, ko je hotela oddati ka-
seto z denarjem v nočni tre-
zor službe družbenega knji-
govodstva.
Neznanec je z nožem napa-
del prodajalko. Med ruva-
njem je izgubil kapo in nož,
vendar je uspel prodajalki iz-
trgati iz rok kaseto, v kateri
je bilo nekaj več kot 90.000
dinarjev, potem pa je zbežal.
Ta večer je oddalo kasete v
nočni trezor SDK več proda-
jalcev iz celjskih trgovin,
neznanec pa je očitno čakal
na pravo priložnost, ko je bi-
lo na trgu najmanj ljudi, in
seveda na najmanj zavarova-
no kaseto.
V »Narezku« navodilom o
varnem prenašanju denarja
in stalnem poudarjanju o po-
membnosti družbene samo-
zaščite navkljub niso poskr-
beli za ustrezne ukrepe. Pro-
dajalka je kaseto s precejš-
njo vsoto denarja odnesla
brez spremstva in v vrečki,
namesto v posebni varnostni
aktovki. Ze res, da se je po-
gumno uprla napadalcu to-
da, če bi ji v »Narezku« dolo-
čili spremljevalca, do napa-
da najverjetneje sploh ne bi
prišlo.
Sicer pa preventivne akci-
je miličnikov kažejo, da tudi
v marsikateri drugi delovni
organizaciji malomarno va-
rujejo družbeno premoženje
oziroma večkrat kršijo pred-
pise in navodila ter zavestno
tvegajo, da bo to družbeno
premoženje nekdo ukradel
ali poškodoval. Opozorila, ki
so jih miličniki naslovili na
kršitelje, pa so doslej le ma-
lokrat padla na plodna tla.
SREČKO ŠROT
BUDEN MILIČNIK
Celjski miličnik Milan Petrovič je v torek, ob 21.10 uri
med potjo iz službe domov čakal na avtobus na celjski
postaji. Ker je v zadnjem času vse več vlomov v automobile,
je tudi miličnik večkrat pogledal proti bližnjemu parkirišču.
Tako je tudi opazil vlomilca, ki je skušal vdreti v parkiran
osebni avtomobil Zastava 750.
Miličnik je prišel k avtomobilu, ko je vlomilec že odprl
vrata fička in segel po ženski torbici v avtomobilu, v kateri
je bila tudi denarnica s 3.500 dinarji-
Vlomilec se je nekako iztrgal miličniku in zbežal proti
središču mesta, toda v Kocenovi ulici se je znašel na dvori-
šču brez izhoda. Takrat se je obrnil in napadel miličnika,
potem pa uspel še enkrat zbežati. Lov za vlomilcem po
celjskih ulicah se je nadaljeval, vendar je miličnik storilca
kmalu prijel, pri tem pa mu je pomagal tudi občan Slavko
Dakovič iz Čopove ulice v Celju.
Izkazalo se je, da je vlomilec Batjar Koqinaj iz Prizrena, ki
je nekaj časa delal na Polzeli, sedaj pa je brez zaposlitve.
S. Š.
PROMETNE
NESREČE
HUDA PROMETNA
NESREČA V DREŠINJI
VASI
Prejšnji četrtek dopoldan, ne-
kaj po 11. uri se je pripetila pro-
metna nesreča na magistralni ce-
sti v Drešinji vasi. Voznik oseb-
nega avtomobila Jože Bele s Kri-
stan vrha je peljal iz Celja proti
Drešinji vasi in med vožnjo nena-
doma zavil v levo tako, da je čel-
no trčil s kombijem, ki ga je iz
nasprotne smeri pripeljal Alojz
Kumer iz Titovega Velenja. Trče-
nje je bilo tako silovito, da je voz-
nik Bele umrl na kraju nesreče,
Kumer pa je bil lažje ranjen.
Z AVTOMOBILOM V
SKALO
Iz Zidanega mosta proti Rim-
skim Toplicam se je z osebnim
avtomobilom peljal 23-letni Mar-
tin Lenart iz Trbovelj. Zaradi ne-
primerne hitrosti ga je v Velikem
Sirju, v ostrem desnem ovinku
zaneslo v desno, v ograjo, nato pa
na levo stran ceste, kjer je trčil v
skalo. Pri trčenju se je voznik Le-
nart huje ranil, sopotnik v njego-
vem avtomobilu, 22-letni Jani
Kranjc iz Trbovelj pa je dobil laž-
je poškodbe.
UMRL PO PROMETNI
NESREČI
V	soboto zjutraj je v celjski bol-
nišnici zaradi poškodb, ki jih je
dobil v prometni nesreči, umrl
Franc Ozu iz Male Pristave. Ozu
se je poškodoval 20. oktobra v
Mali Pristavi, ko ga je pri nena-
dnem prečkanju ceste zadel
osebni avtomobil.
NEPRIMERNA
HITROST
Voznik osebnega avtomobila,
23-letni Drago Ivšek iz Zabreža
se je v soboto popoldan peljal z
osebnim avtomobilom. V Marija
Gradcu pa je zaradi prevelike hi-
trosti trčil v 34-letnega Rafka
Krašovca iz Marija Gradca, ki se
je iz nasprotne smeri pripeljal na
kolesu z motorjem. V nesreči se
je kolesar huje ranil.
KOLESAR V PEŠCA
Po Vrunčevi ulici proti sredi-
šču mesta se je peljal s kolesom z
motorjem i 9-letni Borut Mušič iz
Celja. Pred hišo s številko 64 je
tesno prehiteval pešca, 43-letne-
ga Devada Nikola iz Celja in ga
zbil po cestišču. Pešec se je pri
tem huje ranil.
POGINILA GOVEDA
Štefanu Likoviču iz Matk pri
Preboldu so prejšnji teden pogi-
nila štiri goveda. Lastnik jih je
prejšnji dan nakrmil z njivskim
plevelom, kar naj bi bil tudi ver-
jetni vzrok za pogin živali. Kljub
temu pa je veterinarska inšpekci-
ja odredila pregled poginulih ži-
vali, da bi ugotovili natančnejši
vzrok pogina.
ZAKAJ JE GORELO
V	Ločici pri Vranskem je zago-
rela hiša last Marka Novaka. Ker
je lastnik trenutno na delu v Ira-
ku, je na hišo pazil njegov brat
Jurij. S hiše se je ogenj razširil na
gospodarsko poslopje, tako da je
nastalo za okrog 250.000 dinarjev
škode. Natančnega vzroka za po-
žar še niso ugotovili.
ZAKAJ JE PODIVJAL PAVLIČ?
Torkovo popoldne (9. novembra) bo verjetno še dolgo
vrsto let ostalo v težkem in neprijetnem spominu vsem, ki
so na relaciji Slance pri Teharju pa do roba Celja doživljali
pravo pobesnelo divjanje Martina Pavliča, starega 46 let,
doma iz Kranja.
Martin Pavlič je ta dan obiskal očeta Alojza Pavliča, sta-
rega 83 let, stanujočega v Slancah št. 1. Med njima je iz
doslej še nepojasnjenih vzrokov prišlo do prepira in sin je
očeta ubil s sekiro. To je bilo okoli 15.45. Takoj zatem se je
izpod ostrešja hiše pojavil gost dim, ki se je kmalu prelevil v
ogenj in zajel domala vso hišo. Martin Pavlič je sedel v
osebni avto in se odpeljal po Kidričevi cesti proti Celju.
Tam, kjer je odcep za vhod v Cinkarno, je nenadoma zavil s
svojega voznega pasu čez zelenico (ta loči oba vozna pasova)
na nasprotni del ceste in čelno trčil v pravilno vozeči osebni
avto Marjana Došlerja, starega 30 let, doma iz Celja. Trčenje
je bilo tako silovito, da je Marjan Došler na kraju nesreče
umrl, povzročitelj nesreče Martin Pavlič pa je bil težje tele-
sno poškodovan in prepeljan v celjsko bolnišnico. Pri pro-
metni nesreči je nastala škoda za 250 tisoč din (kaj pa
človeško življenje?), medtem ko do oddaje rokopisa še niso
znani podatki o škodi, ki je nastala pri požaru.
Pri začetni preiskavi ugotavljanja vzrokov za nastalo tra-
gedijo so ugotovili, da so bila vhodna vrata hiše pokojnega
Alojza Pavliča zaklenjena, na podstrešju, kjer se je vnel
požar, pa je bilo več posod, ki so bile polne vnetljivih goriv.
Požar in da se je odpeljal Martin Pavlič so opazili sosedje.
TONE VRABL
pravniki za bralce
GOSPODARSKA KRIMINALITETA (IV)
Domnevamo, da nam je uspelo vsaj do
neke mere prikazati značilnosti in posebno-
sti kaznivih dejanj s tako pomembnega
družbenega področja, tako po vzrokih kot
po nekaterih posledicah in glavnih znakih.
Preden preidemo na zaključni prikaz pre-
prečevalne dejavnosti pa je potrebno prika-
zati še nekatere pojavne oblike na posamez-
nih področjih. Povzemamo jih iz poročila
strokovnjaka pri RSNZ Franca Tuškeja,
kot so biia posredovana na že omenjenem
seminarju. Prikaz je pomemben ravno
vsled tega, ker lahko pri tem vsak organ in
posameznik najde ob tem možnosti za sa-
mozaščitno ravnanje in ukrepanje.
V notranji trgovini omogočajo kazniva
dejanja viški, ki nastanejo s prodajo blaga
slabše kakovosti za boljše; s prodajo blaga
iz starih zalog po novih, višjih cenah; s pro-
dajo blaga različnih dobaviteljev in cen po
cenah najdražjega dobavitelja; z izstavlja-
njem računov za večje količine blaga od
dejansko izdobavljenih in iz zaračunava-
njem blaga po višjih cenah; z uveljavlja-
njem največjih možnih odpisov na račun
kala, vlomov in tatvin. Storilci upravičujejo
primanjkljaje in jih prikrivajo s ponarejeno
dokumentacijo (lažni obračuni in inventu-
re), s prodajo mimo registrske blagajne in z
uničevanjem paragonskih blokov ali da ne
izdajajo blokov, blagajniških listkov in po-
dobno. Nevestno gospodarjenje se kaže na-
vadno v malomarnem prevzemanju naroče-
nega blaga, prevelikem naročanju po-
kvarljivega blaga, dajanju blaga na up brez
ustreznih evidenc, nerednem zaključeva-
nju in odvajanju dnevnih izkupičkov, nere-
dnem in opuščenem vodenju dokumentaci-
je. Na tem področju so tudi pogosti lažni
obračuni provizij in potnih stroškov različ-
nih trgovskih potnikov in podobnih pokli-
cev, nadalje dajanje prednosti kupcem pri
Prodaji tistega blaga, ki ga manjka na trži-
šču (avtomobili, različni tehnični predmeti
ipd.), kar se pogosto povezuje tudi s pod-
kupninami. Tu je značilno tudi zadrževanje
blaga v skladiščih in ustvarjanje zalog takš-
nega blaga, ki ga ni na trgu, nato pa očitno
nesorazmerna prodaja takšnih količin po-
sameznim kupcem, ki imajo prednost, ko
na trgu blaga primanjkuje.
Na področju turizma in gostinstva so
značilne oblike storitve v tem, da se ustvar-
jajo v gostinstvu viški z mešanjem in doli-
vanjem pri pijačah, z izdajanjem manjših
porcij hrane, z goljufanjem pri cenah in pri
seštevkih in s prodajo pijač mimo rednih
zalog. Primanjkljaje pokrivajo z lažnimi
obračuni dnevne prodaje, z lažnimi popisi
zalog in z uničevanjem dela dokumentacij.
V turističnih delovnih organizacijah se oko-
riščajo storilci tako, da potujejo ali letujejo
sami ali z družinami na račun svoje delovne
organizacije, receptorji v hotelih izdajajo
gostom na službenem potovanju fiktivne
račune za nočnine, marsikdaj so tudi prisot-
ne zasebne menjave tujih valut ipd.
Na področju zunanje trgovine gre naj-
večkrat za korist delovne organizacije, ko
se napačno deklarirajo izdelki, napačno pri-
kazujejo nižje vrednosti blaga zaradi cari-
ne; uvoz blaga široke potrošnje se prikazuje
kot uvoz blaga za reprodukcijo zaradi utaje
davščin; uporablja se navidezni izvoz blaga
zaradi ustvarjanja deviznih pravic; napačno
deklariranje blaga zaradi obračunavanja
izvoznih premij in podobno. Tu je še vedno
prisotno ustvarjanje tako imenovanih
»črnih fondov« v tujini, ki se koristijo za
nabavo rezervnih delov in repro-materiala.
Posluje se tako, da se sredstva stekajo na
račune v tujih bankah, na več načinov: ali z
lažnim prikazovanjem višjih cen uvoženega
blaga, zlasti opreme; s knjiženjem manjše
provizije za konsignacijsko prodajo in z na-
kazovanjem provizije za sklenjene pogodbe
na te račune v tujini. Pogost pojav je tudi
neupravičeno zastopanje tujih firm; pod-
kupnine pri sklepanju pogodb; oblika ne-
vestnega gospodarjenja, ki se kaže za pre-
prodajo blaga ali storitev tuji firmi na odprt
račun ter tudi poslovanje v okviru nelojalne
konkurence, ko se delovne organizacije ne
držijo dogovorov o enotnem nastopanju na
zunanjem trgu in znižujejo druga drugi do-
govorjene cene.
Pri uvoznih ugodnostih prihaja do zlorab
z izkoriščanjem potrdil o invalidnosti in
preprodajo tako uvoženega blaga neupravi-
čenim osebam. Podobno se dogaja tudi pri
uvozu različnih tovornjakov, gradbenih
strojev in osebnih avtomobilov, ki jih uva-
žajo upravičenci, nato pa odstopajo v upo-
rabo osebam, ki niso do tega upravičeni in
ko gre za fiktivna obrtna dovoljenja kot
tudi fiktivne pogodbe ipd., marsikdaj tudi
fiktivno zaposlitev. Podobno se zlorabljajo
pri uvozu določila različnih predpisov o de-
dovanju, ko .se skušajo občani izogniti pla-
čilu carinskih dajatev.
Na področju industrije najdemo prime-
re, ko skladiščniki poneverjajo material,
zlasti pri lastni zasebni obrtni dejavnosti,
lastni gradnji in podobno. Opušča se kon-
trola in evidenca pri nabavi in izdaji mate-
riala, nevsklajuje se knjižno in dejansko
stanje zalog; z lažnimi inventurami se pri-
krivajo primanjkljaji. V servisnih delavni-
cah se vgrajujejo v motorna vozila rabljeni
rezervni deli, zaračunajo se kot novi, razlika
pa se prisvoji v materialu ali denarju. V
proizvodnji in gradbeništvu se kaže nevest-
no poslovanje v malomarnem vodenju evi-
denc porabljenega materiala in surovin,
malomarnem nadzorovanju takšnih evi-
denc; obračunavanju kalkuliranih stroškov
po posameznih delovnih nalogih brez pri-
merjave z dejansko vrednostjo materiala,
potrebnega po normativih. Značilna oblika
korupcije v gradbeni industriji in gradbe-
ništvu je v jemanju podkupnin odgovornih
oseb pri sklepanju pogodb z zasebnimi
obrtniki - kooperanti. Odgovorna oseba jim
omogoča delo pod ugodnejšimi pogoji; ali
potrjuje račune za delo, ki ni bilo opravlje-
no; dviguje cene urnih postavk in podobno.
Vse te razlike se v obliki podkupnine steka-
jo v žepe odgovornih oseb. Iz istih razlogov
se pri investicijskih delih ne razpisujejo na-
tečaji za oddajo del in se ne izbira najbolj
ugodnih ponudnikov, ampak se sklepajo
pogodbe in oddajo dela zasebnikom. Obli-
ka podkupnine je tudi v tem, da sprejmejo
odgovorne osebe materialno korist zato, da
podrejene delavce premestijo na bolje pla-
čano delovno mesto, ali da dajo prednosti
zaposlitvi ali da se voznikom odredijo bolj
ugodne relacije ipd. V zadnjem času je na
tem področju značilno ponarejanje zaključ-
nih računov, ko v zaključne račune vpisuje-
jo lažne zaloge blaga in embalaže, la. ni bre-
mepisi, fiktivna realizacija. Zgodi se tudi,
da se v takšne zaključne račune ali perio-
dične obračune vpisujejo fiktivni stroški
(poraba surovin ali materiala), s čemer se
delovna organizacija izogne plačevanju
davščin in prispevkov družbenih skupnosti
iz ustvarjenega dohodka.
Na področju kmetijstva najdemo podob-
na dejanja v odtujevanju različnih gnojil,
škropil, semen in drugega reprodukcijske-
ga materiala; tudi neustrezno evidenco ter
formalne inventure, pri katerih se ne ugo-
tavlja dejansko stanje zalog, ampak se pre-
pisuje s stališčnih kartic. Pogost pojav je
tudi prekupčevanje z živino in lesom. Od-
kupovalci ob nakupih ne izstavljajo kme-
tom računov, v svojih evidencah pa prika-
zujejo višjo odkupno ceno, razliko pa si
prisvajajo na škodo svoje delovne organiza-
cije (običajna je to kmetijska zadruga).
Na področju delovnih razmerijj in social-
ne varnosti so že poznani primeri zasebnih
obrtnikov, predvsem v gradbeni stroki, ki
so zaposlili tudi do 40 delavcev, vendar niso
z njimi sklenili pogodbo o delu, niso jih niti
socialno zavarovali, niti jih niso pošiljali na
zdravniške preglede, temveč je šlo za tipič-
no izkoriščanje delovne sile po zasebnikih.
Pri zatajitvi davščin in drugih družbe-
nih dajatev se uporablja ponarejen ali fikti-
ven račun o nabavi materiala, ki ga storilci
knjižijo in tako prikazujejo višje poslovne
stroške od dejanskih; ne prikaže se celotni
promet; obrt se registrira pod tujim ime-
nom, da se izogne progresivnemu obdavče-
nju iz obrtne dejavnosti iz skupnega dohod-
ka občanov. Pri tem marsikdaj odigrajo
svojo nepravilno vlogo obrtne zadruge, pre-
ko katerih pridejo obrtniki do reprodukcij-
skega materiala in blaga široke potrošnje,
brez plačila prometnega davka s pomočjo,
fiktivne dokumentacije
Na področju samoupravljanja največ-
krat storijo kaznivo dejanje individualni
poslovodni organi delovnih organizacij.
Najpogosteje gre za kršitev pri odobravanju
kreditov; sprejemanje delavcev v delovno
razmerje in njihova razporeditev; pri naku-
pu kadrovskih stanovanj; pri odobravanju
voženj s službenimi vozili; pri prikrivanju
izgub s prikazovanjem neresničnih poslov-
nih rezultatov ter zviševanjem osebnih do-
hodkov vodstvenim delavcem; pri službe-
nih potovanjih v tujino ipd. V takšnih pri-
merih si vodilni delavci jemljejo pravico, da
samovoljno odločajo brez odobritve samo-
upravnih organov, ali pa zavajajo samo-
upravne organe v zmoto, ali pa odločajo
brez pooblastila v njihovem imenu.
mag. LUDVIK VIDMAR
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 45 - 11. november 1982
§t. 45 - 11. november 1982
NOVI TEDNIK - stran 23
MARIJINIH
97 LET
Hitro minevajo leta in ko-
maj se človek dobro obrne,
že jih je toliko za njim, da
verjeti ne more. Mariji Unger
iz Polen se že godi tako. Kar
nekako mimogrede se je
znašla po starosti na prvem
mestu v svoji krajevni skup-
nosti in celo v konjiški obči-
ni. 97 let je že dopolnila, več
kot trideset od njih pa jih je
preživela pri Slapnikovih.
Tako kot so jo oni sprejeli za
svojo, tako jih je sprejela sa-
ma. Njena nova družina so,
druga, v prvi je rodila tri
otroke.
Leta seveda prinesejo svo-
je nadloge. Oči ne služijo več
kot včasih, prave moči ni in
pretiho izrečene besede tudi
ni mogoče več slišati. Pa je
Marija še vedno živahna in
zgovorna žena. Rada pove,
kako se je živelo včasih, v
njeni mladosti, ko »še nismo
bili tako razvajeni in imeli
vsega preveč, kot imate da-
nes!« Ja, takrat v Polenah ni
bilo toliko lepih hiš, ni bilo
asfaltirane ceste, tudi dela ni
bilo tako enostavno dobiti.
Treba je bilo vzeti pot pod
noge, pa v Slovenske Konji-
ce. Po hišah so rabili pridne
roke, da so prale, čistile, da
so obdelale njive in kdo bi
sploh lahko vse naštel. Da-
nes tukaj, jutri tam, kjer je
bilo delo in vsaj nekaj novči-
čev zaslužka za vsakdanje
življenje. Ni bilo lahko, a
mlad človek veliko vzdrži.
Kaj veliko - vse, kar mora.
Marija: »Saj je bilo težko, ka-
ko ne. Preživeli pa smo. Veli-
ko sem delala, včasih skoraj
zastonj. Še danes se spo-
mnim, da se je najbolj spla-
čalo delati v graščini. Tam so
še malico dali!« Dobro bi bi-
lo, če bi v teh časih, ko smo
kar vsi povprek nezadovolj-
ni s svojimi življenji, večkrat
prisluhnili ljudem, kakršna
je Marija, ljudem, ki res ve-
do, kaj je življenje. »Vsega
imate preveč, to pravim,« je
dejala na osnovi svojih živ-
ljenjskih izkušenj.
MB l'
SREČANJE Z UPOKOJENKO
ŽIVLJENJE JI JE DELOVNI DAN
Ob mojem prihodu ELIZABETE
GROBELNIK iz Grčarjeve ulice v Ce-
lju, kljub kislemu vremenu, ni bilo do-
ma. Pohitela je k sosedi, da bi povpra-
šala za solato in na majhen klepet mi-
mogrede. Njena drobcena postava, hi-
tra hoja, zvedave oči in mil obraz, ne
izdajajo njenih let, ki se jih je nabralo
že kar triinosemdeset.
Sama pravi, da so hitro minila in da
si želi samo še zdravja, ki včasih malo
zataji. Ko se je bilo treba pred leti spo-
prijeti z boleznijo, ki velja za neozdrav-
ljivo, je iz te borbe z njo stopila kot
zmagovalka, zato lahko še danes vse
postori po hiši, dela na vrtu, varuje
pravnukinjo. Bere brez očal, šiva tudi
in ko sedi v gugalnem stolu in na večer
plete za svoje številne drage, ki jih ima
polno okoli sebe, ustvarja lik. prave
babice, ki pripoveduje pravljice.
Pa bi bile babikine kaj trpke, če bi
jih pripovedovala o svojem otroštvu.
Zato o tem kar raje molči in se name-
sto tega pošali.
Rodila se je v Slivnici pri Šentjurju v
bajtarski družini, kjer je bilo sedem
otrok. Ze kot osemleten deklič je mo-
rala pasti krave in hoditi z materjo v
tavrh. Izkoriščanja velikih kmetov ji je
bilo dovolj, zato si je poiskala službo v
kemični tovarni v Hrastniku in se tam
zaposlila kot delavka. Tu je srečala tu-
di življenjskega tovariša Valentina, po
poklicu tesarja. V zakonu se jima je
rodilo troje otrok. Iz Hrastnika se je
družinica za dve leti in pol preselila v
Francijo, a ko tam ni bilo več kruha za
nje, so spet prišli v Slovenijo. To je bil
čas hude gospodarske krize, kjer je
bilo težko za zaposlitev. A našla sta
delo, babikin mož v kemični tovarni v
Celju, babika pa v Metki, kjer je bila
trindvajset let zaposlena kot delavka
m tu tudi upokojena. Mimogrede
štiri generacije žensk iz te družin^
zvestih Metki!
In kdaj je bilo babiki Elizabeti n
težje v življenju? Med prvo svetov
vojno, ko jo je pestila lakota, med d,
go svetovno vihro, ko sta bila ob|
možem zaprta v Starem piskru in i
tem izgnana vsak v svoj lager, hčer
pa so ji vzeli, ter pred šestimi leti, ko
je poslovila od svojega Valentina. 1
krat je hrabro premagala svojo bol
še manj pestuje roke v naročju.
Živi v skupnem gospodinjstvu s
nom Ivanom, snaho Jožico, vnukir
Cvetko in pravnukinjo Dašo. O tem,
ne dveletnem dekliču, ve povedati n
več. S ponosom govori tudi o svoj
vnukinjah, skratka, o vseh, ki hodijc
njej in jim na nevsiljiv način izžare
svojo življenjsko toplino. Polna jo
tako polna, da ogreje z njo in s svoji
optimizmom še skupinico upokoje
cev, ki se vsak mesec odpravijo i
izlet. Z njo gre še snaha Jožica in ol
se vrneta z novimi doživetji.
Tisto, začetno podobo babice s pl
tilkami v rokah, bi rada dopolnila &
enim spoznanjem, ki sem ga začutila
pogovoru z babiko Elizabeto - vij
dan je Človeku v teh letih podarje
zato ga moramo živeti bogato, s polj
močjo. In takšen je tudi vsak njen dai
čeprav je na pragu svojih štiriinosen
desetih let.
ZDENKA STOPAi
BODICE
•	Zadnje čase je vse v znaku bonov, edina izjema je
- bonton.
•	Naši gospodarstveniki se na delovnem mestu
vedejo, kot bi bili v gostinskem lokalu - vse hočejo
imeti prineseno na pladnju.
•	Po dogodkih sodeč bi sklepal, da je večina
gospodarstvenikov rojena - v znamenju raka.
•	Po nenadni ohladitvi bi si kdo lahko še mislil - da
narava sledi naši energetski politiki.
•	Menda ne bodo odgovorni ljudje navsezadnje še
trdili, da sodi bencinska kriza in uvedba carinskega
pologa - v akcijo NNNP.
•	V bližini železniške postaje v Celju je pod
prometnim znakom prepovedi vožnje v obe smeri
napis: Uvoz dovoljen za vozila.

Ne, nikakršen modni krik ni tale frizurca... Tako
pokončne lase dobi vsak potrošnik, ki malce bolj
pogleda na police v naših trgovinah. Najprej gredo
lasje pokonci zaradi ugotovitve česa vsega ni moč
kupiti. Drugi vzrok za pokončne lase pa je pogled na
cene artiklov ki so še na zalogi. Baje bodo začeli
trgovci zaposlovati izključno plešce...

Poleg teh manjših ladij,
nekaj ribogojnic, posestva in
dveh hiš v domači vasi Ci-
koang, je imel še hišo v me-
stu, ki mu je služila kot učil-
nica. Organiziral je trimeseč-
ne tečaje na treh nivojih. Od
posameznika je pobiral po
25.000 Rp, kar je za njihov
standard kar precej. Zazdelo
se mi je, da sam ravno ni
imel posebno veliko skupne-
ga z jezikom, kljub temu da
se je počutil visoko usposob-
ljenega. Njegova kozja brada
in daljši nakodrani lasje so
ga uspeli narediti dovolj pro-
fesorskega.
Ze prvi večer oziroma pri
sami predstavitvi, naju je po-
vabil na piknik in na ogled
njegove rojstne vasi. Odšli
smo v petek po končanem
tečaju. Sam sem se peljal z
njegovim slušateljem, prijaz-
nim Jutrijem. Ob sedmih
zvečer je bilo zanju konec
posta, bila sta namreč musli-
mana. Povečerjali smo v
bližnji muslimanski resta-
vraciji. Račun za vse je po-
ravnal Jutri, kljub temu, da
je bil Yunus gostitelj.
Po petdesetih kilometrih
vožnje z motorji smo prispeli
v bližino njegove vasi. Usta-
vili smo se na kozarec tuak-
a. Po dveh vrčih bele pijače z
nedolžnim okusom se ti kar
zavrti. Sledili so še kratki
hišni obiski pri njegovih so-
rodnikih. Ob pozni uri nas
verjetno niso bili najbolj ve-
seli. Toda njegov »ugled*
oziroma bolj točno, položaj
na družbeni lestvici, sta na-
redila svoje. Sorodnik svoje
žene je poslal nabavit ribe za
naš piknik ob deseti uri zve-
čer, ko smo jih »vrgli« iz po-
stelje.
V njegovo podeželsko hišo
na posestvu smo prijadrali
že precej pozno zvečer. Žena
nam je spekla ribe. Silil in
pretiraval je s pitjem palmo-
vega vina. Francozu se je za-
meril, ko mu je rekel za 500
Rp, kot sofinanciranje za
bencin. In to bogataš, nosi-
lec plemiškega naziva, ter
najin gostitelj. Vseskozi je
pridno kadil moje cigarete.
Tudi Yunus se nama je
pohvalil, da ima tri prahuje.
Skupina delavcev je ravno
dokončevala popravilo ene-
ga izmed teh treh.
Užitek se je bilo malo vozi-
ti s čolnom po morskem ro-
kavu naokrog. Vas je imela
precej zaspan pogled, kajti
otroci so bili že v šoli, odrasli
pa po opravkih. Blo je še
prezgodaj, da bi se že vrnili
domov iz pasarja (tržnice),
kamor so peljali v pletenih
koših, pritrjenih na kolo, na-
lovljenih rib in sadje.
Naslednje jutro je sledil
ogled vasi Cikoang. To je
mala prijazna in mirna ob-
morska vasica, na skrajnem
južnem koncu otoka Celebe-
sa. Počiva v senci velikih
dreves nanka. Lesene hiše so
postavljene na jezikih kopne
zemlje med morskimi roka-
vi. V okolici so ribogojnice
in številne primitivne soline.
Morska voda je speljana v
številne bazene, ločene med
sabo z nasipi zemlje.
Južni del Celebesa nase-
ljujejo torej pripadniki naro-
da Makassan in Bugis. Iz
zgodovine so znani kot odlič-
ni pomorščaki, trgovci in
graditelji lesenih jadrnic,
imenovanih prahu. Njihovo
življenje je neločljivo z jadra-
njem. Družine skupaj ribari-
jo. Pravijo, da so ravno toli-
ko na vodi kot na kopnem.
Zgodovina pravi, da so
ravno oni odkrili avstralski
kontinent. Kot dokaz so naš-
li nekaj besed iz njihovega
jezika pri jeziku avstralskih
domorodcev v zalivu Car-
pentaria. Jadrajo brez kom-
pasa. Orientirajo se samo po
zvezdah. Ravno tako je po-
morščak in raziskovalec Tor-
res srečal makassanske tr-
govce na Novi Gvineji že leta
1603. Ravno tako so tudi bili
poznani kot strah in trepet
minulih gusarskih časov v
Javanskem morju.
Kot je že bilo omenjeno, so
ti ljudje izredno cenjeni la-
djedelci. V vsaki vasi na juž-
nem Celebesu lahko vidiš
mojstra pri svojem delu. De-
lajo jadrnice do 30 m v dolži-
no in z nosilnostjo do 250
bruto registrskih ton. Pri
gradnji uporabljajo izključ-
no les, ki ga dobijo iz Kaii-
mantana.
Kakšna dva kilometra ven
iz vasi je bilo pokopališče.
To je za Makassance sveti
kraj, kjer počivajo njihovi
predniki. Nagrobni spome-
niki so postavljeni v smeri
proti Meki.
Jera Palletteka se imenuje
to malo pokopališče, ki leži
na malem otočku sredi solin.
Kot je zatrjeval Yunus, je
pred davnimi leti priplul v to
vasico sam vnuk od Moha-
meda. Del obale, kjer naj bi
se izkrcal, je danes sveti kraj
za Makassance. Sem hodijo
molit posebno molitev ime-
novano »molit«.
Veselo je bilo srečanje s
šolskimi otroci. Ko so nas za-
gledali, so zagnali vik in
krik. Ta se je še povečal, ko
sem jih nekajkrat fotografi-
ral. Večina od njih je verjet-
no doživela prvo srečsmje z
belcem. Ta vas je ravno toli-
ko odmaknjena, da beli turi-
sti zaidejo sem zelo poredko.
Na enem hišnem dvorišču
smo se odžejali še z nezreli-
mi kokosovimi orehi. Šolarji
niso poslušali učitelja in so
kompletno vsi prišli za nami.
Radovedno so spremljali
vsak najin gib. Njihovo vest
lje in razigranost sta dosegi
vrhunec, ko sem jim zapel
pesmici Majhna sem bila, d
ške sem pasla in Srček del
tika-taka, ko na tebe ljub
čaka. Besedilo sem napis
kar na dvorišče in malo vša
rekel, da sega naj vsi naučij
do drugič, ko se vrnem. ,
V tej prijetni vasici 0
koang bi želel ostati kar na
10	dlje, kljub temu, da je bi
opaziti na obrazih starejS
ljudi izraz mržnje in prem
do bele rase. Ta izvira izpra
treh desetletij, ko so Holani
ci za povračilo za tri ubit
vojake postrelili trideset li
soč ljudi, po vrsti žensk
otroke in tudi stare ljudi.
Vaščanom se je razpoM
nje malo popravilo, ko sc
zvedeli, da nisva Holanda
Danes prihajajo v Indoneziji
številni turisti iz Nizozeit
ske. Domačini jih za turist
priznavajo le kot ljudi, ki po-
hajajo sem zaradi sentimei
talnosti do nekdanjega kolu
nialnega ozemlja.
Med potjo smo se ustavlja
11	pri Yunusovih znancih i j
nazadnje še na policijski p j
staji. Človek v zeleni unifd
mi, s kratko pristriženimib'
srni, ki se je predstavil zliI j
policman of Indonesia, W .
ni mogel prenehati z govot 1
jen jem. Izbruhi tem pen 1
menta in hvaljenja so ti di 1
občutek, da je človek tif j
vrste, ki zaradi plače ne mi*,
več s svojo glavo, ampak ki
orodje, državnega aparata. |
Piše:
STANE ŽILNIK
Čolnarja z juga otoka Celebesa
45
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. urednik
Boris RosinA. odgovorni urednik Novega tednika in v. d. |odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija: Marjel*
Agrež, Violeta V. Einspieler, Jure KraSovec, Mateja Podjed, Milena B. Poklič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umni*-
Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov n*
vračamo. Cena posamezne številke 10 din, celoletna naročnina 450 din, polletna 225 din. Za tujino je cen«
dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198 -CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. -Telefon, oglasi in naročnina: 22-369,23-105