PODLISTEK. Strie Blaž. (črtiea iz naših krajev.) (Dalje.) Oblekel si je praznično, že ponošeno obleko, zavezal okoli vrata pisan robec ter odkorakal proti cerkvi... Popolnoma predrugačenega se je začntil... Danes je zopet po dolgem, dolgem časa pogrešal nečeaa, kar bi ga lahko osrečilo in mn sladilo zadnje ure življenja... Danes se je čntil tako samega in tako naj bi ostalo za vedno?... Ne, to ni mogoče, prišlo bo zopet bo^jše, lepSe, prišlo bo vse krasnejše... Take misli so ga tolažile ... nBizjakova Lenča bi me pa mogoče marala... Ni preslabo... Vprašati se mora — toda sam ne dosežem ničesar. — Na stare dni vendar ne morem ostati tako sam... Še smrt me zaloti samega in nihče bi mi ne mogel dati v roko mrtvaško svedo, nihče pomoliti za me očeDaš za mir in pokoj, kakor žival bi moral končati — in aihče bi ne vedel kdaj ..., čez par dni pa bi me našli..." Iz stolpa se je oglasil zvon in Blaž je stopal hitreje... Mislil je krasne misli o bodočih dneh, npal tako trdno, da bi mn nihde ne bil mogel ovreči njegovih Dad... Ni 6udo, na starost se rado ponavlja, kar je običajno v mladosti... Žopnik je ravno bral pribko o ženitovanjn, ko je Blaž stopil v cerkev... Pobožno se pokropivši je nagnil glavo na prsi ter poslnšal... Med mašo je prebiral jednakomorno jagode debelega, lesenega molka in zlezel nizko na koleni, npognil glavo naprej in molil, molil... Zapele so orgle, zazvonili zvonovi k zadnjemn blagoslovu in ljndstvo se je trnmoma razhajalo. Strio Blaž je bil med zadnjimi... Pred cerkvijo je stal njegov gospodar, stric Blaž ga  je spoštljivo pozdravil... rOglasi se kaj pri nas gredoč, Blaž, morebiti bo že kaj zajutrka in povej doma, da pridem kmaln..." „0, zahvalim, se ne bom branil, sem ravno potreben... TiBto bom že povedal... Srečnol..." BLahko hodi, Blaž!..." Zadovoljen je odkorakal proti domn, mislil na darežIjive Ijudi, mislil na pridigo in lepo priliko o ženitovanju ter ngibal, kako bi razodel gospodarja svoje naklepe o ženitvi... Težko bo sioer šlo, toda... toda... Ustavil se je pri gospodarjevi hiši. Oospodinja je ravno stala na pragn... ^Dobro jntro, Blaž! Stopi no malo k nam... Dolgo te že ni bilo... si pa menda bil kje daleŁ... Stopi vendar notri, nekaj zajatrka ti bom dala..."  BE, tako je tako, človek se mora vedno nbijati in ubijati za ta ubogi zaslužek... A, kaj sem hotel reči... on je naročil pri cerkvi, naj ti povem, da pride kmalu — ima menda kake opravke..."  BŽe dobro, Blaž... Stopi noter... E, nifi nima kaj posebnega — neke seje imajo zopet... Veš, tiste nenmnosti... Vsako nedeljo po maši ga malo zamotijo... Cakaj Blaž malo, da ti kaj prinesem..." Zadovoljno se je ozrl po belih Btenah in po nmitih tleh... Pomislil je zopet, kako bo lepo, če bo dobil pridno ieao... Osnažila mn bo kočo, obrisala prašne šipe in knhala... BEj, lepo bo, lepo — če bo kdsj — nmito in pobeljeno bo, ko dobim nevesto in krasno in prijetno bo življenje..." Gospodinja mu prinese zajatrka. Prijetno je zadišalo po izbi... ,Malo se obteSiS, Blai — vem, da se ti bo ie prileglo..." nPrileglo pa prileglo... Sinoči si nisem maral ničesar kuhati, danea je bilo pa še prezgodaj..." BBlaž, nekaj te bom prosila... Jntri pride naš dijak iz mesta in bi rada, da bi mn pnpravil mizo, da bo Iahko poleti v senci čital — aaj boš imel toliko časa?..." BPrav rad, Urša, vse rad za vašega štndenta..." S slastjo je zajemal iz male skledice... Tako se mn je prileglo kaj toplega, kakor shojeaemn popotniku... BEj, Urša, ne boš mi zamerila, če ti nekaj povem... Težko mi je začeti, veš tako težko gre beseda iz ust... Dolgo že mislim na nekaj, na nekaj lepega, pa ne vem, če bo kaj iz tega... veš Urška — ženil bi se rad. Mislil sem: star sem, sara eem, nikogar nimam in na starost tako aam... Ali bi ne bilo dobro, če bi ai dobil kako podporo za svoja atara leta?...u rDobro si si izmislil, Blaž — prav dobro..." nIn zdaj ne vem, kako bi začel — težko je tako delo in človek, kakoršen sem jaz, se tako težko odloči za kaj takega... Zato bom pa poprosil tvojega, da mi pomore, on gotovo ve za dober svet... On mi lahko pomaga..." BZ njim se lah'vo domeniš, Blaž, on bo že po svoji moči na8vetoval..." nHvala Urška za zajutrk... Bog plati!..." rEj malo si dobil, Blaž, nimaš kaj hvaliti, pridi kmala zopet, Blaž, bodi prošen, da popraviš mizo za dijaka in kmalu... Z Bogom!..." Z zadovoljnim srcem se je odpravil... Lahko ma je bilo, da je odkril svoje skrivnosti... pjalje priHodnlHJ