V vseh krajevnih skupnostih za tretji krajevni samoprispevek [ V petek, 7. marca je bila v Ve-knju 14. seja predsedstva občinske konference SZDL Velenje. Na nzSrjeni seji, ki so se je udeležili tudi predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti gospodarstva, nekaterih organizacij zdru-ženega dela ter drugi gostje, so najprej obravnavali vzroke zaostajanja v stanovanjski izgradnji |v Šaleški dolini. Dejstvo ie, da bomo v letih 1976—1980 zgradili v " :ini Velenje 923 družbenih na-inih stanovanj manj, kot je bilo irtovano. Se pravi, da gradnja ibenih najemnih stanovanj zaostaja tako za načrti kot za potrebami. Sicer pa nobeno družbeno najemno stanovanje, zgrajeno v zadnjem času, ni bilo končano v predvidenem roku. Slabosti so še »krog priprave tehnične dokumentacije, pa pri usklajevanju gradnje itd. Gre torej za vzroke, ki so že dalj Časa znani. Ker čaka trenutno na stanovanja okrog 2.500 delavcev je stanje resnično zaskrbljujoče in terja takojšnje ukrepe, predvsem z namenom, da se slabosti v prihodnje ne bi več ponavljale. Predsedstvo OK SZDL Velenje je po obširni razpravi izoblikovalo več sklepov, med katerimi velja še posebej omeniti zahtevo, da je treba čimprej kar najbolj podrobno seznaniti vse delovne ljudi in občane v občini Velenje s stanjem v stanovanjski izgradnji. Občinski konferenci ZKS Velenje pa so sklenili predlagati, da konkretizira politično odgovornost institucij in posameznikov, ki so vplivali na stanje v zidavi družbenih najemnih stanovanj, kakršno je v Šaleški dolini v zadnjem času in sprejme potrebne vzgojne ukrepe, da se napake v prihodnje ne bi več ponavljale. SOGLASJE Z NAČRTOVANIM RAZVOJEM ZDRAVSTVENE SLUŽBE Predsedstvo OK SZDL Velenje je na petkovi seji ocenilo tudi Predsedstvo republiške konference SZDL Slovenije Programska usmeritev 1980 Na svoji zadnji seji, bila je 4. marca, je predsedstvo republiške konference ,SZDL Slovenije obravnavalo predlog programske usmeritve za letošnje leto ter se seznanilo z oceno uresničevanja stabilizacijske politike. Programska usmeritev za letošnje leto daje posebej poudarek metodam političnega dela. posebej še usklajevanja programov med člani frontne socialistične zveze. Že v kratkem bo republiška konferenca SZDL Slovenije-obravnavala razvoj krajevnih skupnosti s posebnim poudarkom na razvoju stanovanjske samouprave in vloge hišnih svetov. oce"nila pa bo tudi samoupravno organiziranje potrošnikov ter vlogo sindikata v krajevnih skupnostih. Predsednik RK SZDL, Mitja Ribičič je med razpravo o predlogu programskih usmeritev RK SZDL za letošnje leto opozoril, da postajajo metode političnega dela vse bolj osrednje vprašanje za frontno socialistično zvezo, saj je še vedno težko, da delajo krajevne organizacije SZDL oziroma samoupravni osebki vkrajevi skupnosti pod stalnim »pritiskom« od zgoraj, ko dobivajo kar naprej naloge in napotila — le malo pa je zaznati podobnega »pritiska« z obratne smeri, torej predlogov in ■ zahtev iz baze. ki najii dobili svojo širšo uveljavitev tudi na republiški ravni. smernice za razvoj zdravstvene službe v občinah Velenje in Mozirje za obdobje 1981 — 1985. v katerih je opredeljen prihodnji razvoj osnovnega in specialističnega zdravstvenega varstva ter bolnišnične ter rehabilitacijske in zdraviliške ' dejavnosti. Največji razmah bo doživela osnovna in specialistična zdravstvena dejavnost. bolnišnica Topolščica bo zadržala sedanji obseg, opredeljene pa so tudi razvojne možnosti -zdravilišča Topolšica, z izgradnjo katerega bodo začel i že v kratkem. Razvojne naloge pa bodo delavci združenih zdravstvenih organizacij Velenje v prihodnje uresničevali v okviru zdravstvenega centra. Predsedstvo OK SZDL Velenje je soglašalo tudi z oceno iz smernic. da trenutno ni potreb po ustanovitvi splošne bolnišnice. Če pa se bodo pokazale v letih 1986 — 1990. pa jih bo treba vsestransko kar najbolj podrobno preučili in izoblikovati ustrezne predloge. PRIPRAVE NA REFERENDUM ZA TRETJI KRAJEVNI SAMOPRISPEVEK V nadaljevanju s;eje je predsedstvo OK SZDL Velenje obravnavalo aktivnosti vpripravah na ljudsko glasovanje za uvedbo tretjega krajevnega samoprispevka občanov v vseh 25 krajevnih skupnostih Šaleške doline. Med drugim je ugotovilo, daje storjeno vse. da se začne z gradnjo še zadnjih objektov, ki so bili v programu del. ki jih bodo financirali iz sredstev drugega krajevnega samoprispevka občanov. Sicer pa so v vseh dosedanjih razpravah delovni ljudje in občani Šaleške doline enotno ugotavljali, da je mogoče razvojne naloge, s katerimi se srečujejo in pa težave v prizadevanjih za izenačevanje življenjskih pogojev prebivalcev uspešno uresničiti le z vnovičnim, tretjim krajevnim samoprispevkom. Skupščine krajevnih skupnosti sprejemajo te dni predloge programov del. ki naj bi jih financirali oziroma sofinancirali iz sredstev tretjega krajevnega samoprispevka občanov. V vseh krajevnih skupnostih so doslej že velikokrat poudarili, da se je pri uresničevanju nalog, kijih bomo določili ob uvedbi tretjega krajevnega samoprispevka občanov Šaleški dolini, potrebno obnašati kar najbolj varčno. Delati je treba racionalno in hitro, kar bo pocenilo teklo nedeljo se je začelo nogometno pr-stvo tudi v drugi zvezni nogometni ligi-od. Srečanje med velenjskim Rudarjem Dinamom iz Vinkovcev seje na igrišču pri eru končalo neodločeno 3-3 (0:2). Nekaj več kot tri tisoč gledalcev, je z dolgim ploskanjem pozdravilo nogometaše obeh moštev in sodnike, ki so pritekli na igrišče z napisom POZDRAV DRAGEMU TITU, Z ŽELJO, DA ČIMPREJ OZDRAVIŠ. dela oziroma omogočilo, da bodo načrtovane investicije opravljene s predvidenim denarjem. GOSPODARSKA USTALITEV, NAČRTOVANJE Prizadevanja za gospodarsko ustalitev in načrtovanje so bila zadnja točka dnevnega reda zadnje. 14.sejepredsedstvaOKSZDL Velenje. Aktivnosti, začete decembra. so bile najprej zaznane v osnovnih organizacijah zveze sindikatov in zveze komunistov, in to v pripravah na obravnavo zaključnih računovza leto 1979 in ob njihovem sprejemu, prav tako pa tudi v akciji dopolnjevanja planskih dokumentov za leto 1980. Koordinacijski odbor za usmerjanje aktivnosti za gospodarsko ustalitev pri OK SZDL Velenje si bo zdaj prizadeval, da se kar najtesneje poveže z odbori za gospodarjenje v delovnih kolektivih. sicer pa so in ostajajo poglavitne prihodnje naloge koordinacijskega odbora — varčevanje. razporejanje sredstev za osebne odhodke in skupno porabo ter politika cen. Podrobneje poročamo o 14. seji predsedstva občinske konference SZDL Velenje na 3. strani. Včeraj, danes. • Konferenca osnovnih sindikalnih organizacij Gorenje TGO je v torek na pobudo akcijskega odbora »Knjiga« pri CK ZKS pripravila pogovor o izkušnjah pri podružbljanju knjižne politike in pri ustvarja- te bralne kulture. Delavci Gorenja so goste, ki jih je vodil izvršni sekretar CK ZKS za i komunistov v kulturi ter tem delu Franc Šali, izkušnjami področju. organizira - služb dohodkov in službah kot pripravami i • Na 12. seji 1 torek. 18, mar navali naloge SIS. KS in Sob. ustana-h svetov in endum. ZKS Celje v bodo obrav-pri razvoju agroživilstva na širšem celjskem območju, spregovorili o delu komisij sveta za obdobje ma-rec-okiober ter nekaterih drugih nalogah. • V delavskem klubu v Velenju bo v torek, 18. marca enodnevni posvet, ki ga organizira MS ZSS CElje. Govorili bodo o uresničevanju politike xiarske stabilizacije in ičevanju sklepov republi-ega sveta o nalogah organiza-zveze sindikatov v delegat-m sistemu. Delegati zbora izvajalcev in uporabnikov občinske e skupnosti se bodo v novno sešli na 5. redno' t je ob prvem sklicu zaradi nesklepčnosti, ugim bodo razpravljali em programu in fi-načrtu za letos. 15. marca bo v Domu Velenju s pfičetkom-uri 23.-srečanje mladih občini; Velenje. Priprave na referendum za 3. krajevni samoprispevek občanov v Šaleški dolini LETO XVI ŠTEVILKA 10 (522) VELENJE, 14. MARCA 1980 CEIMA 5 dinarjev YU ISSN 0350-5561 Predsedstvo občinske konference SZDL Velenje a) Prizidek doma za varstvo ostarelih Velenje 38.000.000 din b) Otroški vrtec Šmartno ob Paki 18.000.000 din c) Otroški vrtec Velenje — Goricalll 25,920.000 din d) PTT center Velenje 276,000.000 din e) Dom borcev in mladine Velenje ter preureditev mestnega parka 29,000.000 din 0 Otroški vrtec Velenje — Salek III 28.800.000 din g) Glasbena šola Velenje in VI. osnovna šola Velenje 227,000.000 din Za ta skupni program del bi: — krajevne skupnosti mest Velenje in Šoštanj združevale 70 odstotkov vseh zbranih sredstev tretjega krajevnega samoprispevka občanov, — druge krajevne skupnosti v občini' 'elenje pa 50 odstotkov vseh zbranih sredstev tretjega krajevnega samoprispevka občanov. Ta sredstva bi združevali na posebnem žiro računu skupaj z investicijskimi sredstvi samoupravnih interesnih sku- 5,000.000 din 1980 6,000.000 din 198 i 8.600.000 din 1981 70,000.000 din 1982 10,000.000 din 1981 9,700.000 din 1983 51.000.000 din 1981 1985 % sredstev tretje- ga krajevnega samoprispevka občanov. Z namenom, da bi tudi s temi sredstvi kar najbolj varčno gospodarili in zagotovili čimprejšnjo uresničitev programov tretjega krajevnega samoprispevka občanov v vseh 25 krajevnih skupnostih v Šaleški dolini, je prav tako predlagano združevanje teh sredstev. V ta namen bi sklenile krajevne skupnosti poseben samoupravni sporazum in določile prednostni red del. Predlog skupnega programa del Koordinacijski odbor za pripravo referenduma za uvedbo 3. krajevnega samoprispevka občanov, ki ga je imenovalo predsedstvo občinske konference SZDL Velenje. je na seji 10. marca, upoštevaje predloge in mnenja delovnih ljudi in občanov, izoblikoval skupni program del. ki bi jih sofinancirali iz združenih referendumskih sredstev vseh 25 krajevnih skupnosti v občini Velenje (tako imenovani A program). Iz združenih referendumskih sredstev vseh krajevnih skupnosti bi takosofinancirali gradnjo naslednjih objektov: pnosti družbenih dejavnosti, namenjenih za sofinanciranje skupnega programa del. Tako bi zagotovili najbolj hitro izgradnjo objektov in kar najbolj racionalno porabo denarja. V krajevnih skupnosti pa te dni končujejo s pripravo lastnih programov del. ki jih bodo financirali oziroma sofinancirali iz sredstev, kijih ne bodo združevale krajevne skupnosti za tako imenovani »A program«, to je mestne krajevne skupnosti na območju Velenja in Šoštanja 30 %. druge krajevne- skupnosti pa 50 % sredstev tretjega krajevnega samoprispevka Objekt Predračunska vrednost Sofinanciranje iz združenih . Le'° . sredstev KS • lzgradnJe Ob letošnjem dnevu žena so se člani društva prijateljev mladine Topolšica spomnili tudi svojih starejših krajank in jim ob tej priložnosti podarili šopek cvetja in čestitke, ki so jih izdelali učenci te šole. (M. M.) 2r& Številka 10 (522) - 14. marca Zelena luč zdravilišču Topolšica Osrednji del razprave na 63. seji izvršnega sveta skupščine občine Velenje, ki je bila sredi preteklega tedna, je veljal obravnavanju problematike in smernic razvoja zdravstvene dejavnosti na območju občin Velenje in Mozirje v obdobju 1980 do 1985. Seja seje pričela s skromno slovesnostjo. Predsednik izvršnega sveta Franjo Kljun je izročil posebno priznanje občine Velenje dolgoletnemu predanemu delavcu občinske uprave FRANCU BOŽIČU, ki ga občani Velenja poznajo kot prijaznega in nadvse ustrežljivega uslu- jenca iz sprejemne pisarne skupščine občine, kamor se dnevno oglašamo po opravkih. Franc Božič si je s svojim zavzetim delom pridobil veliko priljubljenost in ugled med občani." zato so nekatere krajevne skupnosti preko občinske konference SZDL Velenje, predlagale izvršnemu svetu, da mu podeli posebno priznanje. Sicer pa so člani izvršnega sveta na svoji 63. seji namenili posebno pozornost obravnavi razvojnih smernic zdravstvene dejavnosti v občinah Ve- lenje in Mozirje v naslednjem srednjeročnem obdobju. Te smernice so opredeljene v posebnem strokovnem elaboratu. ki so ga v javni razpravi potrdili delavci Savinjsko Šaleških zdravstvenih domov. O tem gradivu je podrobno razpravljal tudi komite za družbene dejavnosti in ocenil, da predstavlja dobro osnovo za nadaljnje samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje na tem področju, za nadaljnji razvoj zdravstvene dejavnosti oziroma za delitev dela v regiji in republiki. Komite je podprl smernice in hkrati poudaril, daje v pripravi srednjeročnih programov potrebno opredelili delitev in svobodno menjavo dela z bolnicama Celje in Slovenj Gradec ter da je treba proučiti možnosti združevanja dela in sredstev v slovenskem prostoru spričo tega. ker bo zdravilišče Topolšica ena izmed dejavnosti gospodarskega pomena. Kot so na seji poudarili predstavniki Savinjsko Šaleških zdravstvenih domov, so v smernicah razvoja zdravstvene dejavnosti posvetili največ skrbi krepitvi kvalitete dela zlasti na področju osnovnega Vrsta ugodnosti za člane avto-moto društva o načrtih avtomoto društva velenje za letošnje leto smo se pogovarjali s sekretarjem milanom hojanom V sklopu avto-moto društva Velenje bodo v bodoče razvijali tudi turistično in gostinsko dejavnost. Načrtujejo razvoj turistične poslovalnice in pa gostinsko turistične rekreativne In športne dejavnosti na kompleksu rekreacijski center. Turistična poslovalnica, ki naj bi delovala pri njih, bi nudila svojim članom številne ugodnosti, kot so na primer informacije in napotki o potovanjih, ugodnosti pri posameznih turističnih agencijah. Dejavnost bodo razdelili na tri področja, in sicer informacijsko in servisno dejavnost, poslovalnice ter receptivno in iniciativno dejavnost. V bodoče načrtujejo tudi hiter razvoj gostinsko turistične in športne dejavnosti. Središče njihovega rekreacijskega centra je dom motokros, kjer imajo za približno 80 gostov prostora. Imajo pa še manjši dom, v katerem je prostora za 40 gostov. Poseben problem predstavlja ogrevanje teh objektov, zaradi tega so jih doslej v zimskem času zapirali. Rešiti pa, bi morali tudi kadrovski problem gostinskega delavca v tem gostinskem objektu. Protore obeh domov na Trebeliškem pa nameravajo nekoliko obnoviti. Želijo torej, da bi dom na Trebeliškem čim prej tako usposobili, da bi bil to gostinski lokal odprtega tipa. V načrtu pa imajo še izgradnjo športnih in rekreacijskih objektov. V bodoče bodo seveda izvajali vse že utečene oblike dejavnosti Avto-moto društva. V sklopu avto šole bodo imeli v letošnjem letu 15 tečajev iz prometnih predpisov, katere Milan Hojan naj bi obiskovalo okoli 600 slušateljev. Opravili bodo tudi okoli 18 tisoč ur praktične vožnje. Načrtujejo tudi tečaj za voznike čolnov, ki naj bi ga organizirali že ta mesec. Organizirali pa bodo tudi tečaje za voznike koles s pomožnim motorjem in tečaj za pridobitev inštruktorskega dovoljenja. Vsi, ki bodo želeli opraviti test iz cestno prometnih predpisov, bodo to lahko storili. Do konca leta bodo kupili štiri vozila za pouk vožnje in zaposlili tri inštruktorje. Društvo ima tudi pralnico, ki pa v zadnjem času ne posluje pozitivno, saj cena pranja ni ekonomska. Zaradi tega bo potrebno cene nemudoma dvigniti. Čim prej pa nameravajo usposobiti avtomatsko avtopralnico. Letos bodo nabavili tudi novo vozilo za vleko vozil. Sedanje je dotrajano. To je le nekaj načrtov avtomoto društva Velenje. Povedati pa je potrebno še, da že nudijo svojim članom mnoge ugodnosti, pripravljajo pa še vrsto drugih. M. Zakošek /uiavsivenega varstva. To pa med drugim narekuje tudi nadaljno dograditev 3. etape zdravstvenega doma v Velenju. Specialistične dejavnosti se bodo po teh usmeritvah povezovale s specialistično bolnišnico v Topolšici in z zaposlitvena strukturo prebivalcev občine Velenje. Bolnišnica v Topolšici naj bi se razvila v specializirano bolnišnico z internim in pljučnim oddelkom, kar je usklajeno z delitvijo dela med slovenskimi bolnišnicami. V teh srednjeročnih usmeritvah ne predvidevajo razvoja splošne bolnišnice v Topolšici. v naslednjem obdobju po letu 1985 pa bodo na osnovi znanih pogojev, potreb in izkušenj pretehtali tudi to možnost. Posebna dejavnost, ki jo bodo v Topolšici razvijali pa je zdraviliška, saj obstajajo za to izjemne naravne možnosti. Kot je bilo rečeno na seji. se s tako usmeritvijo v praksi vključujejo v prestrukturiranje gospodarstva občine Velenje in s tem tudi V uresničevanje odločitve združenega dela za hitro rehabilitacijo bolnih ter učinkovito preventivo. Poleg tega pa take usmeritve ponujajo ugodne možnosti tudi za vključevanje v mednarodno delitev dela. l/vršni svet skupščine občine Velenje je izrazil vso podporo tako zastavljenim usmeritvam zdravstvene dejavnosti in stališčem komiteja za družbene dejavnosti ter menil, da se morajo določila teh smernic nemudoma začeti uresničevati. O usmeritvah bodo razpravljali tudi delegati občinske skupščine in samoupravne interesne skupnosti zdravstvenega varstva. Na osnovi tega je izvršni svet prižgal tudi zeleno luč za začetek gradnje zdravilišča Topolšica. ki je v skladu z razvojnimi dokumenti občine Velenje na prednostnem seznamu za leto 1980. Člani izvršnega sveta so na 63. seji spregovorili še o programu izvajanja politike cen v telu 1980 v občirii Velenje in dokončno sklepanje o tem preložili na naslednjo sejo. Program bo v celoti objavljen v Našem času. Poleg tega pa so izrabili tudi soglasje k družbenemu dogovoru o enotnem usmerjanju skladnega razvoja kmečkega turizma v Sloveniji. J. Krajnc Komunalno gospodarstvo Pripravljene smernice nadaljnega razvoja Ena od najpomembnejših nalog s katerimi se soočamo v organizacijah združenega dela je priprava srednjeročnih programov, ki so prav gotovo temelj nadaljnjega bolj ali manj uspešnega razvoja gospodarstva. Te naloge smo se tokrat, zavedajoč se težkih posledic nepravilnega planiranja, lotili mnogo bo|j odločno kot v preteklih letih ali ob prejSnjih srednjeročnih obdobjih. Tudi v naši občini so že v marsikateri delovni sredini obravnavali smernice razvoja in se opredelili do predlaganih razvojnih usmeritev. Predlagane smernice pa bodo podlaga za izdelavo razvojnih programov, ki nstf bi v naslednjem srednjeročnem obdobju zagotovili kar najbolj uspešen razvoj naše družbe. Smernice razvoja za naslednje srednjeročno obdobje so pripravili tudi komunalci. Te obsegajo razvoj individualne Komunalne rabe. Individualna komunalna raba pa je razdeljena na vodovod, kanalizacijo in toplovod. Srednjeročni plan predvideva pri izgradnji vodovoda predvsem povečanje vodovodnega sistema Ljubija — Topolšica — Šoštanj, povezavo vodovodnega sistema Šoštanj — Šmartno ob Paki, sofinanciranje povezave vodovoda med Velenjem in Šentiljem ter nekatere druge naloge, kot je avtomatizacija vodovodnega sistema, sofinanciranje vodooskrbe vsem naseljem,, ki nimajo zagotovljenih zadostnih količin vqde, zagotovitev rezervnih vodnih virov ter naročila raziskav in študij za možno koriščenje jezerske vode. Na področju kanalizacije naj bi v naslednjem srednjeročnem obdobju izdelali projekte za stanovanjske soseske Podkraj Kavče, Gaberke, Hrastovec in Škale, sofinancirali kanalizacijo v Topolšici, uredili kanalizacijsko omrežje v Šmartnem ob Paki in zgradili primerno kanalizacijsko omrežje v novih stanovanjskih soseskah. Izvesti pa bo potrebno tudi rekonstrukcijo kanalizacije v Velenju. Področje toplovoda predvideva predvsem ureditev toplifikacije za področje Velenja in Šoštanja. Za toplifikacijo so predvidena obsežna območja, od zbranih sredstev pa bo odvisno, koliko predvidenih nalog bo možno uresničiti. In kakšni so plani kolektivne komunalne rabe? Predvideno je dokončanje druge faze izgradnje Šaleške magistrale od Gorenja do Rečice, ureditev nekaterih medkrajevnih cest, sofinanciranje ureditve Šoštanja in starega Velenja, izbolj- Pota in stranpota gradnje stanovanj v Šaleški dolini Osnovno zlo - načrtovanje Na problemski konferenci o nadaljnjem razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v Šaleški dolini, bila je 29. februarja, smo slišali tudi naslednje podatke delegata zveze komunistov iz gradbeno industrijskega podjetja Vegrad Velenje o poteh in stranpoteh stanovanjske gradnje v občini Velenje, posebej za stanovanjski soseski Šalek 2 in Gorica 3. Vzemimo za primer sosesko Šalek 2: Vse do razpisa in prodaje zemljišč ni bila upoštevana zakonodaja; zemljišča so bila oddana »Gola«. Komunalno torej niso bila opremljena, podane pa tudi niso bile potrebne urbanistične in komunalne rešitve. Med pripravo načrta za to novo sosesko je GIP Vegrad Velenje pripravil predlog zazidave. pri čemer so upoštevali vso mogočo racionalizacijo in visoko stopnjo industrializacije gradnje. Sprejet pa je bil nazadnje predlog, ki je zdaj glavna ovira v prizadevanjih. da bi dosegali predvidene roke izgradnje. Se zdaj ni jasno, kdo bo gradil pritličja s poslovnimi prostori? Objekt D4vnovi soseski Šalek 2 je lahko dograjen do meseca maja. vendar pa bo mogoča vselitev vanj šele po dograditvi vmesnih platorejev. pod katerimi so garaže. Za gradnjo garaž pa še niso podpisane pogodbe. Sicer se v novi soseski Šalek 2 srečujejo kar tri projektantske organizacije. številni izvajalci (v gla- ■ ie. š L. vnem nepovezani), dva sistema financiranja (gradnja za trg ter usmerjena gradnja v okviru samoupravne interesne stanovanjske skupnosti) ter, ne nazadnje, tudi več tehnologij. Na 3 objektih, na primer, je mogoče srečati kar 3 različne tehnologije. Poglavitno zlo za težave, s katerimi se soočamo pri gradnji soseske Šalek 2, pa tudi drugih sosesk v Velenju. je načrtovanje samo. Načrtovalci namreč niso računali, kot vse kaže, na realne Finančne, tehnične in druge možnosti. Še zmeraj ni uveljavljena prepotrebna koordinacija vseh aktivnosti. Da bi napravili konec težavam, s katerimi se že dalj časa srečujemo, bi bilo treba izdelati bilanco razpoložljivega denarja za zidavo stanovanj, pri njenem načrtovanju pa upoštevati tudi gradnjo potrebnih spremljajočih objektov. Tehnologijo gradnje pa bi morali, upoštevaje realne, optimalne možnosti, kar najbolj poenotiti. Temu cilju bi morali podrediti že samo načrtovanje. Za objekte. ki bi jih zidali po poenoteni tehnologiji, bi potem lahko dokaj pod-] robno spremljali stroške^ gradnje in tudi sam rok dograditve. Po besedah delegata zveze komunistov iz GIP Vegrad Velenje, izrečenih na problemski konferenci, si pri gradnji stanovanj v Šaleški dolini na račun skupnosti, to je prav vseh delovnih ljudi in občanov, dovoljujemo resnično veliko in vse doslej — žal — j tudi brez posledic za tiste, ki delajo in odločajo ne-] odgovorno! šanje javne higiene, ter razširitev nekaterih pokopališč. To so seveda le razvojne smernice komunalnega gospodarstva v naši občini, ki bodo služile le kot orientacija in bodo dobile končni odraz v samoupravnih sporazumih in dogovorih o planih. B. Z. Podpiramo zatirane ljudske množice Kot že vrsto let bo tudi letos en teden v marcu namenjen mladinski solidarnosti z žrtvami imperialistične agresije in osvobodilnimi gibanji. Teden naše solidarnosti z zatiranimi ljudstvi bo tokrat potekal od 17. do 24. marca. V tem času bo izveden bogat program solidarnostnih ackij. Tako bodo v posameznih občinah organizirali različne razstave, ki prikazujejo boj narodov za svobodo ter nastope folklornih skupin tujih študentov. Zvrstila se bodo številna predavanja ter okrogle mize. razpisan pa je tudi skupni natečaj republiške konference ZSMS na temo Solidarnost z bojem narodov proti imperialistični agresiji. V tednu solidarnosti pa bo potekalo tudi zbiranje materialne pomoči za zapostavljene narode in ljudstva. Takšno bo zbiranje starega papirja v dogovoru z Rdečim križem, zbiranje prostovoljnih prispevkov terdohodkov od vstopnin z različnih prireditev, ki bodo organizirane v tednu solidarnosti. Tem poglavitnim usmeritvam pa bodo vdahniti smisel po osnovnih organizacijah zvezfe socialistične mladine ter se tako vključili v svetovi boj zoper rasizem, imperialistično izkoriščenje narodov in ljudstev ter boj za preobrazbo sveta. dot „NAS ČAS", glasilo izdaja Center za infi propagando in založni Velenje, p. o. Velenje, Fi '..NAS CAS" je ustanovljen 1. maja 1965; januarja 1973 je izhaja štirinajstdnevnik . ,,S. RUDAR", kot tednik pa „NAS CAS" od 1. marca naprej. Uredništvo: Marjan Lil (Direktor in glavni ui Stane Vovk (odgovorni ui Jože Krajnc, Janez Boris Zakošek, Mira Zaki Vlado Besednjak (ob! Izhaja ob petkih — Ui in uprava 63320 Velenje, Fi 10, poStni predal 89, <063) 850—087, 85 850—317 Brzojavni Informatiki center Velenje. Cena posameznega izven dinarjev, letna naročnina dinarjev (za inozemstvo dinarjev). ?.iro račun pri SI podružnica Velenje' 52800 -— 38482. Grafična priprava in ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov -fotografij ne vračamo. Za „NAS CAS" se po Sekretariata za infi izvršnega sveta Skupščine Slovenije, številka 421— 8. februarja 1974 ne temeljnega davka od proizvodov. številka 10 (522) - 14. marca 1980 ...----- i\53 Zakaj zaostajamo v zidavi družbenih stanovanj v Šaleški dolini 2500 družin pa čaka na stanovanje Obravnava vzrokov zaostajanja v stanovanjski izgradnji v Šaleški dolini je bila osrednja točka dnevnega reda petkova 14. seje predsedstva OK SZDL Velenje. Podatki, ki so bili posredovani na seji in ki so sicer že nekaj časa znani, so resnično zaskrbljujoči. V obdobju 1976-1980 bo v občini Velenje zgrajeno. kot napovedujejo. 2.260 družbenih najemnih stanovanj, ali 923 manj. kot je bilo načrtovano. Trenutno iradimo 939 stanovanj; za vsa ta stanovanja so bile sklenjene kupne pogodbe, zagotovljen pa je tudi denar. Letos bi naj sicer gradili več stanovanj, vendar z zidavo nekaterih objektov še niso Začeli, ker še ni bilo pridob-jeno zemljišče, pripravljena pa tudi še ni dokumentacija, denar pa je! In še to: nobeno doslej zgrajeno družbeno stanovanje v Šaleški dolini ni lilo zgrajeno v predvidenem roku. Zamude so kar precejšnje. Nepopolna tehnična doku-tacija Za noben objekt, ki je v gradnji oziroma, ki je bil $rajen v zadnjem času. ni nla v pogodbenem roku iredana tehnična dokumentacija: z deli kasnijo projektanti in projektantske organizacije. Sicer pa izvršni odbor in strokovne službe samoupravne interesne stanovanjske skupnosti že dalj časa ugotavljajo, da je tehnična dokumentacija nepopolna in da tudi sicer ni najbolje pravljena. Zato je bila lenovana posebna revizijska skupina, ki zahteva po-bne popravke načrtov že ' pridobitvijo gradbenega Ijenja. Težave so nadalje tudi z ' lajevanjem stanovanjske adnje. Za sosesko Šalek na primer, je bil sprejet loupravni sporazum o beni usmerjeni izgradnji ivno-stanovanjskih ob-lov. Maja lani je bil potrjen časovni načrt stanovanj-t ske izgradnje kot osnova ma izhodišče za izdelavo ;upnega časovnega in finančnega načrta. Pri pripravi ' ijega pa se je vsa stvar ivila, ker ni bilo mogoče viti razpoložljiva sredstva za financiranje gradnje lovanj za obdobje treh let. lunija 1979 je bila sprejeta buda, da se soseska Šalek gradi v več stopnajah decembra lani pa je pobudo (trdila tudi skupščina občine Velenje. Do srede februarja letos bi morali biti izdelani istični parametri za idnjo v več stopnajah. idar ta in še vrsta drugih (epov, ki so bili izoblikovani prejšnji mesec ni bilo ičenih. Vzroki za slabosti že nekaj i znani Upoštevaje podatke, da ka v Šaleški dolini na anovanje okrog 2.500 dru-[žin, pri čemer jih okrog 1.800 novanja sploh nima. okrog [700 pa je prosilcev za večje novanje, je stanje, kakršnemu smo priča pri zidavi novanj resnično zaskrblju-in teija ukrepe, da se Islabosti čimprej odpravijo in f stori vse, da se takšne in dobne slabosti v prihodnje | ne bi več ponavljale. Vzroki j za slabosti so bolj ali manj j znani, in to že nekaj časa. i Strniti pa jih je mogoče v slednje ugotovitve: tehnič-I na dokumentacija ni najbolj ' nema, pripravljena pa di ni v dogovorjenih rokih. |V zadnjem času smo začeli aditi po načrtih, ki so jih orabljali že drugod, vendar ovljene pomanjkljivosti. Bal. niso bile odpravljene, isklajeni so finančni viri posameznih samoupravnih interesnih skupnosti, ki sodelujejo v stanovanjski gradnji, in to stanovanjske, komunalne in stavbno zemljiške skupnosti. Ugotavljati je nadalje mogoče, da določila samoupravnih sporazumov in pogodb podpisniki ne upoštevajo. Spreminjajo se dogovorjeni načrti, neresen je odnos gradbene operative do spoštovanja rokov dograditve posameznih objektov. Vse doslej se tudi niso dosledno zaračunavale kazni za zamude pri gradnji posameznih objektov, vendar je treba dodati, da je izvršni odbor samoupravne interesne stanovanjske skupnosti sprejel stališče, da se ob prekoračitvi rokov dograditve ne priznajo podražitve in uveljavljajo pogodbene kazni. Med zvro-ki za sedanje stanje pa je tudi dejstvo, da v Velenju še zdaj nimamo prostorskega plana in urbanističnega načrta. Ugotavljati pa je tudi mogoče. da so se sicer namenska sredstva uporabljala nenamensko. Tudi v praksi uveljaviti načelo celovite stanovanjske izgradnje Posameznikom, kot vse kaže. še zmeraj ni jasno, kaj je to celovita stanovanjska izgradnja; samo stanovanje in morda še parkirni prostor, se pravi, daje soseska takorekoč samo spalno naselje, ali še kaj več. Samo stanovanje je zagotovo premalo, čeprav združeno delo in pričakovalec stanovanj do dograditve stanovanj v glavnem zanima le. kje bodo stanovanje in kdaj bodo vseljiva. Pozneje pa kar dežujejo vprašanja in pritožbe na vse mogoče naslove zaradi neurejene okolice, premalo parkirišč, nezagotovljene osnovne preskrbe, neurejenega varstva najmlajših, torej zategadelj. ker dejansko niso zagotovljeni osnovni pogoji za življenje v posameznih .soseskah. Zaradi neprimernih načrtov in pomanjkljivih geoloških raziskav zapravljamo znatna sredstva, saj se po nepotrebnem večajo obseg in strodki pripravljalnih del. Navedimo samo primer nove soseska Šalek II. Ker je bila pripravljena samo ena varianta urbanistične razsnove, je veliko težav, prihaja pa tudi do prejšnjih zamud pri zidavi stanovanj. Kljub temu, da je denar za stanovanja, ki jih gradimo v soseski Šalek II, pa zidava soseske ne napreduje tako. kot je bilo predvideno. Je denarja za zidavo stanovanj res preveč? Vse kaže. da je denarja za grad no stanovanj preveč, in to iz preprostega razloga, ker ga ni za urejanje zemljišč — posebej še za toplifikacijo in iz-aradnjotelefonskegaomrežja. Sicer pa so bili stroški za komunalno urejanje stavbnih zemljišč vse doslej znatno višji. kot je bilo najprej predvideno. Zato bi bilo treba čimprej zaključiti samoupravno sporazumevanje o tem da bi del prispevka za stanovanjsko izgradnjo, in sicer 18 % združevali v stavbni zemljiški skupnosti za pripravo stavbnih zemljišč. Nasploh pa bi kazalo kar najhitreje ugotoviti. koliko denarja je dejansko na voljo za zidavo stanovanj in koliko za pripravo stavbnih zemljišč, na tej osnovi pa sestaviti plan stanovanjske izgradnje. Ob vseh teh slabostih pa ni mogoče mimo dejstva, da so bile za vse stanovanjske objekte podpisane pogodbe. Poslavlja se vprašanje, ali so pogodbe slabe., ali pa jih podpisniki ne jemljejo resno. ker se jih ne držijo. Zamude nri zidavi stanovanj so presegle že vse meje. niti 1 objekt pa ni bil dograjen v predvidenem času. Kazni kršitevpogodbe-nih določil za pravzaprav ni; če pa že so. pa so takšne, da nikogar ne prizadenejo. Stališča in sklepi predsedstva OK SZDL Velenje Stanje, kakršna je v Šaleški dolini vstanovanjsk izgradnji, po mnenju predsedstva OK SZDL Velenje resnično terja čimprejšnjo pripravo podrobnega poročila in ocene vzrokov, da bi lahko presegli sedanje stanje. Delovne ljudi in občane je treba kar najbolj podrobno seznaniti s trenutnim stanjem. Poročila o vzrokih za kasnitev gradnje stanovanj bo pripravil svet za celovito stanovanjsko izgradnjo pri občinskem svetu zveze sindikatov Velenje in ga posredoval tudi občinski konferenci ZKS Velenje. Kar najbolj podrobno je treba določiti ukrepe z nosilci in roki, da se slabosti v prihodnje ne bi več ponavljale. Čimprej je treba zagotoviti potrebna dodatna sredstva za pripravo stavbnih zemljišč ter razme-ljiti pristojnosti, naloge in vire sredstev med samoupravno interesno stanovanjsko skupnostjo. samoupravno interesno komunalno skupnostjo ter stavbnozemljiško skupnostjo in uskladiti delovne načrte ter določiti prednosti red del. Do konca meseca marca 1980 pa je treba ustanoviti skupne strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti gospodarstva. Občinski konferenci ZKS Velenje, ki bo že v kratkem ocenjevala trenutne razmere in doseženi napredek v zadnjem letu dni na področju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v Šaleški dolini, pa je predsedstvo občinske konference SZDL Velenje predlagalo, da konkretizira politično odgovornost vseh institutucij in posameznikov, ki so prispevali, da je stanje v stanovanjski izgra-dni takšno, kakršnemu smo priča zdaj. Predvidevanja za razvoj zdravstvene službe v letih 1981-1985 Pričakovana odločitev združenega dela V nadaljevanju 14. seje je predsedstvo občinske konference SZDL Velenje obravnavalo smernice za razvoj zdravstvene dejavnosti v Šaleški in Gornji Savinjski dolini v novem srednjeročnem obdobju. V tem dokumentu so opredelili razvoj osnovnega zdravstvenega varstva, specialističnega zdravstvenega varstva. bolnišnične dejavnosti ter rehabilitacijske in zdraviliške dejavnosti, upoštevaje seveda dosežen gospodarski razvoj ler predvideno stopnjo rasti gospodarstva. Osnovno zdravstveno varstvo bodo v Šaleški dolini razvijali v smeri ambulantno poliklinične oblike dejavnosti s poudarkom na obpopoinjevanju internistič-ne, ginekološke, pediatrične in kirurške specialistične dejavnosti. Poseben povdarek bodo namenili kvaliteti in učinkovitosti osnovnega zdravstvenega varstva ter ustvarjanju pogojev za njegovo vključevanje v delitev dela z višje organiziranimi zdravstvenimi organizaciji, upoštevaje stopenjsko diagnostiko in izobraževanje strokovnjakov. Krepili bodo zdravstveno varstvo aktivnih zavarovancev s širjenjem dejav- 0 kadrovskem planiranju in zaposlovanju Čimprejšnje usklajevanje znotraj občine Izvršni svet skupščine občine Velenje je pripravil 5. marca problemsko konferenco o kadrovskem planiranju in zaposlovanju. Sestanku, na katerega so povabili direktorje organizacij združenega dela ter sestavljenih organizacij združenega dela, predstavnikov občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij ter skupščine in strokovne službe skupnosti za zaposlovanje. bi spričo dejstva, da vabljeni niso prejeli že vnaprej gradivo, o katerem so poročali predstavniki strokovne službe skupnosti za zaposlovanje in da je minil takorekoč brez razprave (spregovorili so pravzaprav le predstavniki tovarne gospodinjske opreme Gorenje, GIP Vegrad in občinske konference ZKS). zatorej le težko rekli »problemska konferenca«. Prej delovni posvet, na katerem so predstavnike združenega dela seznanili z resolucijskimi ukrepi na področju zaposlovanja ter s podatki o zaposlovanju v občini Velenje v letih 1976— 1979 in o letnih potrebah po delavcih za leto 1980. pri čemer so predstavniki strokovne službe za zaposlovanje opozorili tudi na več vprašanj, ki se v tej zvezi pojavljajo. Zadnja leta je stopnja zaposlenosti tudi v občini Velenje presegla vse razumne meje. Leta 1977 je znašala 5.6 %. leto pozneje pa že 6,2 %; lani. po prvih, ocenah, pa okrog 3% do 4%. Torej je bilo lani prvič zaznati nazadovanje zaposlenosti, predvsem tudi kot posledico pomanjkanja nove delovne sile in odliva delovne sile v občine, od koder se je vozila na delo v Šaleško dolino. Letos lahko v občini Velenje, tako je določeno z resolucijo, povečamo stavilo zaposlenih za 2,5 %, torej več. kot je določeno v SR Sloveniji. Prednost prt zaposlovanju novih delavcev pa naj bi imela energetika, pa tiste temeljne in druge organizacije združenega dela, ki načrtujejo bistveno povečanje dohodka na zaposlenega oziroma z novimi programi občutno zvišujejo prodajo na tuje. Posledice zaposlovanja čez vse razumne meje v preteklih letih so. tudi v Šaleški dolini. več kot očitne. Posebej tudi zavoljo tega. ker je med no-vozaposlenimi kar 60 % vseh z ozkim profilom, številni med njimi, tudi mladi, pa so bili brez kakršnekoli strokovne usposobljenosti. Spričo hitrega naraščanja števila novih delavcev stanovanjskih in socialnih potreb le-teh ni bilo mogoče zadovoljivo reševati, sicer pa delovni kolektivi še ne zagotavljajo novo zaposlenim minimalne življenjske in kulturne pogoje. Pozabiti pa ob tem ne gre tudi na »selitev« delovne sile. tako med temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela znotraj občine, kot na širšem območju, kar prav tako pomembno vpliva na dohodek organizacij združenega dela. Iz minimumov kazalcev razvoja, ki so jih izoblikovali delovni kolektivi Šaleške doline za obdobje 1976 — 1980. je bilo ugotovljeno, da želijo v tem srednjeročnem obdobju zaposliti 6.724 delavcev (nove zaposlitve in nadomestitve), se pravi, da bi bila predvidena letna stopnja rasti zaposlenosti 4.5 %. Dejanske potrebe pa so bile iz leta v leto večje, drugačna pa je bila tudi stopnja zaposlenosti, zapisana v občinski resoluciji. Se pravi, da načrtovana rast zaposlenosti ni bila usklajena in daje bilo že na začetku srednjeročnega obdobja 1976— 1980 jasno, da vseh kadrovskih potreb v občini Velenje sami ne bomo mogli zadovoljiti. Vedeti je. namreč treba, da konča vsako leto osnovnošolsko šolanje le okrog 580 otrok. Zato je jasno, daje bilo nujno potrebe po novi delovni sili kriti z delavci iz drugih krajev in republik-. V zadnjih letih pa se je v Šaleški dolini močno povečala fluktuacija, selitev iz panoge v panogo oziroma iz ene v drugo organizacijo združenega dela. Letno je menjalo zaposlitev, po oceni strokovne službe skupnosti za zaposlovanje, okrog 3.000 do 3.500 delavcev oziroma kar okrog 16 % vseh zaposlenih. Za leto 1980 so številne temeljne in druge organizacije združenega dela. kot kažejo ocene strokovne službe skupnosti za zaposlovanje, predvidele višjo stopnjo zaposlovanja nove delovne sile v primerjavi s tisto, ki je zapi sana v občinski resoluciji. Zato bo potrebno, upoštevaje resolucijsko določilo, čimprejšnje usklajevanje znotraj Občine, da ne bi skupaj zaposlili več novih delavcev, kot smo se dogovorili. Jasno pa je, da vseh potreb z lastnimi prilivi ne bo mogoče zadovoljiti. Ob tem ni mogoče tudi mimo podatka o vse večjem razkoraku med potrebami združenega dela ter poklicnimi odločitvami mladih, prav tako pa tudi o tem, da izobraževanje ob delu ni usklajeno s kadrovskimi potrebami in proizvodnimi usmeritvami organizacij združenega dela (saj se kar 70 % vseh delavcev, ki se izobražuje ob delu, odloča za družboslovne usmeritve). Spremeniti bo treba, denimo, nadalje pogoje za zaposlovanje ženske mladine v elektro in kovinarski stroki ter se odločiti za organizirano zaposlovanje delavcev iz drugih republik in pokrajin. Seveda bo treba, mnogo bolj kot doslej, iskati tudi notranje rezerve na področju zaposlovanja. V posameznih delovnih kolektivih že beležijo prve uspehe v teh prizadevanjih. V tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje, na primer, so lani povečali število zaposlenih le za 0,2 %, pri letošnjem zaposlovanju novih delavcev pa bodo imeli prednost predvsem tisti s širokim profilom. Notranja rezerva je tudi v prekvalifikaciji zaposlenih iz ozkega v širši profil, pa v okrepljenem štipendiranju (kar še posebej velja za družbene dejavnosti), tudi ob delu. Naj poročilo sklenemo z mislijo, ki jo je izrekel predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje, Franjo Kljun. Dejal je, da eospodar-stvo Šaleške doline sicer dosega načrtovani dohodek in čisti dohodek. Kar pa premalo znamo. zaposlujemo okrog 2.000 delavcev več, kot bi jih sicer potrebovali Zato gre preveč dohodka oziroma čistega dohodka za osebne dohodke. Stanje, kakršnemu smo priče.je treba odločno začeti spreminjati, saj si »sami žagamo vejo, na kateri sedimo«! M. L. nosti dispanzerja za medicino dela. ustanavljali bodo obratne ambulante s sodelovanjem dis-panzeija za medicino dela ter uveljavljali dispanzerske metode dela za vse skupine prebivalstva. Bolnišnica Topolšica, kot specializirana bolnišnica s pljučnim in internim oddelkom, bo do leta 1985 zadržala sedanji obseg dejavnosti. prizadevali pa si bodo pogljabljati strokovno raven dela. Interni oddelek, ki deluje že deseto leto. se bo razvijal v okviru delitve dela v naši republiki v splošni interni oddelek. Poglobljene bodo zlasti preiskave in zdravljenje srca in ožilja, presnove, bolezni prebavil, revmatična obolenja m še posebej tudi tiste dejavnosti, ki so pomembne tudi za zdravilišče. V kolikor pa bo gospodarski razvoj Šaleške in Gornje Savinjske doline dosegel v obdobju 1981—1985 takšno stopnjo, da bi se pokazala potreba po ustanovitvi splošne bolnišnice, pa bo treba v letih 1986—1990 podrobno preučiti takšno potrebo iz strokovno medicinskih, družbeno političnih, ekonomskih, so-čialnih in socioloških vidikov. V »smernicah razvoja zdravstvene dejavnosti na območju občin Velenje in Moziije v obdobju 1981—1985« pa so opredeljene tudi razvojne možnosti zdravilišča Topolšica. Tamkajšnji izvir termalne vode je s 50 litri vode v sekundi drugi najmočnejši termalni vrelec v naši republiki, spada pa med akrato-terme oziroma čiste terme. Ra-•zen zdravljenja bolezni in poškodb obstajajo vse možnosti za preventivno zdraviliško dejavnost. zlasti za rekreacijo in šport. Moderno zdravilišče v Topolšici bo. kot napovedujejo, odprlo pot razvoju zdraviliškega turizma kot nove gospodarske dejavnosti v Šaleški dolini, ki bo prispevala tudi k prepotrebnemu prestrukturiranju gospodarstva. Zaradi večanja obsega dela v vseh dejavnostih osnovnega zdravstvenega varstva bodo potrebna vlaganja v razširitev prostorskih zmogljivosti v zdravstvenem domu Velenje. Pridobiti bo treba okrog 4.000 m2 novih površin. Kar zadeva bolnišnično dejavnost ne načrtujejo vlaganja v razširitev, pač pa le v nakup opreme za posodabljanje delovnega procesa. Letos naj bi naposled začeli graditi zdravilišče Topolšica, skiHjne površine okrog 12.000 m . upoštevaje kopališke zmogljivosti. Načrti za zdravilišče bodo nared predvidoma še ta mesec, denar za investicijo pa se zbira s posebnim družbenim dogovorom. Trenutno ga je zbranega toliko, da zadošča za lastno udeležbo. Seveda pa bodo potrebna tudi bančna posojila. Razvojna usmeritev zdravstvene dejavnosti v občinah Velenje in Mozirje za prihodnje srednjeročno obdobje nakazuje komparativne prednosti, ki jih ima to območje v razvoju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji. Obsežne in odgovorne naloge bodo delavci združenih zdravstvenih organizacij Velenje razreševali in uresničevali samoupravno, strokovno medicinsko in dohodkovno povezani v zdravstvenem centra, v okviru katerega bodo v prihodnje združevali dele in sredstva, načrtovali prihodnji razvoj in se vključevali v delitev dela med zdravstvenimi delovnimi organizacijami v naši republiki ter usklajevali svoje interese pri delu in iz dela s širšimi družbenimi interesi. Podobno kot pred tem že izvršni svet skupščine občine Velenje je tudi predsedstvo občinske konference SZDL Velenje podprlo predloženo" usmeritev za prihodnje srednjeročno obdobje. O predlogu se bo moralo, razumljivo. izreči združeno delo celotnega območja. Predsedstvo OK SZDL Velenje je tudi menilo, da je treba začeti z izgradnjo zdravilišča v Topolšici takoj, saj pomeni izkoriščanje že obstoječih objektov tudi stabilizacijsko ponašanje. In ne nazadnje je predsedstvo OK SZDL Velenje menilo, da trenutno resnično ni potreb po splošni bolnišnici. V kolikor pa se bodo morebiti pokazale potrebe v prihodnjem srednjeročnem obdobju, to je v letih 1986—1990. pa jih bo treba kar najbolj podrobno preučiti in i7oblikovati ustrezen predlog. [ Ob dnevu žena EHcroj in Toper Odlikovanja predsednika Tita Združitev zagotavlja napredek Ob dnevu žena so v prostorih skupščine občine Mozirje pripravili skromno, pa zato toliko bolj prisrčno slovesnost. Predsednik skupščine Hinko Čop je na tej svečanosti sedmim tovarišicam podelil odlikovanja predsednika Tita. PRANJA NARALOCNIK je prejela »Red republike z bronastim vencem« za svoje delo na družbeno-političnem. kulturnem in zlasti prosvetnem področju. Vključila seje že v narodnoosvobodilno borbo in s svojim • zavzetim delom nadaljevala vse do danes. Rezultat njenega poslanstva so številne generacije otrok, ki jih je vsa leta vzgajala z nesebično ljubeznijo in delom ter "eliko prispevala k oblikovanju njihove napredne. socialistične misli. FAN1KA POZNIČje prejela »Red republike z bronastim vencem« za svoje plodno in predano delo na družbeno-političnem in kulturnem področju v kraju kjer živi in dela še danes. Vrline napredne samoupravne socialistič- Prostorsko ne osebnosti je vtkala v vrsto mladih generacij in s svojim požrtvovalnim delom veliko prispevala k razvoju svojega kraja in šole. HF.DA HERMAN je prejela »Red zaslug za narod s srebrno zvezdo« za več kot tridesetletno delovanje na družbeno-političnem. kulturnem in prosvetnem področju v občini in svojem kraju. Z zavzetim delom je uspešno premagovala številne ovire v povojnih letih in s svojim delom nadaljuje še danes. HF.LF.NA KOJC je prejela »Red zaslug za narod s srebrno zvezdo« za svoje neumorno delo na družbeno-politič-nem. kulturnem in prosvetnem področju. Več kot trideset let je uspešno uresničevala cilje napredne vzgoje in izobraževanja in pri tem ni nikoli zanemarjala dela v svojem kraju, na številnih področjih njegovega dela in življenja. JOŽICA PEČOVNIK je prejela »Red zaslugza narods srebrno zvezdo« za več kot tridesetletno družbeno-poli- načrtovanje Končno le dejanja Težav, ki zavirajo hitrejši razvoj Gornje Savinjske doline v celoti je več, zagotovo pa je pri tem največkrat omenjeno urbanistično področje. Že leta se o tem govori, kot kaže pa so vendarle prišla na vrsto tudi dejanja. Če kaj drugega ne, priča o tem program pridobivanja urbanistične dokumentacije za letošnje leto. Na podlagi sklenjenih x>godb dela že tečejo pri izdelavi prostorskega načrta občine Mozirjq, izdelujejo se urbanistični načrti za Mozirje in Rečico ter zazidalni načrti za Ljubno ob Savinji. Mozirje in Rečico. Poleg tega so že naročili precej novih dokumentov. To velja za prenovitev geodetskih posnetkov za Nazarje in Ljubno, pri tem pa je treba povedati, da bodo urbanistične načrte za Ljubno z Okonino in Radmitjem ter za Nazarje verjetno naročili še letos. Prav tako so že naročeni urbanistični načrti za Gornji grad. zazidalni načrti za Trnovo v Mozirju, Bočno, Šmartno ob Dreti, Luče, sprememba tega načrta za Nazaije ter urbanistični red za Novo Štifto. Za Solčavo in Logarsko dolino bo potreb na izdelava posebnega pro storskega načrta. Tega bodo naročili verjetno v prihodnjem letu. ko bo dokončana raziskovalna naloga o gospodarskem in turističnem razvoju Solčavskega. Dela so torej stekla in prvi pogoj za obetavnejši razvoj mozirske občine bo kmalu zagotovljen. Ali nekoliko drugače — vsaj izgovorov na to temo ne bo več. J. P tično delo. Kot vestna in dobra delavka v svoji organizaciji združenega dela aktivno deluje v vrstah Zveze komunistov. Socialistične zveze in združenja borcev, poleg tega pa je tudi delegatka republiške skupnosti otroškega varstva. MARIJA KVAS je prejela »Red dela s srebrnim vencem« za svoje več kot tridesetletno vzgojno in izobraževalno delo. Predano je vseskozi opravlja svoj poklic in z veliko ljubeznijo mladim rodovom pomagala pri izpolnjevanju šolskih in izvenšol-skili dejavnosti. Zavzeto delo na tem področju ni oviralo njenega družbeno-politične-ga dela v kraju. NINA VRŠNIK je prejela »Red dela s srebrnim vencem« za svoje neumorno družbeno-politično delo v kraju in občini. Kot aktivna zadružnica je svoje bogate izkušnje na področju usmerjenega izobraževanja in veliko mero optimizma nesebično prenašala na dcuge. Srednjeročno načrtovanje Lepši obeti za Solčavsko Na dlani je ugotovitev, daje nedorečeno prostorsko načrtovanje. z neurejeno urbanistično dokumentacijo vred. v največji meri zaviralo hitrejši razvoj Solčavskega področja in njegovega naravnega dragulja Logarske doline še posebej. Prostor je na tem prelepem delu Gornje Savinjske doline zelo omejen, zato bo nujna izdelava posebnega prostorskega načrta, še zlasti z vidika ohranjanja prvobitne narave. Takšen načrt in urejena urbanistična dokumentacija sta vsekakor temeljna predpogoja razvoja turistične dejavnosti, saj je zanjo na Snlčavckem obilo, a žal neiz- Zaposleni v Modni konfekciji H kroj že nekaj let dosegajo izjemne delovne uspehe m se po mnogih kazalcih uvrščajo v sam vrh slovenske tekstilne industrije. V bližnji prihodnosti bodo dokončali pomembno naložbo in z njo svoj položaj še utrdili. Dogradili bodo namreč novo proizvodno dvorano s katero bodo bistveno izboljšali delovne pogoje in z njo pridobili še marsikaj, med drugim bodo zgradili tudi prepotrebno avtobusno postajo, športna igrišča in uredili okolico tovarne. S tem bodo načrtovani razvoj na tem mestu tudi zaključili. V načrtovanju svojega bodočega razvoja seveda niso stali križem rok in se z doseženim nikakor niso zadovoljili. V prihodnjem obdobju bodo v prostorih na Prihovi pri Nazarjah večali obseg proizvodnje s pomočjo najnovejše tehnologije in z izboljšavami v organizaciji dela največjo pozornost bodo namenili nadaljnjemu povečevanju izvoza, uvajali pa bodo tudi nove proizvodne programe, ki bodo upoštevajoč razmere in pogoje v danem trenutku najprimernejši. Predvidevajo tudi usmeritev svoje dejavnosti n£ druga področja, prav tako pa tudi izgradnjo novih proizvodnih prostorov v drugih koriščenih. možnosti. Turizem je torej osrednja naloga razvoja krajevne skupnosti Solčava v naslednjem srednjeročnem obdobju. Ob že omenjenih pomanjkljivostih bi bilo potrebno razrešiti še eno »malenkost«. Pobočja okoliških vrhov se v Savinjino sotesko strmo spuščajo, v Solčav i in njeni okolici je zato prostora izredno malo in z regulacijo Savinje bi morali ozko nabrežino vsaj ohraniti. Neizkoriščenih možnosti za hitrejši napredek tudi sicer ne manjka. K širjenju turistične dejavnosti bodo morali svoje prispevati gostinstvo, ki se z krajih občine in izven nje. To niso več le predvidevanja, ampak zelo otipljivi načrti. Dvajset milijonov dinarjev bodo namenili za odkup podružnične šole v okolici Luč ob Savinji in za preureditev v proizvodne prostore. V njih bo dobilo zaslužek večje število prebivalcev tega področja, zlasti seveda žensk, izdelovali pa bodo kakovostne kavbojke. Za polovico te proizvodnje že imajo sklenjene dolgoročne pogodbe za izvoz na zahodno tržišče. V okviru s svojimi razvojnimi načrti in možnostmi ter v skladu s temeljitim proučevanjem tržišča že končujejo dogovore o priključitvi temeljne organizacije združenega dela Konfekcija Šoštanj k Modni konfekciji Elkroj. Sedanja Toprova temeljna organizacija bi imela od 1. julija pa do konca letošnjega leta začasni status obrata, z' začetkom prihodnjega leta pa bi postala Elkrojeva temeljna organizacija združenega dela. Dejstvo je, da kvalifikacijska in starostna sestava zaposlenih v Šoštanju v celoti ustreza zahtevam, ki jih terjajo predvideni proizvodni in tržno sprejemljivi program. Ti so dokaj akumulativni, zato v Elkroju predvidevajo, da bodo najkasneje v dveh letih zagotovili vse organizacijske in tehnične pogoje za nadaljnji razvoj šoštaniske temeljne organizacije. V Šoštanju naj bi izdelovali otroške hlače in izdelke it programa jeans. Elkroj bi poslenim v Šoštanju seveda nudi vso potrebno strokovno in finančno pomoč pri uvajanja novega programa, to uvajanje pa bi trajalo tako dolgo, da bi dosegi 100 odstotno koriščenje razpoložljivih zmogljivosti glede na normative v Elkroju. Organiziranost delovnih skupin v Šoštanja, bi letos in prihodnje leto ostala nespremenjena. V letu 1981 naj bi v Šoštanju izdelali 175.000 otroških hlač in preko 213.000 hla£ iz programa jeans, povprečni osebni dohodek pa naj bi dosegel 7.700. Ob morebitni združitvi bi že v prihodnjem letu pričeli graditi nove proizvodne prostore Šoštanju in jih obenem tehnološkimi in organizacijskimi izboljšavami dokončali leta 1981 S tem bi zaposlili okrog 30 novih delavcev in povečali obseg proizvodnje za 35 odstotkov. Prednosti združitve dveh tako marljivih kolektivov so torej očitne in skupna razvojna pot bi bih nedvomno še veliko obetavnejša. J. PLESNO Komisija za kulturo pri osnovni organizaciji pomembno pa je dejstvo, da so z njo prebili' l\uuinija ta RUUUIV pn VJ,—------j - i --------i—.i J I J I L sindikata v Modni konfekciji Elkroj je ob ogrado različnih pomislekov in bo udeležba I Dnevu žena pripravila razstavo ročnih del ob prihodnjih podobnih priložnostih zago- i zaposlenih žensk. Odziv je bil dokaj dober, tovo veliko večja. Z uresničitvijo razvojnih smernic bo ponudba, danes vabljiva le navzven, le dobila pravo vsebino. uspehi doslej res ne more pohvaliti in to velja tako za Zgornjesavinjsko kmetijsko zadrugo, kot za Gostinsko turističo podjetje Turist. Trgovini in več kot skromni preskrbi na tem obmejnem področju se obetajo lepši časi z izgradnjo novega večnamenskega objekta. Pozabiti ne bi smeli na kmečki turizem, ki si na Solčavsko pot šele utira ter seveda na nadaljnji razvoj kmetijstva. Pri tem bi več pozornosti morali nameniti vzreji ovac in pridelovanju znane solčavske volne. Tudi industrija je že posegla na območje Solčavskega. Mnogo težav je razrešil obrat Iskre v Solčavi, ki nudi zaslužek predvsem ženski delovni sili in na tej osnovi bo treba delati tudi v bodoče. Načrtov za naslednje srednjeročno obdobje ne manjka tudi pri infrastrukturi. Za mednarodni promet bo treba odpreti prehod na Pavličevem sedlu, krepo bo treba ojačati napetost v električnem omrežju, poskrbeti za kanalizacijo in čistilne naprave, razmisliti pa bi kazalo tudi o izgradnji manjše bencinske črpalke. V smernicah srednjeročnega razvoja krajevne skupnosti Solčava seveda niso pozabili na eno najpomembnejših področij. Krepitev sistema splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite je na obmejnem področju še kako pomembna. Največji prispevek k temu pa bi seveda bila ohranitev kmetij na hribovitih predelih visoko ob meji in za to zagotoviti vse potrebne pogoje. J. P. Načrti otroškega varstvi Vzgoja in varstvo predšolskih otrok sta vsekakor med najpomembnejšimi začetnimi dejavniki oblikovanja človeka in njegove osebnosti. S tem tehtno vplivata na okolje in na razvoj družbe in sta sočasno osnovna vzvoda zagotavljanja enakih začetnih pogojev pred vstopom v osnovno šolo za vse otroke. Tega se v celoti zavedajo tudi v Gornji Savinjski dolini in so temu področju, v skladu z danimi možnostmi, namenili vso potrebno pozornost pri oblikovanju razvojnih usmeritev na področju družbenih dejavnosti. V začetku letošnjega leta so v mozirski občini ustanovili vzgojno-varstveno organizacijo. oddelki za varstvo in Ivzgojo predšolskih otrok pa so seveda obstajali že prej in so z njimi upravljale osnovne šole. V obdobju od leta 1970 do lani so odprli 13 oddelkov za vzgojo in varstvo s skupno zmogljivostjo 264 mest. Lansko ieto so v mozirski občini našteli 1573 predšolskih otrok, v septembru tega leta pa jih je bilo v organizirano varstvo in vzgojo vključenih 240 otrok. V celoti niso zasedene zmogljivosti v Gornjem sradu. Lučah in na Ljubnem. Razlog za takšno stanje je treba iskati v podatku, da te enote ne sprejemajo dveletnih otrok, povpraševanje pa je tukaj največje. Do konca naslednjega srednjeročnega obdobja nameravajo v Gornji Savinjski dolini povečati število vzgujnovarstvenih ustano na 450 do 500 in bi s tem : dostili najnujnejšim potri bam. V Mozirju bodo vrtec pričeli graditi kaj obeta se tudi rešitev za čavo. nadaljnji razvoj strije. stanovanjske ' in druge možnosti, pa kujejo izgradnnjo vsaj oddelčnega vrtca na Lju| nem. Lani je bilo v vzgojno-stvene ustanove zajetih odstotka predšolskih ot do leta 1985 pa naj bi se številka dvignila na 25,7 28.6. Morda ne bo odveč i kaj podatkov za primeijavo. Leta 1976 je bilo v C Savinjski dolini 1447 pr šolskih otrok, v vzgojno-v stvene organizacije jih je F zajetih 119. ali 8,2 odste zanje pa je skrbelo 9 teljev. Letos je otrok ustanove jih je zajetih 18.8 odstotka, vzgojiteljev] je 33. Po predvidevanjih leta 1985 otrok I750,vvars' in vzgojo bo vključe 450—500. ali do 28,6 ka. število strokovnih kad pa naj bi doseglo številko' Seveda bodo morali v slednjem srednjeročnem dobju v Gornji Savinjski i lini nameniti več skrbi tj razvijanju ostalih vzgegj varstvenih dejavnosti, med drugim sodijo skrajS programi, ure pravljic, no delo na otroških igriš podobno. j.J številka 10 (522) - m. , marca 1980 Iz delovnih organizacij |\5 5 — Zunanjost objekta, ki gaje Vegrad zgradil v Kopru. doseči, in smo z vsemi sodelavci zelo zadovoljni. Funkcionalnost objekta smo določili že pri projektiranju. Dobro preštudiran projekt pomeni skrajšanje rokov na gradbišču, saj sprememb med gradnjo skoraj ni bilo, manjše probleme pa smo reševali sproti. Objekt je v skladu s funkcionalnostjo, zakonodajo, estetiko in namembnostjo v popolnosti izkoriščen." DRAGO JERMAN — generalni direktor koprskega Cimosa: „Kot investitorji lahko sedaj, ko so dela končana, ocenimo sodelovanje z Vegra-dom kot nadvse uspešno. Cimos je zgradil novo poslovno zgradbo z minimalnimi stroški in v rekordnem času. Ta čas pa bi bil gotovo še krajši in ugodnejši če se ne bi srečevali z nekaterimi težavami, ki so nam jih povzročali dobavitelji notranje opreme. Zato smo hvaležni. Vegradu za ta dosežek, ki pomeni tudi velik prispevek vsesplošnim prizadevanjem za stabiliziranje gospodarstva. Če bi vse gradnje potekale tako uspešno, bi s tem odločilno prispevali k skrbi za ustalitev gospodarskih tokov." Hkrati z upravno zgradbo Cimosa v Kopru pa je Velenjski Vegrad po sistemu celične gradnje postavil tudi vrtec v Preboldu (1030 kvad. m), avtobusno postajo v Slovenskih Konjicah (300 kvad. m) in vzorjfci objekt „Vegrad" v Velenja (180 kvad. m). J. Krajnc Med mladimi v tozd Štedilniki Proizvodni dosežek Vegrada Doslej največji objekt celične gradnje Pred dnevi so v Kopru predali namenu novo upravno tgradbo tovarne CIMOS, ki |o je po sistemu gradnje iz prostorskih elementov v rekordno kratkem času postavil velenjski VEGRAD. Nov objekt koprskega Cimosa ni le velika pridobitev a tega industrijskega velikana, marveč tudi pomembna delovna zmaga gradbenega podjetja Vegrad iz Velenja, ki je objekt igradil. Upravna Cimosova Egradba je zgrajena na indu-ttrijski način po sistemu »lične gradnje oziroma iz prostorskih elementov. Ta sistem gradnje je Vegrad pričel uvajati leta 1978 v sodelovanju i Tovarno gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja in predstavlja ta čas edini indu-itrijski način gradnje v Jugoslaviji s tako stopnjo Bnalizacije. Od prvih začetkov »lične gradnje pa do danes je Vegrad po tem sistemu zgradil le 15* objektov s skupno neto površino 9.221,87 kvadratnih metrov. S celično gradnjo so padili predvsem vrtce, anekse, »pravne zgradbe in avtobusne postaje. Prostorske elemente za celitčno gradnjo izdelujejo v sektorju DOM 101 temeljne organizacije združenega dela Gradnje gradbenega podjetja Vegrad Velenje. V sektorju dom 101 je zaposlenih 57 delavcev, od katerih jih 37 dela v neposredni proizvodnji ostali pa v pripravi in kontroli. Upravna zgradba koprskega Cimosa je z neto površino 3.161,48 kvadratnih metrov doslej največji objekt, ki ga je Vegrad zgradil iz celic. Zgradbe, ki je dolga 87 in široka 15 metrov je sestavljena iz 168 elementov in ima tri etaže. Posebej zanimiv in spodbuden pa je podatek, da je velenjski izvajalec predal objekt investitorju v osmih mesecih, kot so določili s pogodbo. To predstavlja vsekakor rekordno kratek rok, saj bi s klasičnim načinom gradnje za tak objekt potrebovali vsaj petnajst do osemnajst mesecev. Iz proizvodnih prostorov Vegrada v Velenju so gradbene celice prepeljali na gradbišče v Koper v dvajsetih dneh. Šest delavcev je montažo opravilo v petnajstih dneh, za končno finaliza- cijo pa so potrebovali tri mesece. Na gradbišču v Kopru je povprečno delalo 12 delavcev. Na slovesnosti v Kopru so zato poudarili tudi velike zasluge velenjskega Vegrada pri novi Cimosovi pridobitvi predvsem z vidika kakovosti opravljenih gradbenih del. Rekordno kratek čas, odgovorno spoštovanje dogovorov in kvalitetno delo, so zato prispevali k dobremu sodelovanju izvajalca z investitorjem, ki je steklo že v pripravah na gradnjo. Investitor je podrobno opredelil gradbene zahteve, ki so jih pri izdelavi tehnične dokumentacije tudi v celoti upoštevali. Predstavniki Cimos so sodelovanje z Vegradom takole ocenili: JOŽE SUSTARIČ — vodja investicije Cimosa ..Velenjski Vegrad je objekt resnično zgradil v rekordnem času in v skupno zadovoljstvo investitorja ter izvajalca, Cimos je dobil prepotrebne prostore, Vegrad pa postavil največji objekt celične gradnje doslej. Ta objekt kaže, da se da z dobro koordinacijo investitorja in izvajalca* marsikaj j V Modnem salonu Velenje Še večja odgovornost do dela Pretekla sta že dva meseca letošnjega leta, pa tudi tretji se bo kmalu prevesil v drugo polovico. V organizacijah so medtem že ocenili, kako so gospodarili v prete-Sem letu. Prva meseca novega ' vnega leta pa sta tudi že do-jj, da lahko vidijo ali vsaj skle-ijo, kakšna bo letošnja letina. ili smo kolektiv Modnega oa Velenje, v katerem je skoraj M odstotkov vseh zaposlenih fensk. ! V preteklih dvanajstih mesecih so v Modnem salonu ustvarili za ibližno 80 milijonov dinarjev ilotnega prihodka, kar je za 18 ' totkov več kot v letu poprej. Temu primeren je tudi ostanek dohodka, na katerega odpade približno 10 odstotkov ustvarjene [vrednosti celotnega prihodka. To pa je. kot so dejali, za tekstilno mnogo kar precej. Izvoz pa je v letu 1979 dosegel 25 odstotkov celotne proizvodnje. I V preteklem letu so se odločili tudi za posodobitev proizvodnje. V času kolektivnega dopusta so stavili v proizvodnji viseči isport. kar je v dokajšnji meri livalona boljše rezultate. Poleg lega pa so lani zgradili še prizidek k sedanjemu objektu, v katerem so uredili trgovino, skladišče ter garaže. To je bila že četrta njihova naložba v dosedanjem delovanju. Veliko bolj pomembno pa je. da bo vse štiri končali brez prekoračitev stroškov. Pravijo, da ima majhno zaslugo za dobre re-iltate tudi sprotna obveščenost lenih o vseh dogajanjih, ipodarjenju in načrtovanju. Po &'rebi sklicujejo sestanke po pipinah in posamezni predsta-iki nato delavcem poročajo o m. kar jih zanima. Vsak mesec lajajo tudi glasilo Poročevalec. IVletošnjem letu so se v glavnem usmerili v proizvodnjo visoke mode, enostavne izdelke pa bodo izdelovali le še v obratu Grad. zdelovanjekvalitetnih in modnih idelkov jim je omogočilo, da se veliko lažje vključujejo v izvoz in prihajajo na zahtevno zahodno-emško in švedsko, letos pa še na »ncosko tržišče. Koso ugotavljali, kaj bi lahko Ne storili za boljše gospodarjenje, [so se ustavili pri zaskrbljujočem podatku o izostankih delavcev z lela zaradi bolniške. V preteklem letu so izgubili kar 21 tisoč delovnih ur. 0 tem so zelo podrobno razpravljali tudi na sestankih skupin in predlagali razne ukrepe, labi vendarle nekoliko omilili to stanje. Dogovorili so se. da bodo uvedli kontrolo na domu, pomembna naloga pa čaka na tem področju tudi socialno delavko. V lanskem letu so z visečim trakom izboljšali proizvodnjo, letos pa bi radi še uredili klimatske naprave. Če, bolniškim izostankom dodamo še izostanke zaradi porod-ni.škihdopustov(87odstotkovvseh zaposlenih je žensk) in izostanke delavk zaradi obolelih družinskih članov morajo zaradi tega zaposlovati kar 25 delavk več. Prav na zadnjih razpravah o gospodarjenju v lanskem letu ter ob sprejemanju ukrepov za boljše delo v prihodnje so delavke veliko govorile o tem vprašanju. Menile so, da so obremenitve njihovega kolektiva dokaj višje v primerjavi z moškim kolektivom prav zaradi porodniškega dopusta in varstva obolelih družinskih članov, družbene dajatve pa plačujejo vsi enako. Na sestankih skupin so poleg ocen gospodarjenja spregovorili tudi o konkretnih ukrepih za boljše gospodarjenje v prihodnje. Zaposleni so zelo kritično obra-\ navali vse tiste pojave.ki zavirajo doseganje še boljših dosežkov, še zlasti to zadeva nekakovostno delo. zastoje v proizvodni in njeno slabo organiziranost. Na podlagi vseh razprav so sprejeli konkretne ukrepe za boljše gospodarjenje in tudi osebno zadolžili posameznike za njihovo čimbolj dosledno uresničevanje. Nad vsem tem pa bdi koordinacijska komisija. V želji, da bi še bolj koristno izrabili delovni čas so sprejeli sklep, da bodo vse napake v proizvodnji ali režijskih službah odslej odpravljali izven delovnega časa, nekatere režijske delavce pa so zaposlili v proizvodnji. Ugotovili so tudi, da sedanja organizatorja proizvodnje v obratu Grad nista zadovoljivo opravljala svojih nalog. Začasno soju zaposlili v konfekciji v Velenju z nalogo, da bi se strokovno izpopolnila. Medtem so za Grad imenovali začasno novega organizatorja proizvodnje in že v nekaj tednih so zabeležili veliko boljše delovne rezultate. Dnevno spremljajo tudi doseganje časovnih norm, pozorno pa beležijo tudi prihode in odhode delavcev na delo oziroma z dela. Rezultati gospodarjen ja v prvih dveh mesecih letos pa za ta kolektiv niso preveč spodbudni saj jih pestijo težave z oskrbo repro-cijskega materiala, kljub temu. da se z 80. odstotki tega materiala oskrbujejo doma. Ker ne dobijo pravočasno surovin, tudi ne morejo spoštovati dogovorjenih rokov s kupci. Kot primer naj navedemo. da so morali februarja preklicati pogodbo za prodajo 10 tisoč kosov izdelkov in pričakujejo. da bodo morali zato kupcu plačati še kazen. Pri vsem tem pa so sami nemočni, ker za sedaj še ne razpolagajo z devizami, ki so jih ustvarili z izvozom. Tudi te razlike ne morejo pokrivati z uvozom surovin. 260-članski kolektiv Modnega salona se je letos obvezal, da bo vrednost celotnega prihodka dosegla približno 90 milijonov dinarjev. Zaradi navedenih težav v prvih dveh mesecih niso uresničili predvidenega proizvodnega načrtu. Toda upajo, da bodo ob velikem razumevanju celotnega kolektiva izgubljeno nadoknadili v tem mesecu in v aprilu še z delom ob vseh prostih sobotah, občasno pa tudi ob nedeljah. Na koncu nas je še zanimalo, kakšen je njihov povprečen meseci osebni dohodek. Znaša 6100 dinarjev. V preteklem letu so ga povečali za 17 odstotkov. Pogovor pa so sklenili z naslednjimi besedami: »Po produktivnosti smo glede na ostale panoge v evropskem vrhu..po osebnem dohodku pa na dnu.« S. V. » Zavest mladih je velika, saj se na vsakem koraku zavedajo vloge mladih v družbeno političnem sistemu naše domovine,« so menili naši sogovorniki Zavedajo se svoje vloge V osnovnih organizacijah^* ZSMS potekajo v teh dneh' razprave o nalogah mladih pri uresničevanju pobude tovariša Tita o nadaljnjem poglabljanju kolektivnega dela in odgovornosti. Potrebne pa bodo tudi dopolnitve organiziranosti mladinske organizacije. Nadaljnje dograjevanje ZSMS mora zagotoviti mladim večje možnosti za aktivno in organizirano vključevanje v samoupravno družbeno živjjenje. O tem, kako uresničujejo pobudo tovariša Tita v osnovnih organizacijah ZSMS tozda Štedilniki, so na pripovedovali naši sogovorniki Savo Markovič, Jožica Ferenc, Silvo Blagovič, Bisera Pijuk in Branko Amon. Ze na začetku pogovora smo lahko ugotovili, da sodi osnovna • organizacija ZSMS tozd Štedilniki med aktivnejše organizacije mladih v tovarni gospodinjske opreme Gorenje. Vanjo je vključenih okrog 400 mladincev. Kar tretjina vseh članov je iz drugih republik, polovico vseh mladih osnovne organizacije ZSMS tozda Štedilniki pa so ženske. Predsedstvo mladinske organizacije šteje 19 članov, ki pokrivajo vsa področja dela tozda Štedilniki. Mladi se aktivno vključujejo v vse družbenopolitične organizacije v tovarni. Dobro pa sodelujejo še z osnovnimi organizacijami drugih tozdov, koordinacijsko konferenco, in občinsko konferenco ZSMS. Svoje izkušnje pa izmenjujejo tudi z mladimi KS Ravne. Zavest mladih tozda \štedilniki je zelo velika, saj se na vsakem koraku žavedajcu^voje vloge v našem družbenopolitičnem sistemu. v Letos so si člani osnovne organizacije ZSMS tozda Štedilniki zastavili d dokaj obširen delovni program. Svoje želje in potrebe usklajujejo s programom koordinacijske konference, občinske konference ZSMS in programi osnovnih organizacij ostalih tozdov. Okvirni program dela sprejmejo za celo leto, izpolnjujejo pa ga za vsak mesec posebej. Komisija za SLO je že v tem letu organizirala predavanje o osnovah družbene samozaščite, udeležili so se pohoda po poteh XIV. divizije, v mesecu marcu pa so pripravili in organizirali pohod na Graško goro. Delovna je tudi komisija za kulturo in obveščanje, ki je pripravila kulturni program za pohod in skrbi za čimboljšo obveščenost članov o delu in nalogah osnoven organizacije ZSMS. V ta namen je uredila oglasne deske. Letos bodo organizirali na ravni delovne organizacije okroglo mizo o obveščenosti delavcev iz drugih republik. Eden od ciljev te komisije je tudi, kako kar najbolje približati informacijo delavcu iz druge republike. Na idejno političnem področju so mladi pripravili trimesečni program, ga predložili predsedstvu, ki ga je uredil in uskladil. Popolnoma enakopravno so se vključili v razprave o zaključnem računu in seznanili svoje člane o rezultatih. V delovnem programu pa imajo še organizacijo predavanja o dohodkovnih odnosih in položaju Jugoslavije osnovni organizaciji Štedilniki ravno v evidentirajo' nove člane delavskega sveta in v svetu. V ZSMS tozda teh dneh ZK, drugih družbenopolitičnih organizacij TGO Velenje. V svoji sredini imajo že več kot polovico članov ZK. Zelo delavna je tudi komisija za šport, ki organizira tekmovanja med tozdi. Člani osnovne organizacije ZSMS tozda Štedilniki so v letošnjem letu organizirali že dve akciji, in sicer čiščenja okolja ter pomagati delavcem kuhalnih aparatov za nemoteno proizvodnjo. Zelo aktivno se vsi mladi tega tozda vključujejo v stabilizacijska prizadevanja svoje delovne organizacije, saj menijo, da lahko svoj delež prispevajo tudi sami. Iščejo nove možnosti za zmanjšanje bolniškega staleža, režijskega dela, materialnih stroškov. Z vsakodnevnim delom se poskušajo obnašati gospodarno, saj je od teh prizadevanj odvisen tudi njihov osebni dohodek. Kljub uspehom, pa s svojim delom - še vedno niso najbolj zadovoljni. K temu prispevajo levji delež še težave, s katerimi se srečujejo. Veliko mladih je vozačev in več kot polovica iz drugih republik. Menijo, da za te še vedno niso naredili dovolj. Izboljšati želijo tudi delegatske odnose. Skratka, v prihodnje si bodo še bolj prizadevali da bi odpravili razne nepravilnosti. Neuspehe pa morajo zamenjati dobri rezultati. Upamo, da bodo v vseh svojih prizadevanjih uspeli. T. K. Intervju z Marijo 2užek Mladinci premalo aktivni v družbenopolitičnem zboru Delovanju delegatskega sistema, ki je temelj našega demokratičnega sistema, posvečamo veliko pozornosti. Kljub temu še ne moremo biti zadovoljni z uspehi, ki smo jih dosegli na tem področju. Veliko dela nas še čaka, veliko skrbno pretehtanih smeri, da bo delegatski sistem postal takšen, tako učinkovit, kot si ga zamišljamo, kakršnega bi želeli imeti. S predsednico družbenopolitičnega zbora Marijo Žužek smo prav na to temo, temo delovanja delegatskega sistema pripravili naslednji razgovor. Kako ocenjujete delo družbenopolitičnega zbora? „To vprašanje bi bilo bolje postaviti tistim delovnim ljudem in občanom, ki so nas pred dvema letoma volili. Če pa ocenjujem delo tega zbora kot delegat in predsednik zbora, pa mislim, da zbor izpolnjuje svojo ustavno nalogo. Družbenopolitični zbor zavzema posebno mesto v skupščinskem sistemu. To je zbor delegatov delovnih ljudi, in občanov organiziranih v družbenopolitične organizacije (SZDL, ZK, ZS, ZZB, ZSMS). Temeljna pristojnost družbenopolitičnega zbora je, da enakopravno z drugimi zbori sodeluje pri odločanju o sistemskih vprašanjih, o vprašanjih, ki se nanašajo na smeri razvoja socialističnega samoupravnega sistema in na zagotavljanje takšnega razvoja. Prav družbenopolitične organizacije imajo posebno nalogo pri razvoju socialističnega samoupravljanja. Nikakor pa nimamo delegacije družbenopolitičnih organizacij prilivigirane pozicije v delegatskem sistemu. Posebnost naloge delegacij družbenopolitičnih organizacij je v dvojni odgovornosti. Prva, da moramo sodelovati pri oblikovanju stališč in sklepov delegacij in delegatov v tozdih in krajevnih skupnostih. Ne moremo nastopati le kot kritiki, ampak kot aktiven dejavnik. Bolj pogosto bi morali razpravljati skupaj z delegacijami o vprašanjih, ki so predmet odločanja v delegatskih skupščinah. Družbenopolitične organizacije bi morale zagotoviti, da se bodo bolj kvalitetno razvijale komunikacije z delegatsko bazo, da bo imela le ta resničen vpliv na oblikovanje stališč delegacije in da bo dobivala pravočasno povratne informacije. Druga odgovornost pa je neposredna udeležba v skupščinskem razpravljanju in odločanju, in da odkrivamo širše vidike in posledice posameznih odločitev v delegatskih skupščinah. Ocenjujem, da družbenopolitične organizacije še niso tista notranja integracijska in mobilizacijska sila delegatskega sistema kot bi želeli in imamo zapisano v programih posameznih organizacij. Delovanje delelgatskega sistema v posamezni sredini je v veliki meri odvisno od vloge, mesta in načina delovanja družbenopolitičnih organizacij v tisti sredini (v delegatski bazi). Mislim pa, da smo že prešli fazo, da ni družbenopolitični zbor splošni politični zbor, ki bi odločal o vseh stvareh, kot ostala zbora. Premalo smo naredili pri razreševanju vprašanj, kaj je Socialistična zveza, kakšen je njen donos do družbenopolitičnega zbora in do drugih družbenopolitičnih organizacij, čeprav vemo, da je SZDL najširša družbenopolitična organizacija, da povezuje vse tiste posamezne in skupne Marija Žužek: „Bolj odgovorno bi morali obravnavati vprašanje izobraževanja delegatov." interese, to je interese delovnih .ljudi in občanov, ki jih uresničujejo in se zanje "borijo ZK, sindikat, mladina, ZB. To pomeni, da se morajo družbenopolitične organizacije v okviru SZDL dogovarjati o enotnih izhodiščih, oziroma uskladiti stališča o bistvenih vprašanjih. Družbenopolitične organizacije se morajo zavzemati, da se ta stališča v praksi tudi uresničijo. — Kakšen je oziroma kakšen naj bi bil delegat, ki želi uspešno delovati v družbenopolitičnem zboru? Lažje odgovorim na drugi del vprašanja. Naloga delegata v družbenopolitičnem zboru ni lahka. Lahka ne zato, ker izpolnitev nalog družbenopolitičnega zbora zahteva od vsakega delegata ustvarjalni, samoiniciativen kreativen pristop. Delegat ne more le mehansko prenašati stališč oblikovanih v družbenopolitičnih organizacijah oziroma v Socialistični zvezi, na seje zborov. (To velja tudi za druge delegate — ustvarjalen pristop!) V zboru mora sodelovati v razpravi in dajati pobude za nove, boljše rešitve za vse ljudi, za vso našo družbo. Splošna stališča, ki so sprejeta v okviru SZDL, jnora delegat "družbenopolitičnega zbora, potem spremeniti v konkretno stališče, ki bo uporabno v praksi, v bazi. Delegati družbenopolitičnega zbora ne usklajujemo stališč šele na sami seji zbora, ampak jih moramo uskladiti že prej, v okviru SZDL. Delegat našega zbora mora delovati na podlagi delegatskih odnosov, prav tako kot delegati za druge zbore. — Kakšen je vpliv na odločitve delegatov drugih zborov? Delegati družbenopolitičnega zbora sodelujemo enakopravno pri odločanju. Do kakšnega vpliva na odločanje ne more priti, če je bila prej zagotovljena demokratična pot za oblikovanje stališča, sklepa. Posebno pozornost pa bo potrebno posvetiti primerom, ko družbeno politični zbor ne soodloča enakopravno z drugimi zbori, ampak sprejema samo stališča, ki pa so v bistvu obvezna. Ce je akt, ki se sprejema v drugih zborih v nasprotju s stališči družbenopolitičnega zbora, ne more biti sprejet (na primer programi srednjeročnega ali dolgoročnega plana razvoja, če niso v skladu s samoupravno socialistično usmeritvijo družbenega razvoja občine, ali področje družbene samozaščite, ali kadrovska politika...) Zato stališča družbenopolitičnega zbora niso zgolj formalnost, ampak so vsebinska usmeritev razvoja občine. — Kakšne so pripombe delegatov na gradivo? Posebej znanih nimam. Lahko pa nanizam nekaj splošnih pripomb, ki jih iznašajo tudi drugi delegati. Mislim, da se lahko pohvalim vsaj s tem, da je gradivo za seje pravočasno poslano, da so praviloma vse seje družbenopolitičnega zbora ločene od drugih zborov. (S 4. zborom še nikoli nismo zasedali sočasno, žal.) Nekatera gradiva imajo preskopo Obrazložitev, druga včasih preobširno. Dnevni redi sej niso preobširni in tudi naknadno se ne razširjajo. Lahko pa bi bili nekateri delegati bolj aktivni na samih sejah zborov (zlasti delegati občinske konference ZSMS Velenje). Premalo je tudi delegatskih vprašanj. — Kako je urejeno izobraževanje delegatov? Zal izobraževanje delegatov ni urejeno. Večina se jih izobražuje individualno in v okviru izobraževalnih programov družbeno političnih organizacij, katerih člani so. Vsi, ki so odgovorni za delo delegatov, bi morali bolj odgovorno obravnavati vprašanja izobraževanja delegatov, (tu mislim na izobraževanje vseh delegatov.). Pri izobraževanju delegatov bi morali izbrati mogoče bolj aktivne metode dela ali pa ne znamo dobro izbrati vsebine. Mislim, da je preveč frontalnega dela oziroma frontalnih oblik dela. — Kako smo kadrovali v družbenopolitični zbor glede udeležbe na sejah? Dovolite, da odgovorim kar z odstotki udeležbe na petnaj stih sejah. Delegati občinske konference ZKS Velenje so se sej udeleževali 80,95 odstotno. Upravičeno so s sej izostali v 18,10 odstotkih. Delegati občinskega odbora ZZB NOV so se sej udeležili v 78,33 odstotkih, upravičeno so izostali 20 odstotno. Delegati občinske konference SZDL so na sejah prisostvovali 74 odstotno, upravičili pa so se v 20 odstotkih. Sledijo delegati občinskega sveta zveze sindikatov, ki so na naših sejah prisostvovali 71,33 odstotno, 20 odstotkov delega tov pa je bilo upravičeno odsotnih. Najslabše so se naših sej udeleževali mladinci, saj so prisostvovali na njih le 60 odstotno. Nakaj nad 23 odstotkov beležimo upraviče nih odsotnosti kar 17 odstot kov pa neupravičenih. Če ob koncu ocenim še celoten zbor. V povprečju je na naših sejah prisostvovalo 73,52 odstotka delegatov, 20 odstotkov je bilo upravičeno odsotnih, 6,48 pa neopravičeno. Mislim, da odstotek udeležbe na sejah zadovoljuje, lahko bi bil sicer višji. Zaskrbljujoč je odstotek neopravičenih odsotnosti delegatov občinske konference ZSMS Velenje, ki so naša bodočnost in bodo graditelji delegatskega sistema in razvoja samoupravnega socialističnega sistema. Boris Zakošek Med pripadniki TO občine Velenje Od jutra do večera V preteklem tednu smo obiskali eno izmed enot teritorialne obrambe občine Ve-enje. ki je izvajala 7-dnevno zgojo. Tudi ta vzgoja je sodila v redno urejenje enot teritorialne obrambe. Ob našem obisku je bila enota v zaključni fazi urejenja. Z njimi smo preživeli nekaj trenutkov in seveda vseskozi marljivo pritiskali na sproži-lec našega fotoaparata, ki je ujel nekaj zanimivih dogodkov. Delovni dan je potekal od jutra do večera v eni izmed naših planinskih koč. ter v njeni okolini. Poleg sedem do osemurne vzgoje, so pripadniki naše obrambe zelo pestro preživeli preostali čas: seznanili so jih z vsakodnevnimi družbeno političnimi dogodki, varnostno vzgojo, bogato je bilo tudi kulturno in telesnokulturno življenje, saj so prosti čas zapolnili s tekmovanjem v lokostrelstvu, vlečenju vrvi. v šahu... Poleg tega so pripravili tudi zanimiv kulturni program. Kot zanimivost naj še omenimo, da je imela enota tudi po dva harmonikarja, telesnovzgojna učitelja in slikarja amaterja, ki je v prostem času pridno prenašal na papir življenje v enoti. Vsakodnevno so objavljali tudi »Novice«, ne voljo pa so imeli tudi dnevne časopise, ki so jim jih sproti prinašali iz doline. Ob koncu urjenja so pri padniki TO poslali pismo tovarišu Titu z najboljšimi željami za zdravje. Obenem so mu sporočili da zvesto čuvajo vse pridobitve narodno osvobodilnega boja. bratstva in enotnosti jugoslovanskih na rodov in narodnosti, in da bodo tudi na svojih delovnih mestih storili vse za nadaljnjo krepitev gospodarske in obrambne moči naše domovine. (S. V Priprava minometalca in pregled elementov za izvajanje naloge Sproti so urejali tudi »Novice« Po uspešno opravljenem streljanju se enota zadovoljno vrača v tabor ievilka 10 (522) - 14. marca 1980 — i\5 7 Osnovna šola Miha Pintar Toledo iventivna naloga je osnovna Aktivnosti bogatijo prosti čas V dispanzerju za šolske itroke smo ;se o delu, naletih in težavah pogovarjali z idravnico Barbaro Vrečko Ležaič. rV prejšnji številki Našega !asa smo pisali, k ako skrbe za itroke v dispanzerju za pred-lolske otroke. Ko otroci pri-fnejo hoditi v šolo pa za-lje prevzamejo skrb v di-ipanzerju za šolske otroke. Prvič pridejo k njim na pre-jled predno gredo v šolo. Njihovo zdravstveno stanje pa v dispanzerju spremljajo v Bnovni in srednji šoli, k njim )a prihajajo tudi študentje Ejih in visokih šol. Osno-ma naloga vseh dispanzerjev e preventivna. To dejavnost jpravlja dispanzer za šolske Dtroke v obliki preventivnih lednih zdravniških pregledov Bi vse učence osnovnih in trednjih šol. Ravnajo se po aavodilih republiškega zavo-|a za zdravstveno varstvo v Ljubljani, s katerim zelo tesno »delujejo. Nadaljujejo tudi s »pljenji, s katerimi pričnejo |e v predšolski dobi. Poseb-iega pomena so tudi predajanja za starše, katere orga-lizirajo v sodelovanju z »novnimi šolami. Tesno so-lelujejo s celodnevno osno-rno šolo, prav tako pa tudi s batronažno službo ter socialno službo. Zdravnica Barbara Vrečko ežaič, s katero smo se o delu spanzerja pogovarjali, je led drugim poudarila: »Za-Kdatiseje treba, daje izre-ttega pomena odkrivati bo-inskeznake že pri zdravem "oku, saj jih je lažje že v kali itreti, kot pa kasneje zdra-i. Poleg tega si v našem di-izerju prizadevamo, da ijemo razne nepravilno-!e v tem času. Tako ugo-Ijamo izredno veliko šte-nepravilnih drž. To pa so ake, zaradi katerih ka-leje nastopajo težave v zvezi enico. Ce nam pravoča-uspe ugotoviti, da otrok la pravilne drže, ga poletno v fizioterapijo in na-aka se z malo truda v naj-rajšem času odpravi. Ni Jtrebno posebej poudarjati, uliko smo s tem naredili, (dobno je tudi z drugimi pakami, ki jih odkrijemo »volj zgodaj.« [Vpreteklih letih so opažali, i veliko šolskih novincev v Jinesledi, tako kot bi od njih ričakovali. Kasneje pa so atovili. da slabo slišijo. Za-i tega so se v sodelovanj u z >RL službo odločili, da v Iskim novincem ugotavljajo di sluh. V starosti, ko otrok lopa v šolo, je namreč to varoše možno odpraviti. , V dispanzerju spremljajo iravstveno stanje vsakega losameznika od vstopa v šolo, okoncaosnovne šole, pa tudi aprej. Ugotavljajo, da so v asu od leta 1974, od kar di-lanzer dela samostojno, že liko naredili. Predvsem po-arjajo, da se bistveno iz-ijšuje stanje zobovja. Seve-b pa pričakuje, da bo sode-vanje z zobozdravstveno užbo, sedaj, ko se je ka-ovsko okrepila, še uspeš-eše. Žal. ispanzer za šolske oke ni dobro kadrovsko seden. Trenutno delata v mdve zdravnici, vendarpa t trenutno opravlja speci-racijo. Tako dela dispanzer vdopoldanskem času. kljub mudaje želja občanov, da bi elal tudi v popoldne. V po-»Idanskem času prevzamejo krbza šolske otroke v rednih mbulantah, kar pa gotovo ni lajboljša rešitev. Dr. Barbara rečko Ležaič pa je pouda-a, da pričakujejo, da se bo edaj, ko so se v zdravstvenem omu reorganizirali in ka-ovsko okrepili, tudi njihov ispanzer dobil kadrovsko trepitev in-bo tako delal tudi dr. Barbara Vrečko Ležaič popoldne. Upajo, da bodo pridobili v svoje vrste še enega zdravnika in tako uresničili kadrovski normativ, ki predvideva, da bi delal en zdravnik približno na 2000 otrok. Trenutno je vezanih na njihov dispanzer okoli 6.600 šolskih otrok. Kljub temu. da kadrovsko niso dobro zasedeni, pa pravijo. da so svojo nalogo dobro opravljali. Takole je dejala naša sogovornica: »Vsi zaposleni, tako zdravnici in medicinske sestre, ki delamo v našem dispanzerju, smo se svoje naloge zavedali in naredili vse. da smo jo tudi opravili. Posebej naj poudarim. daje nadvse pomembno, kakšna je team, ki dela skupaj. Medicinske sestre, še posebej višje medicinske sestre, imajo v dispanzerjih nadvse pomembno nalogo in če jo dobro opravljajo, zelo olajšajo delo zdravnikov. Mnoge naloge pa lahko opravijo tudi brez njega. Mi smo prav gotovo dober team in s skupnimi močmi in mnogo, mnogo dobre volje, smo kljub preslabi kadrovski zasedbi, nadvse pomembno naloge dobro opravljali. K temu pa je seveda pripomogle sleherni zaposlen v našem dispanzerju.« Prostori, v katerih deluje dispanzer za šolske otroke, sicer niso najbolj ugodni, vendar pa se nad njimi niti ne pritožujejo. Potrebnih bi bilo sicer nekaj adaptacij, pa bi bilokardobro.Sevedapabibili veseli, če bi v naslednjih letih pridobili nove. Naša sogovornica je poudarila tudi, da bi bilo potrebno še veliko narediti na področju izobraževanja staršev. Žal. za občane našega mesta ne moremo reči, da je njihova zdravstvena kultura na višku. Na eni strani ugotavljajo. da prihajajo bolniki k zdravniku s težavami, ki resnično niso takšne, da bi morali k zdravniku, drugi pa pridejo tudi precej pozno. Tudi v bodoče bodo organizirali razna predavanja za starše, saj so prepričani, daje to pomembna preventivna naloga. Mira Zakošek Interesne dejavnosti so sestavina vzgojno izobraževalnega procesa in dela vsake šole. Pomagajo pri odkrivanju in razvijanju učenčevih interesov, ki so pomembni za oblikovanje njegovih poklicnih odločitev ter za uvajanje v samoupravno življenje. Obiskali smo osnovno šolo Miha Pintar Toledo in se o svobodnih dejavnostih pogovarjali z ravnateljem, mentorji in predsedniki nekaterih aktivnosti na šoli. Osnovno šolo Miha Pintar Toledo obiskuje skupaj s podružničnimi šolami 845 učencev. Vsak pa je vključen najmanj v eno interesno oziroma svobodno dejavnost. Vse aktivnosti se združujejo v načrtu dela pionirske in mladinske organizacije na šoli. Program svobodnih dejavnosti so sprejeli učenci te šole na pionirski konferenci, ki je potekala pod izrednimi pogoji. Obsega pa naloge iz načrta dela občinske zveze prijateljev mladine in programa, ki so si ga zadali učenci sami. Interesne dejavnosti obsegajo različna področja, ki jih na šoli delijo na tradicionalne, interesne dejavnosti, jugoslovanske pionirske igre ter prireditve, in akcije, ki potekajo skozi vse šolsko leto. Med tradicionalne dejavnosti sodijo proslave in prireditve, ki so skozi vse šolsko leto ob pomembnih praznikih. Interesne dejavnosti delijo na osnovni šoli Miha Pintar Toledo na tri področja, in sicer stalne dejavnosti, aktivnosti na nižji stopnji in na višji stopnji. Stalne aktivnosti, ki delujejo na šoli so zelena straža, vesela šola Pionirskega lista, kjer pridobiva svoje znanje čez 200 tekmovalcev, bralno značko pa je letos osvojilo preko 500 učencev. Na šoli deluje še foto krožek, RK in prva pomoč, knjižničarski krožek, tozd papirnica, mladi "varčevalci nalagajo svoje prihranke v tozdu hranilnica, mladi literati pa izdajajo šolsko glasilo Meteor. Vse dejavnosti s športnega področja so združene v SSD Lignit. Na šoli delujejo rokometna, košarkaška, šahovska ter atletska sekcija, planinci, taborniki, odbojkarji, modelarji, strelski namizno teniški krožek ter sekcija športnih in izraznih plesov. Učenci posameznih sekcij tesno sodelujejo z atletskim društvom ter rokometnim in strelskim klubom. Mladi navdučenci planin pa so člani matičnega planinskega društva Velenje. Vsako leto organizira mladinski odcep planinskega društva Velenje planinsko šolo za vse člane te sekcije, ki lahko po končani šoli napredujejo v vodnike. Na osnovni šoli Miha Pintar Toledo pa deluje na obeh stopnjah še prometni krožek. Za bogatenje kulturnega življenja učencev na šoli pa skrbi kulturno društvo Majda Kurnik z literarno novinarskim krožkom, likovnim, pravljičnim, recitacijskim krožkom. Mlada grla te šole prepevajo v otroškem pevskem zboru. Šolsko glasilo Meteor objavlja najboljša dela mladih literatov na šoli. V tem šolskem letu so izdali dve obširni številki, in sicer po akciji NNNP, eno številko pa so posvetili mednarodnemu letu otroka. Pred akcijo NNNP in ob bolezni tovariša Tita pa so izdali še dve posebni številki šolskega glasila Meteor. Ob 20. letnici šole pripravljajo zbornik, ki bo prikazal razvoj šolstva v velenjski občini. Poleg naštetih aktivnosti na osnovni šoli Miha Pintar Toledo, pa lahko učenci delujejo še v zgodovinskem, gospodinjskem, biološkem, matematičnem krožku, pri folklori, kino klubu in klubu OZN.' ki deluje na šoli že tretje leto. Šteje okrog 20 članov. Vanj pa so v vključeni predvsem učenci višjih razredov. Člani kluba se udeležujejo številnih tekmovanj in povsod dosegajo lepe uspehe. Povezujejo se z občinsko in republiško konferenco OZD. V lanskem letu so osvojili na kvizu drugo mesto v republiki. Za svoje člane organizirajo številna predavanja, na katerih sodelujejo predavatelji tudi od drugod. Ze enajsto leto se učenci te šole vključujejo v program jugoslovanskih pionirskih iger, ici potekajo pod geslom Narava, zdravje, lepota. Vse akcije iz tega programa so namenjene varovanju in zaščiti okolja. Tu ima veliko vlogo zelena straža. Poleg teh iger pa se učenci vključujejo še v natečaj Pionirskega lista Mi mladi ter v razpise delovnih organizacij nale občine. V mednarodnem letu otroka so zbirali naročnike za revijo Otrok in družina ter dosegli lep uspeh. Pridobili so več kot 80 novih naročnikov te revije. Poleg rednih akcij, kot so zbiranje odpadnega papirja in starih oblačil, pa poteka na šoli še akcija zbiranje knjig za beneške vrstnike. Ze sedaj imajo zbranih precej knjig slovenskih avtorjev. Aktivni na šoli so tudi mladinci. Svok program dela imajo usklajen skupaj s pionirsko organizacijo. Udeležujejo se akcij svoje organizacije kot tudi ostalih akcij na šoli. Dobro so se izkazali ob akciji NNNP, ob 70. letnici rojstva Edvarda Kardelja pa uredili pano ter seznanili učence te šole o delu tega velikega revolucionarja in misleca. V teh dneh pa se pripravljajo na tekmovanje za Kajuhov pokal. Pri svojem delu so mladi precej samostojni in kritični. Njihov mentor je resnično samo usmerjevalec dela osnovne organizacije ZSMS na tej šoli. V tem šolskem letu imajo v programu še organizacijo kviza Ivo Lola Ribar. Vsa svoja prizadevanja pa vlagajo tudi v navezovanje stikov z osnovno organizacijo ZSMS Desni breg, saj je po njihovem mnenju pravilna usmerjenost in aktivnost organizacije osnova za nadaljnje delo osnovnih organizacij ZSMS v KS. Interesne oziroma prostovoljne aktivnosti vodijo na šoli tovariši učitelji. Pri svojem delu pa se srečujejo z neštetimi težavami, predvsem pri sestavi urnika. Ker je pouk na osnovni šoli Miha Pintar Toledo dvoizmenski, je težko uskladiti nešteto želja in čas, v katerem naj bi delovale aktivnosti na šoli. Pri uresničevanju zastavljenih nalog vseh svobodnih dejavnosti pa jim pomaga tudi Gorenje, Id ima nad to šolo tudi patronat, saj jih pri delu vežejo tesne vezi in medsebojno sodelovanje. Razburljivo nadaljevanje prvenstva Vsega na pretek Uvodno srečanje spomladanskega dela prvenstva v drugi zvezni nogometni ligi na igrišču pri jezeru je prineslo izredno razburljive dogodke. Nekaj nad tri tisoč gledalcev je videlo kar pol ducata golov (v vsaki mreži po tri), slabo sojenje sodnika, veliko prekrškov, pet rumenih kartonov in dve različne strani igre nogometašev Rudarja. V prvem polčasu so zaigrali, kot da za njimi ne bi bilo dolgotrajnih priprav. V opravičilo jim ne more biti, da niso nastopili v popolni postavi, saj so v drugem polčasu pokazali, kako seje treba boriti za barVe kluba. Uspel jim je podvig, saj so po vodstvu Dinama Vinkovci s 3:0 izenačili in kljub vsemu zasluženo osvojili točko. Gostje so bili prvi polčas veliko boljši nasprotnik. Vseskozi so igrali odprto, in njihovi nevarni napadi so se vrstili eden za drugim tako. da je domača obramba le stežka preprečevala najhujše. Dvakrat v prvem in enkrat na začetku drugega polčasa pa so napravili napake, in gostje so s streli Rajoviča (37), Kesiča (42) in Haliloviča (53) visoko povedli. Šele po tem vodstvu gostov so se velenjski nogometaši zavedli, da je ena izmed odlik nogometne igre tudi borbenost. Goste so povsem potisnili v obrambo in v 60. minuti je Miljkovič potem ko je preigral dva Dinamova obrambna igralca, dosegel zelo lep zadetek. Ta gol je domačim nogometašem vlil novo upanje, prebudili so se gledalci in v 66. minuti je bil v objemu igralcev Rudarja Numanspahič, ki se je najbolje znašel v gneči pred vrati gostujočega vratarja Radiča. Čeprav je bil teren spolzek in težek za igro, kar je zelo izčrpavalo igralce, velenjčani niso popuščali. Nasprotno. bolj ko seje tekma bližala koncu, bolj so bili nevarni pred golom Dinama. Gostujoči igralci so vseskozi pogledovali k svoji kloni in SDraševali, koliko je še do konca tekme. Velenjčani pa so bili bitko s časom. Tri minute pred koncem, po prekršku gostov nad enim od domačih igralcev, je Karalič poslal pravo bombo na Dinamov gol. Žoga je udarila v gostujočega ka-petana Bogdana.spremenilasmer in obsedela v mreži. Zasluženo izenačenje. Ob koncu pa moramo reči še nekaj besed o sojenju. Sodnik Vuksanovič iz Novega Sada je dopuščal pregrobo igro, pa čeprav je pokazal rumene kartone Šerbi, Glišiču, Numanspahiču in Džu-roviču pri Rudarju in Vitkoviču pri gostih. Zamerimo pa lahko domačim nogometašem to, da kljub nekaterim čudnim sodnikovim odločitvam (sodnik ima vedno prav) niso znali brzdati svojih živcev. Trener Kemal Omeragičje moral nenehno tekati na igrišče ter jih miriti. S kartoni ob poškodovanem Dubovini, Tr-niniču in Tomiču (Kikič je v nedeljo počival zaradi rumenega kartona, Kolenc lahko zaigra šele v četrtem kolu) seveda delajo medvedjo uslugo nasprotniku. Kljub temu pa moramo zapisati, da je precejšen krivec za takšno nervozno igro pri domačih, sodnik. V 20. minuti ni dosodil očitne enajstmetrovke nad desnim krilom Rudarja Numanspahičem. Gledalci ter igralci se tudi niso strinjali z njegovo odločitvijo, ko je razveljavil Glišičev gol v 58. minuti, češ da je bil v nedovoljenem položaju. V 83. minuti pa je eden izmed Dinamovih igralcev igral z roko v svojem kazenskem prostoru, gledalci so bili znova na nogah, sodnik pa je mirno zamahnil z roko, da se igra nada- V nedeljo igrajo nogometaši Rudarja v gosteh, njihov nasprotnik pa bo Bosna iz Visokega. S. Vovk Republiški nogomet V nedeljo zares V 66. minuti so gledalci videli že peti zadetek na tem zelo razburljivem srečanju. Po toči udarcev na nasprotnikov gol je Numanspahiču le uspelo drugič zatresti Dinamovo mrežo, (sv) Za prvoligaši in drugoliga-ši. ki so odprli spomladansko nogometno sezono, se bodo v nedeljo spopadli za prve spomladanske prvenstvene točke tudi slovenski republiški li-gaši. Ze prav srečanja bodo bržkone pokazala, komu je uspelo koristneje in uspešneje preživeti zimski odmor, namenjen nabiranju novih pre-potrebnih moči. Poročali smo že. da so se nogometaši Šmartnega. ki so jesenski del prvenstva v enotni republiški ligi zaključili na solidnem 6. mestu, po zakjučku prvega dela redno sestajali enkrat tedensko na rekreacijski vadbi v telovadnici domače osnovne šole. Od 10. januarja dalje pa so krenili na vso moč. Treniral so štirikrat ali petkrat tedensko in po uvodnem delu začeli tudi s prijateljskimi tekmami. Igrali so s trboveljskim Rudarjem, celjskim Kladivarjem. z Elkrojem iz Mozirja. Litijo, Aluminijem iz Kidričevega, s ptujsko Dravo in Slovanom iz Ljubljane. Zlasti zadnja srečanja z močnejšimi nasprotniki so pokazala. da so bile priprave učinkovite in da je ekipa dobro pripravljena. Na seznamu igralcev ni prišlo do večjih sprememb. Iz velenjskega Rudarja se je v Šmartno preselil branilec Dušan Frangeš, v prihodnjih dneh pa se bo s služenja vojaškega roka vrnil tudi Leon Podvratnik. Velik problem, ki ga že nekaj časa skušajo rešiti, predstavlja pomožno igrišče. Ostali so brez njega, kar pomeni seveda preveliko obremenitev za glavno igrišče, kjer trenirajo tudi mladinci, kadeti in pionirji. Dogovori so v teku in upati je, da bodo kmalu uspešno zaključeni. Kljub slabšim delovnim pogojem pa v Šmartnem ocenjujejo, da so z zavzetim delom uspeli doseči cilje priprav. Njihova želja je. da bi ob koncu prvenstva obdržali doseženo uvrstitev. ali pa se na lestvici premaknili morda še za kakšno mesto višje. V nedeljo bodo prvo prvenstveo sponi ladansko preizkušnjo opravili tudi mladinci. Jesenski izkupiček ni najboljši, zalo so se na nadaljevanje še toliko skrbneje pripravljali. Kadeti in pionirji bodo startali kasneje. zato so ta čas še sredi zimskih priprav. Prvi nasprotnik ekipe Šmartnega bo ljubljanska Ilirija. Šmarčani so jim jeseni uspeli v Ljubljani odvzeti točko, zato pred nedeljskim srečanjem upajo, da ne bodo ostali praznih rok. Pred tem pa se bosta na igrišču v Šmartnem ob Paki srečali še mladinski vrsti Šmartnega in Ilirije. J. Krajnc Obiskali smo ladjo Velenje Zdi se mi, da smo bili Se majhni, ko so vsi trije zbori občinske skupščine ponosno sprejeli sklep, da bo ena izmed petih novih ladij sploSne plovbe nosila ime našega delavskega mesta — Velenja. Takrat nismo niti sanjali, da bomo kdaj na njej. Zelo smo se razveselili novice, da nas bodo sprejeli na ladjo, ki ponosno nosi ime našega mesta Sirom po prostranih oceanih. Veliko pričakovanje, ki ga je vsak izmed nas gojil v sebi ni bilo zaman. Torej, ko smo prispeli na ladjo ali „barko", kot ji pravijo izkušeni pomorci, so nam le-ti pripravili zares prisrčen sprejem. Kmalu smo se pogovarjali kot stari prijatelji. Med zelo zanimivim ogledom ladje se mi je prvotna slika ladje povsem spremenila. Nismo se mogli načuditi njeni ureditvi. Med ogledom sem največ razmišljal o tovarištvu, ki vlada med mornarji. Tri mesece delati, jesti, preživljati prosti čas, kolikor ga je, se pogovarjati vedno z istimi ljudmi — tega ne zmore vsak. Vsa ladja je bila za nas eno samo veliko presenečenje. Moderne kabine, lep salon, telovadnica, bazen... Le kdo je to pričakoval? Kljub vsemu temu pa ima mornarski kruh devet skorij. To sem spoznal po ogledu strojnice, telefonske postaje, poveljniškega mostu. Vsi ljudje na ladji nosijo velikansko odgovornost. Kljub temu, da so ostali le nekaj dni v svoji tolikokrat pogrešani domovini, so bili za nas res gostoljubni in prisrčni gostitelji. Lepo je, če človek vidi ime naSega mesta na ladji. Ena sama beseda ..Velenje", nas je v trenutku za vselej zbližala. Za enkratno doživetje iskrena hvala delavcem ladje „Velenje" in sploSni plovbi Piran. Peter Groznik osnovna šola Gustav Šilih Občudujem jo V današnjem svetu je veliko otrok, ki nimajo svojih mater. Seveda so ti otroci prikrajšani za pravo ljubezen, katero jim lahko razkrijejo samo mame. Matere so -samo ene. Nobena druga ne more nadomestiti takšne ljubezni, kot jo otrok čuti do svoje prave matere. Jaz sem zelo ponosna na svojo mamo, saj me je lepo vzgajala ter se trudila z nano, ko sem bila še čisto majhna. Danes lahko rečem, da me je veliko naučila. Oči ima zelene, včasih se mi zdi, da so kot biseri, rjave lase, njen obraz je lep, ter temne polti. Ko me zvečer boža s svomimi mehkimi rokami, mi je kot da bi me božali sončni žarki. Trudim se, da jo vsak dar. s Sm razveselim. Seveda pa mi to ne uspe vedno. Takrat mi je hudo in se ji poskušam opravičiti. _____ Neko soboto se je vrnila z dela zflo utrujena. Bila je zelo bledega in izmučenega obraza. Vedela sem, da je bil zanjo naporen dan, zato sem ji pomagala pri kuhanju kosila. Naenkrat me je vprašala, če sem pospravila dnevno sobo, kot mi je naročila. Obraz mi je zardel in stisnilo me je pri srcu. S težkim glasom sem ji odgovorilaj da sem pozabila ter se ji hkrati ^opravičila Postala je žalostna, a ko sem pozabljeno delo opravila, mi je odpustila, bila sem spet srečna. Da, neskončno imam rada svojo mamo. Želim, da bi vsi otroci poznali pravo materinsko ljubezen. Jasna Pristovšek, 6. a OS Anton Aškerc Velenje literarno-dopisniški krožek Tekmovala sem za Kajuhovo bralno značko Moj življenjepis Ko sem bil še majHen, smo z očetom in mamo živeli pri stari mami v Lokovici. To ni trajalo dolgo in smo se preselili v Velenje. Tam sem naredil prve korake. Hitro sem se spoznal s svojimi vrstniki. Bili smo srečna družina. Najbolj se še spominjam, ko mi je oče pripeljal domov novo kolo. Tedaj sem mislil, da sem najsrečnejši človek na svetu. Kmalu sem se naučil voziti. Večkrat smo se s prijatelji peljali na potep. Mama je bila v skrbeh zame, da me ne bi povozil kakšen avto. Na srečo sem le včasih padel, kaj hujšega pa mi ni bilo. Se preden sem prišel v malo šolo, se je ponesrečil oče in naslednji dan v bolnišnici umrl. Ostala sva z mamo sama. Bilo je nama dolgčas za njim. Dnevi so minevali v žalosti in obupu. Tri tedne po očetovi smrti sva dobila novega člana — sestrico. Bil sem srečen, da smo zopet trije. Bila je pridna. Bil sem žalosten, ker se še ni znala smejati. Ko je minilo nekaj tednov, sem se rad igral z njo. Prišli so dnevi: jaz sem šel v šolo, mama v službo, sestrica pa v varstvo. Tako je mineval dan za dnem, dokler se nismo preselili nazaj v Lokovico. Tam smo si zgradili hišo. V bližini imam vrstnike, s katerimi smo si prijatelji. Rad imam ta kraj. Nedaleč od hiše se razprostira gozd, v katerem je veliko gozdnih živali. Večkrat opazujem srno, kako se približa našemu vrtu. Takrat jo spodim, da zbeži nazaj v gozd. Meni je ta kraj všeč, zato sem prepričan, da bom svoje življenje preživel na deželi . Raje poslušam ptičje petje in gledam zelene travnike, kot pa hrumenje avtomobilov in siv beton. Emil Juvan, 8. b OS K. D. Kajuh Šoštanj Aktivna zelena straža Zaljubljena Verjetno ne bi ugibali dolgo, če bi vas vprašala, v katerem letnem času sem se zaljubila. ,,V pomladi!" boste rekli. Res je. Zaljubila sem se takrat, ko se je prebujala narava iz dolgega zimskega spanja. Sonce je že močneje grelo in priklicalo na dan popke na drevesih. Ptice so se zibale in pele na vsaki veji. Tudi trava je začela zeleneti. Vsemu temu čudovitemu prebujanju pa so še kljubovala mrzla jutra in večeri. Pa tudi dnevi so bili še hladni. Na postaji smo se vedno tresli od mraza, ko smo čakali na avtobus, da nas popelje v šolo. Tudi tisto jutro me je pošteno zeblo. Bila pa sem tudi zelo slabe volje, ker nisem bila pripravljena na pouk. Moje razpoloženje se ni spremenilo niti takrat, ko je bilo konec že druge ure. Stala sem pred razredom in se z največjo resnostjo ozirala naokoli. Takrat pa... Moje oči so se ustavile na fantu in v tistem trenutku se mi je razvedril obraz. Najprej nisem sama niti vedela zakaj! Kar tako, naenkrat sem postala vesela in pripravljena zganjati največje norčije. Prijateljica se mi je čudila na vsa usta in tudi potem jih ni zaprla, ko sem ji povedala, da sem se zaljubila. Njeno prvo vprašanje je bilo seveda: „v koga?" \ Takrat se nisem več bala težkih ur na urniku. Besede učitelja so z največjo hitrostjo letele mimo mojih ušes. Svoje poglede sem med poukom raje obračala skozi okno, mislila sem nanj in mežikala pomladanskemu soncu. Iz šole domov sem bolj priskakljala kot prišla. V mojih mislih je bil samo on in živela sem v oblakih. Smešna se mi je zdela prav vsaka stvar. Na mamicino in očetovo začudenje sem brez vprašanj in prošenj naredila vse. Tisti dan je v meni prvič odmevalo: ,,Ljubim te!" In najraje bi skočila tako visoko kot kenguru ali pa še višje ter vsem povedala, komu je namenjeno. A raje sem ostala tiho. Naj bo to moja najlepša in največja skrivnost!" sem si mislila. To pa mi ni uspelo. Svojega , jezika nikakor nisem mogla držati za zobmi. Kljub temu, da nisem oponašala kengurujevih skokov, so za to mojo najlepšo skrivnost zvedeli vsi. Zvedel je tudi on, ki sem ga ljubila in ga še ljubim zdaj. Vlasta Vrčkovnik, 8. c OS K. D. Kajuh Šoštanj Učenci naših osnovvnih šol si prizadevajo, da bi bilo naše okolje kar najlepše, da bi bilo mesto Velenje spet tako lepo kot je bilo nekoč. Prav zaradi tega na vseh naših osnovnih šolah Obiskal II3S 16 10 aktivno delujejo zelene straže. Učenci »stražarji« opozarjajo ' mimoidoče, daje hoja po travi prepovedano in, da se odpadki ne mečejo povsod. Pravijo, da so pri delu dokaj uspešni. Razmišljanja Otroci, ki prostega časa nimaj< bi bili kar veseli, če bi lahko stek k sosedu in se tam poigrali z vrstniki. Na kmetih lahko vidimo mnoge takšne primere. Otroci iz kmetij gremo zjutraj v šolo, ko vrnemo, je kosilo že na mizi io potem hitimo na delo. Delo se vrsti vse do mraka, včasih pa celo do poznega večera. Zvečer naredimo nalogo in tako dela večina kmfr čkih otrok. Le včasih, če je deževen, dan, lahko poležimo ali prebiramo knji ge. Bernarda Golob, 7. ( O S D. Kaju SoStai Rada imam knjige Knjiga je kot mati, ki te uti spoštovati in ljubiti ljudi. Knji] je kot zaklad, v katerih je zbranil toliko lepih besed. Le kaj bi bil« čejih ne bi imeli? Ko sem bila že tako velika, < sem poznala vsaki besedi, pomei sem zelo rada poslušala prip vedke. Zvečer, ko sem moral spat, je šel z mano tudi očka teri pripovedoval razne zgodbice. Oh kako rada sem jih poslušala. Jaz sem rasla, očka pa ni v< vedel, kaj bi mi še pripovedovi Stopila sem v prvi razred. Spo znala sem črke in sama pričel brati lepe knjige. Očkove pripo vedke so naenkrat postale nezi željene. Spominjam se, s kakšn ljubeznijo nas je tovarišica učil brati knjige. V drugem razredu sem prvi tekmovala za Kajuhovo brala značko. Takrat sem spoznala še več lepih in priljubljenih knjig. Ko sem dobila majhno, okroglo cici banovo značko, sem bila zelo po nosna. Vedela sem, da bom odsll naprej, vsako leto tekmovala u bralno značko ter si tako bogatili besedni zaklad. Rada imam knjige, posebnoš( če so zanimive. Zato mislim, dal je lahko knjiga najboljša prijate Ijica, saj te poučuje o marsičen Anita Šumljak, 6. OŠ Anton Aškerc Na temo lepšega okolja pa pišejo tudi prispevke in gesla. Pred dnevi smo se pogovarjali z učenci na osnovni šoli Gustav Šilih, ki so med najbolj aktivnimi. Obljubili so, da bodo o svojem delu pisali tudi v naše glasilo. Upamo, da se jim boste pridružili tudi ostali. - Zelo sem ponosna, ker sem prebrala vseh pet knjig, ki smo jih morali prebrati za Kajuhovo bralno značko. Najbolj mi je ugajala knjiga Ovčar Runo, saj je polna zanimivosti glavnega junaka Runa. 2?. februarja, ko je padel partizanski pesnik Karel Destovnik Kajuh. imamo na naši šoli podelitev bralnih značk. To leto je bilo veliko učencev, ki so prebrali lepe knjige. Zalo smo se razdelili v dve skupini. Višjo stopnjo je obiskal pesnik Kajetan Kovič, nas mlajše pa pisatelj Vid Pečnjak. Je zelo priljubljen pisatelj. Prebral nam je fantastično zgodbico Pobegli robot. Kmalu je napočil trenutek, ko smo vsi pridni bralci dobili Ka-juhove bralne značke. Nataknila sem si jo na bluzo ter jo nekaj časa občudovala, saj se je lesketala v svetlobi. Srce mi je v ponosu vedno hitreje bilo. kajti značka je nekaj najlepšega posebno še, če si jo zaslužiš z branjem lepih knjig. Judita Podkrižnik, 4.c OŠ Anton Aškerc Učenci četrtih razredov smo se razveselili, ker nas je obiskal tovariš Franc Žohar, član lovske družine Šmartno ob Paki. Pripovedoval nam je o gozdnih živalih, o tekmovanju lovcev, o lovu na divjad. Povedal nam je, s katerimi naboji streljajo živali in v katerem letnem času. Ko lovec ustreli žival, namoči v kri smrekovo vejico in si jo zatakne za klobuk. Na tak način se poslovi od živali. Svojo radovednost o lovu smo potešili z nekaj vprašanji. Z veseljem nam je odgovoril. Učenci 4. a razreda OS B. Letonje Moj oče rudar Zjutraj vstane ob petih in gre na delo. Prej, kc pride v jamo, si da na glavo čelado s svetilko in se obleče v delovno obleko. Po dvigalu se spusti v rov. Poleg vzame orodje, ki ga potrebuje pri delu. Ko pride v rov, začne kopati premog. Dela osem ur na dan. Vrne se obtren popoldan. Vsak dan je zelo utrujen. Nato se nakosi in gre k počitku. Svojega očeta zelo spoštujem, ker trdo dela. Marjan Verzelak, 4. a OS B. Letonje Zakaj jo občudujem? Vsak človek je po svoje dober in slab. Toda vsi niso enaki.; Nekomu gre vse dobro, nič se ne jezi. Drugemu pa se vse ponesreči, vedno je slabe volje. Moja mama ima same dobre lastnosti. Lepa je, vedno nasmejana, pomaga ti v stiski... Pomislila sem že, da je kot stroj, ki ne naredi nobene napake. Saj se ji tudi ponesreči kaj, ampak tiste ; napake popravi in ni jih več. Včasih jo razjezim, pa mi je žal. Nekoč, ko sem prišla iz šole, sem našla na mizi listek: „Pridem šele ob 7. uri, ker imam sestanek. Prosim, pospravi." Prebrala sem ga in čez hip pozabila nanj. Nisem vedela, kaj naj počnem. Delati se mi ni ljubilo, zato sem začela brati knjigo. Ure so tekle, jaz pa sem brala. Pozvonilo je. „Mama!" sem vzkliknila. Hitro sem šla odpret. Bila je izmučena. Pogledala je okoli sebe in videla, da je vse razmetano. ,,Kaj si pa delala?" me je vprašala. ,,Brala," sem ji vsa osramočena odgovorila. Nič ni rekla, samo pospravljati je začela. „Oprosti," sem ji tiho rekla. Delala se je, kot da ni ničesar slišala. Dolgo nisem mogla zaspati. Zjutraj me je prebudila nasmejana kot vedno. Na mizi me je čakal zajtrk. ,,Kaj nisi več jezna?" sem jo vprašala. ,,Zakaj pa bi bila?" mi je odgovorila in se nasmehnila. Hitro, sem pojedla in odšla v šolo. ,,Nikoli več, nikoli," sem si mislila. Ko pridem sedaj iz šole, hitro pospravim in napišem nalogo, j Ko pride mama iz službe, ji najprej rečem: „Vse sem pospravila in nalogo sem tudi napisala!" Mamica se veselo nasmeji. Jaz pa sem vesela, ker sem jo. razveselila. Oh, ta moja zlata mama, ali ji bom kdaj podobna? Vesna Lešnik, 7. b OS Anton Aškerc Velenje Pionir na straži OBVESTILO Sporočamo, da posluje od 1. marca naprej blagajna Centra za informiranje, propagando in založništvo Velenje za stranke kjer naročate male oglase, objave in zahvale za Naš čas ter čestitke za Radio Velenje in plačujete naročnino na Naš čas od ponedeljka do petka od 8 do 11. ure, ob sredah pa tudi od 13. do 15. ure. Prosimo za razumevanje.! Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje Iz muzeja Velenje piše: prof. Jože Hudales Življenje in delo rudarjev v Pesju med dvema vojnama inlloSki oris Zapis o načinu življenja v rudarski koloniji v Pesju za dobo od 1918 ni istal slučajno. Povezan je z dvema velikima nalogama, ki stojita pred uzejem Velenje. Najprej s preureditvijo in dopolnitvijo zbirke slovenskih tmogovnikov, saj je zapis del obširnih priprav na preureditev, ki tečejo že I decembra 1979. Pri razpravah o bodoči novi postavitvi zbirke je-namreč tvladovalo stališče, da je treba bolj kot doslej obiskovalcu približati člove-i-rudarja in prikazati njegovo življenje ter delo. . Preprosto povedano: če je zbirka slovenskih premogovnikov doslej »darila in pokazala kramp, zasekovalni stroj, skratka — rudarjevo orodje, ara odslej, kako se je rudar potil s tem krampom, ali pa kako seje njegovo do spremenilo, ko so v jami dobili prvi zasekovalni stroj. Povsem oemarjena je bila v dosedanji zbirki njihova jamska dejavnost. Tako biskovalec muzeja v zbirki nikjer ni mogel izvedeti, da so bili ravno Jmapje" med najbolj revolucionarnimi slovenskimi delavci, da jeskoraj pri akem premogovniku delovala rudarska godba, pevsko, tamburaško, tralsko društvo, delavske knjižnice in še cela vrsta drugih ustanov. Vse to bo nova postavitev premogarske zbirke skušala predstaviti. Kebej nas bo še zanimalo, česar v drugih tovrstnih muzejih Slovenije (z »samo izjemo— Muzej v Idriji) niso nikdar pokazali: podatkiotem, kako :knap živel s svojo družino, kaj si je s svojo borno mezdo lahko privoščil, iko je stanoval, kako seje oblačil, kaj je jedel — skratka, kolikor mogoče »polnpregled rudarjevega življenjskega stila. Članek o življenju v koloniji tsje med 1918 in 1941 letom je poskus takega kratkega pregleda, ki mu cerdo popolnosti še marsikaj manjka, vendar nam bo pri postavitvi zbirke Iko uspešno služil kot osnova in kažipot za prihodnje raziskave. Po drugi strani pa je pričujoči članek poskus etnološke (etnografske ali d narodopisne) predstavitve enega izmed različnih kulturnih ali življenj-rih stilov v Šaleški dolini. Podoben poskus, ki je bil obenem moje prvo (Janje z etnologijo oziroma,,ljudsko kulturo", sem objavil leta 1976, pod ulovom „Ljudska kultura v Šaleški dolini". Ta članek je pod vplivom rticionalističnih usmeritev v narodopisju prinašal podatke o življenskem ilu v tisti plasti prebivalstva, ki so jo doslej nekoliko mistično in lolizirano imenovali,,ljudsko kulturna" plast. Tako je,.ljudska kultura" iini etnologom pomenila (nekaterim to pomeni še sedaj) le slovenskega meta in kvečjemu še vaškega obrtnika, toda tudi njega v časovno in socia-itiJno neizdiferenciirani podobi in v idealizirani podobi nekdanjega lepega iškega življenja s,,pradavnimi" običaji. Niso pa se zavedali, da vsi ti ,,lepi biiaji" in idilične kmečke hiše niso bile enako lepe in idilične za vse mejke družine, zlasti pa ne za tiste, ki so se morali nenehno ubadati s jralanjem, kaj bodo jutri dali v usta. Vse te družine bi prav gotovo (in tudi Dl)takoj zamenjale v tem ,.vaškem občestvu" za trd, zato pa bodi zanes-p kos kruha, kije prihajal iz rudnikovin tovarn. Predvsem pajepojemljud-b kultura postajal vse bolj neustrezen, ker se je z zgodovinskim razvojem mehno spreminjala in struktura in razmerje med družbenimi razredi in i. Če so v 19. stoletju, ko je v večini evropskih dežel kmet v resnici itavljal veliko večino prebivalstva, narodopisci še lahko svojo vedo 1i na kmečko prebivalstvo, pa tega vsaj v 20. stoletju ne morejo I, saj se število mestnega prebivalstva nenehno veča. Mojemu pregledu idske kulture" v Šaleški dolini iz leta 1976 ne manjka prav nobena iinjkljivost oziroma nedoslednost tradicionalistično usmerjene etnolo-(narodopisja). Tako kot mnoge druge etnološke obravnave je pregled Ital naravni „kmetologije", kljub temu, da je že po svojem naslovu obetal vse„ljudske" plasti v dolini, ki so okrog leta 1900 in dalje morale biti bolj raznolike, kot pabi morda lahko sodili po mojem članku, v zadnjih 15 letih so se prej opisanim tradicionalističnim pogledom etnologijo pridružili novi. Za predstavnike te etnološke ,,šole", katere jnačBnejši predstavnik je dr. Slavko Kremenšek, je značilno, da želijo v loloike obravnave pritegniti vse tiste sloje in družbene skupine, ki so jali ali še dajejo narodu v nekem zgodovinskem obdobju značilen pečat. Iko so bili doslej etnološko že obdelani savinjski splavarji, gozdni in žagar-H delavci na južnem Pohorju, prebivalci predmestnega barakarskega neljavbližiniLjubljane, železničarji izokoliceLjubljaneinšenekajdrugih. »v tako, kot te obravnave dodajo nove kamenčke v podobo o tem, kako l pravzaprav Slovenci živeli v 20. stoletju, tudi moj sedanji zapis oživljenju teju dodaja že znanemu opisu kmečkega življenja v Šaleški dolini opis Mpovskega" življenja, kar gotovo ni brez pomena za naše vedenje o Milosti Šaleške doline. »Ali so na Dolenjskem vsi propagandisti taki?« ga vprašam. »Nekateri so tudi boljši, toda mene je potrlo. ker sem moral zapustiti našo lepo Belo Krajino. O Stajerski.pa ni bilo nič dobrega slišati.« »Francelj. ali kako ti je že ime.« reče kapetan Turnher. »nikar se tako kislo ne drži in ne povej borcem, da si propagan-dist. sicer bojoj. Reci. da si pisar iz kakega odseka.« Ves žalosten in skrušen je odšel v hišo. kjer ga je sprejel plesni vrvež. Tako smo v cvetočem in lepem aprilskem dnevu dobili prvega klavrnega in obupanega propagandista iz Dolenjskega. »Ta pa ta.« je dejal Aleš. »ta bo gotovo dvignil moralo borcev XIV. divizije.« In vsi smo se smejali. Proti koncu novembra leta štirinštiridesetega seje pričela' velika švabska ofenziva, kije trajala do 15. marca petinštiridesetega. S XIV. udarno divizijo smo branili sektor Čreto—Sotesko—grič Sv. Florjana—Šmihel—Bele vode—Smrekovec — skoraj 30 km dolgo fronto. Vsak dan je deževalo. Švabi so nastopali z artilerijo in pehoto. Mladinska organizacija in AFŽ sta vozili in nosili na položaj dovolj hrane in pijače. Mnogokrat so padali šrapneli ali mine^okrog naloženih voz. a dekleta in /ene so kljub topovskemu ognju razdeljevale hrano. Njihov pogum je posebno novincem dvignil moralo. >Ali bo trajala vojna še pozimi?« so vpraševali novinci stare borce. »No. boš še kaj prepeval: Štigelci in cajzelci?« je obveščevalec Kamnikar vprašal Urha Slamiča. kije molčal in gledal v ogenj. O božičnih praznikih smo jedli na Menini enkrat na dan ovsen močnik. Kolone Švabov so se zgrnile okoli nas. »Kako lepo je v topli sobi ob takih praznikih,« se oglasi utrujena propagandistka Dunja. >>In krona vseh praznikov je današnji!« »Kaj pa jaz? Že četrto leto sem tu.« se oglasi naša mala hrabra šifrerka Metka, ki se včasih po cele tedne ni sezula. V temni zimski noči smo se prebijali skozi Savinjsko dolino na sektor Špeh—Črnivec, nato pa dalje v koroške hribe. Na Lepenatki so nam aktivistke omagale, ker niso bile vajene dolgih, napornih zimskih pohodov. Iz snega smo jih dvigali. Velika zima ni skoraj nič škodovala XIV. udarni diviziji, saj sojo vodili v neštetih borbah prekaljeni oficirji in komisarji. Trinajsta brigada je imela godbo na pihala. V Šercerjevi in Tomšičevi brigadi je bilo čez štirideset harmonikarjev. »Fantje, ta ofenziva ni nič proti februarski.« so pripovedovali stari borci novincem. Konec januarja petinštiridesetega leta sta odšla komandant in komisar XIV. divizije, podpolkovnik Jože Lepin (Ris) in podpolkovnik Džidži na Dolenjsko. Štirinajsto udarno divizijo sta vodila od septembra leta štiriinštiridesetega. Za njima sva prišla v divizijo spet podpolkovnik Efenka — Ivan Kovačič in jaz. Nekega februarskega dne dobimo od štaba Matevž Hace 13 S ŠTIRINAJSTO DIVIZIJO NA ŠTAJERSKO JL. (Iz knjige ..Spomini na partizanska leta," ki'j o je v zbirkb„Prešemova* knjižnica" izdal Slovenski knjižni zavod septembra 1946) ~ * . K malu je zapadel sneg po vseh savinjskih vrhovih. »Še eno zimico bomo —.« je rekel podpolkovnik Jože l epin. komandant divizije, »vse tako kaže.« Komisar Džidži. ki je na Kozjanskem izgubil oko. je klel prihajajočo zimo. Brigade so se na položajih hrabro borile. Toda vedeli smo. da se hIi/či konec svobode na osvobojenem ozemlju. Švabi so začeli napadati tudi od koroške strani, iz Črne. Železne Kapic in sem od Kamnika: glavne sile pa so pošiljali iz Šoštanja. Celja in Slovenjgradca. Po začetnih rahlih spopadih so nas mislili potisniti / vseh strani v kotel Savinjske doline in nas tam uničiti. Novinci, ki so prišli v naše edinice poleti štirinštiridesetega. so doživljali prvo sovražno ofenzivo. Na vojaških in političnih urah smo jih poučevali o vseh prijemih in trikih, ki se jih poslužuje sovražnik v svojih ofenzivah, da bi demoraliziral naše borce. V tej dolgi ofenzivi so Nemci nekoč metali letake z napisom: Partizani, zakoljite in pobijte rdeče komisarje! »Hej. tovariš komisar, ne bi bil rad v tvoji koži.« mi je rekel nek'i novinec. »Vedno bi bil v strahu, da se bo priplazil kak lopov in me zaklal.« »Kaj bi se bal; vojna je. lopova se pa tudi tukaj spozna,« mu odgovorim. Vedno je deževalo in snežilo. Obroč okrog Savinjske doline se je ožil. Šercerjevo in Bračičevo brigado smo poslali iz Savinjske doline. Šercerjevo proti Pohorju. Bračičevo pa proti Kozjanskem. S Tomšičevo brigado smo ostali v Savinjski dolini. Borila se je. dokler se zaradi ogromne švabske premoči nosmo umaknili. Švabska sodrga je napolnila savinjske vasi in plenila! Zima je bila v deželi. Kurirji, ki so prišli iz Prekmur-ja. so nam pripovedovali, da se že sliši tam od madžarskih ravnic grmenje sovjetskih topov. • V tistih sneženih in deževnih dneh so zopet zaplapolali taborni ognji v gozdovih. > »Zadnja zima je. fantje.« je kričal neko noč ob ognju poročnik Požar. /one povelje, naj se premakne vsa divizija čez Savona Dolenjsko. Trikrat smo prišli do save. toda zaradi narasle reke in številnih bunkerjev nismo mogli čeznjo. V borbah za prehod je padel hrabri komandant Tomšičeve brigade Murat. Ko smo dobili od glavnega štaba povelje, naj ostane divizija na Štajerskem. smo se zelo razveselili. Zopet smo razbijali švabske bataljone. Pri nekem takem spopadu je padel kapetan Milen-ko. eden najhrabrejših komandantov štajerskih brigad, komandant neštetih drznih akcij. Poznala gaje vsa Štajerska. Glede na hrabrost ga lahko postavimo ob stran narodnemu heroju podpolkovniku Tonetu Vidmarju — Luki. Bil je Črnogorec, deveti sin kmečkih staršev, ki so dali življenje za svojo zemljo. Bilje črnolas. srednje velik in pri borcih trinajste brigade izredno priljubljen. Navadno je jurišal na čelu edinice. Vojna se je bližala h kraju. Nekoč — mislim, da je bilo sredi aprila —. smo dobili od nekega nemškega polka iz Celja pismo, v katerem so nam Nemci pisali, da bi se radi predali. Na določen kraj pomenka je prišlo nekaj oficirjev Avstrijcev. A na sestanku so kar na lepem predlagali, naj bi jih ne napadali, češ vojna bo trajala morda še pol leta. »Pri nas ve že vsak kuhar in komoraš. da bo kmalu konec vojne, in borili se bomo. dokler bo še kak Švab na naši zemlji.* reče podpolkovnik Skala. Čez tri tedne so bili isti Avstrijci naši ujetniki. Tiste dni je pritekel z Menine v Mozirske planine vedno veseli propagandist Janez Pelko. »Hej. kaj pa je bilo. da si pustil čevlje na Menini?« ga vprašam. Po vsej diviziji se je raznesla vest. da je skupina propagandistov s Pelkom na čelu prišla bosa in brez suknjičev z Menine. (Se nadaljuje) VELIKA POLOMIJA Piše: Milan Zrinski Riše: Jelko Peternelj 127. »Bravo, stari tovariš!« seje nasmehnil major. »Torej se »morali povezati s prebivalstvom.To pa je toliko, kot če bi ikali pomoč pri nas«, je zaključil stari obveščevalec. »Mreža se iska«, je dodal poročnik. Imel je prav, kajti to seje zares tudi že dogajalo. Tako diverzanti kot tisti, ki so jih poslali, si niti iŠjali niso, kako preudrano je v Jugoslaviji zastavljena oh-ba pridobitev narodnoosvobodilnega boja in povojne soci-istifne izgradnje. Splošni ljudski odpor in družbena samoza-Kita nista pravljica... 128. Skupina diverzantov je ves dan prebila v zaraščeni grapi, ob večji jasi, nad katero so imeli dober pregled. V jutranjem soncu sta se pred stražarjem, komaj nekaj korakov vstran, pojavila dva lovca. Bila sta brez psov, zaverovana v pogovor o ženskah. Ko so ju obstopifi na pol uniformirani zaraščenci, sta strahoma obstala. Joco ju je ukazal zvezati. Sledilo je kratko zasliševanje o kraju kjer so bili, o ljudeh, navadah in seveda tudi o njunih namenih. 129. »Kdo pa ste vi?« se je čez čas opogumil starejši, nekoliko sivolas možak. »Zate smo vojska! Kakšna boš pa še slišal!« je odsekal Joco. Potem jima je na dolgo in široko pridigal o namenih skupine in videti je bilo, da sta bila precej, osupla. Končno ga je Dinamitor pocukal za rokav. Umaknila sta se. »Kaj bomo z rijima?« Joco je odgovoril z zgovorno kretnjo — zamahil je z roko proti vratu. Dinamitor pa se ni povsem strinjal s takšno odločitvijo. »Naj torej tvegamo?« je siknil komandir. 10r& Številka 10 (522) - 14. marca 191 RMm Zborovanje velenjskih ribičev Člani ribiške družine Velenje so pred dnevi na rednem letnem občnem zboru ocenjevali opravljeno delo in v svojih poročilih (x>udarili predvsem prizadevanja za vlaganje rib terskrb za čistočo jezerskih voda, pritokov in okolja. Družina je lani pri ribičih v Celju in Mariboru priskrbela velike količine porcijskih rib in mladic in z njimi ponovno vrnila življenje v zastrupljena jezera. Poleg tega je družina s starejšimi člani in mladinci skrbela za čiščenje okolice jezer. Velenjski ribiči pa so na jezeru prirejali tudi različna tekmovanja ter se udeleževali med-družinskih in republiških tekmovanj v lovu rib s plovcem in v suhih športnih disciplinah, ki so veljala za republiško prvenstvo ter povsod dosegali lepe rezultate. Pri vlaganju rib in čiščenju okoljaso člani družine pod nadzorstvom gospodarjev opravili precejšnje število udarniških delovnih ur. Velenjski ribiči so na občnem zboru enotno podprli prizadevanja občinske komisije za varstvo zraka, vode in okolja ter sklenili, da bodo pomagali pri izvajanju vseh ukrepov za preprečevanje onesnaževanja jezer in s tem uničevanja jezerske favne in flore. Posebno skrb pa bodo posvetili urejevanju rekreacijskega centra, kjer nameravajo za lastne potrebe urediti tudi ribiški dom. Med prihodnje naloge so med drugim zapisali, zahtevo po čimprejšnji gradnji kolektoija s čistilno napravo ter čistilnih naprav v pritokih jezer. Poleg tega bodo uredili svoj dom, čolnarno, sestavili gojitveni načrt, uredili poligon, okrepili čuvajsko si užbo in skrbeli za red ter čistočo. Še n aprej bodo posvečali posebno skrb vzgoji mladih in starejših ribičev, različnim tekmovanjem in drugim oblikam društvenega življenja. Za uresničevanje vseh teh ciljev pa bo, kot so poudarili, potrebna tudi širša družbena pomoč, da bi s čisto vodo in lepo urejeno okolico velenjsko jezero privabljalo več občanov Velenja in drugih turistov. Velenjski ribiči so z lovnim režimom omejili lov krapov do 1 .julija. Miloš Volk i Odgovor Še vedno precejšnje razlike V javnih občilih se v zadnjem času pojavljajo vesti o tem. kako v nekaterih velenjskih organizacijah združenega dela prekoračujejo z izplačilom osebnih dohodkov, nekateri od teh organizacij združenega dela pa tudi ne razporejajo dovolj sredstev za razširjeno reprodukcijo. Med takšnimi organizacijami združenega dela naj bi bila po mnenju Občinskega sindikalnega sveta tudi Rdeča dvorana Velenje. Da bi bila informacija popolna, želimo v zvezi s tem, obrazložiti nekatera dejstva. Rdeča dvorana Velenje je v letu 1978 prevzela od Izletnika Celje RTC Golte. Center ki ga je U OZD prevzela, je bil skrajno zanemarjen, devet let je posloval z izgubo, kije iz leta v leto rasla. Izletnik je pokrival izgubo s sanacijskimi krediti. Predpisano amortizacijo ter sredstva za investicijsko vzdrževanje pa m zbiral, tako da danes center nima nikakršnih srredstev za namene enostavne reprodukcije^ Rdeča dvorana Velenje je s svojimi sredstvi in s pomočjo nekaterih OZD v občini Velenje in Mozirje v obliki opravljenih del, pričela usposabljati center. Ze. lakoj na začetku obratovanja seje zgodila nesreča, tako daje ostala Rdeča dvorana tudi v letu 1979 brez predvidenega dohodka. V tem času, to je meseca septembra 1979 ni obstajal interesširše družbene skupnosti, da se usposobi gondolska žičnica v prvotno stanje. Veliko je bilo razglabljanj o tem (vendar ne v Rdeči dvorani), da bi prevzela RTC Golte neka večja OZD. Stvari so se tako dolgo zavlačevale, daje dokončno odločitev o tem podal svet osmih občin celjskega območja. Svet je sklenil, da bo tudi Rdeča dvorana nosilec ponovnega zagona ter nadaljnega razvoja centra. Vsi predstavniki občin so sprejeli sklep, da bodo občine podpisale samoupravni sporazum o združevanju sredstev za dograditev tega centra. Rdeča dvorana je zopet pričela usposabljati center (pa čeprav v skromni kadrovski zasedbi). Velik problem za nadaljevanje del je predstavljala bližajoča se zima. Center je imel namreč edini dostop z gondolo, ta pa je bUa v okvari. Nemudoma so slekla dela na cesli. tako daje bila le-la že do prvega snega nared. S cesto je Rdeči dvorani uspelo center vzdrževati skozi zimo. Metalna Maribor je medtem usposobila eno gondolo za tovorni promet. Danes je RTC Golte pripravljen za minimalno obratovanje. Rdeča dvorana pa nadaljuje z razvojem. Vsa sredstva je v tem času aktivirala za le namene, u da ji je po delitvi ostalo bore malo. Vse od prevzema centra od Izletnika (nov. 1978) pa do danes, ni povišala osebnih dohodkov tako, da so le-ti daleč pod rastjo življenjskih stroškov. O razširjeni reprodukciji je nemogoče govorili, saj je bilo breme porabljenih materialnih sredstev za tako majhno organizacijo zelo velika Ne smemo prezreli dejstva, daje bila s strani občine Velenje najmanjši OZD v občini dodeljena najtežja naloga: usposobiti center, kije posloval z izgubo vse od ustanovitve pa do danes. Smatramo, da so skrajno neodgovorna izhodišča zabeležena v javnih občilih, ki so naše OZD predstavila javnosti v popolnoma napačni Iu6. Nimajo nikakršne strokovne podlage, lahko jih celo opredelimo s tem. da s svojo tendecioznostjo rešujejo delavnost in ugled nekaterih, ki se izogibajo odgovornih nalog. Takšno neresnično pisanje pa vpliva negativno na moralo listih, ki se trudijo, da se rešijo propadajoča družbena sredstva, za stanje katerih nikakor ne more prevzeti odgovornosti Rdeča dvorana Velenje. Povsem nerazumljivo je. da je Občinski svet iniciator takšnih neresničnih ugotovitev, saj bi moral s svojo funkcijo biti prisoten pri reševanju problemov, ne pa da daje nestrokovne ter neutemeljene podatke v najslabši luči. Zavedamo se. daje med OZD veliko kršilcev, ki se obnašajo nestabilizacijsko. ti se jim omogoča neracionalno poslovanje, toda mednje nikakor ne sodi Rdeča dvorana Velenje Predsednik zbora delavcev Friderik Kukovec Toka^sm^Kipfsali v članku z naslovom Še vedno precejšnje razlike ki je bil obiavlien v letošnji 8. številki našega tednika, smo slišali na 8. redni sqi občinskega sveta ZSS Velenje. Seja je bila 20. februarja letos. Tako jetaki.zapisano hidi v gradivu ki so ga dobili udeleženci seje. Torej ne gre za nikakršno lendiciozno pisanje, ampak samo za poročanje o tem, kar smo slišali na omemenem sestanku. Pa Se to! Skoda je, da tudi v gornjem odgovoru ni konkretmh(nobenih) številk, saj bi tako najlažje postavili piko na i. TURISTIČNO DRUŠTVO VELENJE VPISUJE interesente za seminar turističnih vodičev, za potrebe re-ceptivnega turizma za področje Velenja in okolice. Pogoj za vpis je dokončana srednja šola, obvladanje enega, do dveh tujih jezikov (italijanski, nemški, angleški, francoskih Seminar bo turistično društvo organiziralo ob sobotah in nedeljah, ali po dogovoru z interesenti, ko bo prijavljenih dovolj kandidatov. Prošnje za vpis oddajte v pisarni Turističnega društva — Turistična agencija Rdeča dvorana, vsak torek in četrtek od 16. do 18. ure, pooblaščenemu predstavniku Turističnega društva. , i Upravni odbor turističnega društva Velenje SAMOUPRAVNA INTERESNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE VELENJE ODBOR ZA DRUŽBENO POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU Na podlagi 9. člena pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje, združenih za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu razpisujemo NATEČEJ ZA LETO 1980 ZA PRIDOBITEV STANOVANJ, KI SO ZGRAJENA S SREDSTVI DRUŽBENE POMOČI RAZPISNI POGOJI Ad. I Upravičenci za pridobitev stanovanja, zgrajenega s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, so: — družine in občani z nižjimi dohodki. — starejši ljudje in upokojenci. — udeleženci NOV — mlade družine. — delovni invalidi. I. kategorije ter 100% vojaški mirovni invalidi s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo. A) Upravičenci lahko zaprosijo za stanovanje, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da prosilec stanovanja oziroma kdo od članov njegovega družinskega gospodinjstva ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje ali lastnik primernega vseljiyega stanovanja. — da ima prosilec za stanovanje stalno bivališče na območju občine Velenje, — da prosilec oziroma njegova družina doslej še ni imela ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, — da prosilec za stanovanje oziroma kdo od članov njegovega družinekga gospodinjstva ni lastnik počitniške hišice, — da prosilec s svojo družino živi v neustreznem stanovanju najmanj eno leto pred natečajem. — da prosilec ali za delo sposoben član ožje družine ni zaposlen iz neupravičenih razlogov, — da prosilec pri svojih bližnjih sorodnikih (zakonec, starši oz. otroci), ki so lastniki večstanovanjske hiše, stanovanja ali stanovanj, ki presegajo stanovanjske normative na območju občine Velenje, ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja. — da prosilec ni lastnik nepremičnine v vrednosti nad 15-kratnim poprečjem osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. B) Družine in občani z nižjimi dohodki lahko zaprosijo za stanovanje, če poleg pogojev iz točke A) izpolnjujejo še naslednje pogoje:: — da skupno dohodek prosilca in članov njegovega gospodinjstva ne presega na člana gospodinjstva mesečno 40 % poprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. C) Starejši ljudje in upokojenci lahko zaprosijo za stanovanje, če poleg pogojev iz točke A) izpolnjujejo še naslednje pogoje: — da skupni dohodek njegove družine na člana družine ne presega 60% poprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu; kolikor je prosilec sam. t.j. brez družine, pa njegov skupni dohodek ne sme presegati 80% poprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. Prednost pri dodelitvi stanovanja imajo upokojeni občani, ki so bili več kot 10 let zaposleni na območju občine Velenje. D) Udeleženci NOV lahko zaprosijo za stanovanje, kolikor izpolnjujejo pogoje po določilih odloka občine Velenje o merilih za uporabo sredstev, zbranih s prispevkom za graditev stanovanj za udeležence NOV. E) Mlade družine lahko zaprosijo za stanovanje, če poleg pogojev iz točke A) izpolnjujejo še naslednje pogoje: T da namensko varčujejo za nakup stanovanja vsak eno leto pred razpisom natečaja, — da bo njihovo stanovanjsko varčevanje trajalo najmanj 3 leta, kar bo razvidno iz varčevalne pogodbe in da letni znesek privarčevane vsote ni manjši od 20% skupnega dohodka članov gospodinjstva. — da se mlada družina obveže namensko varčevati za nakup stanovanja ali gradnjo stanovanjske hiše ves čas. dokler je v stanovanju, zgrajenem s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. — da se vsaj ena TOZD oziroma OZD, pri kateri sta zakonca zaposlena jamči, da bo skupaj s prosilcem rešila njegov stanovanjski problem v roku 5 let od dneva pravnomočnosti odločbe o dodelitvi stanovanja, kadar gre za nakup stanovanja v etažni lastnini, oziroma v roku 6 let, če gre za gradnjo individualne stanovanjske hiše. — da TOZD oziroma OZD v pismeni obliki posreduje stanovanjski skupnosti sklenjen sporazum med njo in delavcem, s katerim se dogovorita, kako bosta reševala stanovanjsko vprašanje v petih oziroma šestih letih. — da TOZD oziroma OZD v smislu gornjih določil sklene ustrezno jamstvo jamstveno pogodbo s stanovanjsko skupnostjo. Za mlado družino se štejeta zakonca: — če od sklenitve zakonske zveze pa do vložitve prošnje za stanovanje ni preteklo 6 let — če noben od zakoncev ni starejši od 30 let. Ad.2. Prosilci morajo v vlogi obvezno navesti sledeče osnovne podatke: — osebni podatki prosilca in članov družine (priimek in ime, datum rojstva in kraj rojstva, stalno bivališče) — poklic — čas bivanja v občini Velenje. — delovni staž. — dohodek družine. Prosilci morajo k vlogi predložiti naslednja potrdila: — potrdilo o stalnem bivališču prosilca in zakonca, — potrdilo o skupnem gospodinjstvu in številu družinskih članov. — potrdilo o delovnem stažu prosilca in zakonca. — potrdilo o izplačanem osebnem dohodku družinskih članov za preteklo leto. — potrdilo o premoženjskem stanju — potrdilo o času zaposlitve na območju občine Velenje. — podatke o dosedanjih stanovanjskih razmerah (zapisnik o ugotovitvi vrednosti stanovanja m stanovanjsko pogodbo). Mlade družine pa morajo poleg zgoraj naštetih potrdil predložiti še naslednja potrdila: — izpisek iz poročne matične knjige. — varčevalno pogodbo sklenjeno s poslovno banko za nakup sianovanja ali graditev stanovanjske hiše, — jamstveno pogodbo OZD. Ad.3 Predlagatelji, ki so po uvodu v navedenem pravilniku pristojni. da posredujejo predloge za pridobitev stanovanja za prosilce. so dolžne, da vloge obravnavajo na pristojnih samoupravnih organih za stanovanjske zadeve in morajo k predlogom predložiti tudi ustrezna verodostojna potrdila. Ad. 4 Družine, občani z nižjimi dohodki, starejši ljudje, upokojenci. mlade družine, delovni invalidi I. kategorije ter 100 % vojaški mirovni invalidi s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo vložijo prijavo na javni natečaj, opremljeno z ustreznimi potrdili. upoštevajoč svoj status, na samoupravno stanovanjsko skupnost občine Velenje. Šaleška 19/a. Udeleženci NOV vložijo prijavo na javni natečaj preko krajevne organizacije ZB NOV na občinski odbor ZB NOV. Delavci, zaposleni pri obrtnikih, vložijo prijavo na javni natečaj preko skupne komisije pri obrtnem združenju obrtni-' kov in delavcev občine Velenje. Ad.5 Zaradi hitrejšega reševanja stanovanjskih vprašanj dobitniki stanovanj prispevajo svoj delež kot soudeležbo za pridobitev stanovanjske pravice ob dodelitvi stanovanja v družbeni lastni-ni: a) soudeležba je diferencirana glede na poprečni osebni dohodek družinskega člana v preteklem letu Razpon soudeležbe znaša 1 — 4 % od nabavne vrednosti stanovanja in je odvisen od skupnega dohodka na družinskega član. Skupni dohodek na družinskega člana glede na poprečni osebni dohodek v SRS v preteklem letu: do 29% do 30% • do 32 % do 34% Višina soudeležbe glede na nabavno vrednost stanovanja 1 % 2% 3% 4% b) Pričakovalcu. ki se mu dodeli staro komfortno stanovanje, se šteje za nabavno vrednost stanovanja knjižno valorizacijska vrednost in vplača finančno udeležbo po lestvici, določeni pod a). c) Pričakovalec je dolžan plačati soudeležbo do dneva vselitve. Med pričakovalcem in samoupravno stanovanjsko skupnostjo se sklene posojilna pogodba, v kateri določijo pravice in obveznosti iz posojilnega razmerja. Znesek, ki ga plača pričakovalec kot soudeležbo za nakup stanovanja v družbeni lastnini, se smatra kot posojilo stanovanjski skupnosti. Sredstva se začno vračati imetniku stanovanjske pravice po treh letih po vplačilu soudeležbe in se vračajo v enakih mesečnih obrokih po 2 % obrestni meri. tako. da se mu v 10-ih letih od vplačila vrne soudeležba v celoti. Ad. 6 Rok za zbiranje prijav na natečaj traja 15 dni od objave. Prijave na natečaj, prispele po tem roku in tiste, ki ne bodo opremljene z vsemi zahtevanimi potrdili, ne bodo upoštevane. Na natečaj pa se naj ponovno prijavijo vsi tisti, ki so že morda vložili pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Velenje prijave pred tem javnim natečajem. Prijave na natečaj z vsemi dokazili bo pregledal odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki bo tudi sestavil osnutek prednostne liste za pridobitev stanovanja. Dokončno pa bo prednostno listo za pridobitev stanovanja sprejel zbor uporabnikov in jo bo tudi javno objavil v tedniku NAS ČAS. Vse ostale informacije v zvezi s tem natečajem dobite pri delovni organizaciji DOM Velenje. Šaleška 19/a. telefon 851-010. pri referentu za solidarnostna stanovanja. Predsednik odbora za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Marija LEŠNIK. I. r. SAMOUPRAVNA INTERESNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE! VELENJE Komisija za razdeljevanje kreditov Na podlagi 6. člena pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve z združenimi sredstvi za usmerjeno, organizirano stanovanjsko graditev je komisija za razdeljevanje kreditov samoupravne interesne stanovanjske skupnosti občine Velenje na svoji seji dne 3. marca 1980 sprejela XII. NATEČAJ za posojila za stanovanjsko graditev. Posojilo se namenja: I. Za gradnjo in nakup stanovanj v družbeni lastnini, II. Za gradnjo ali adaptacijo stanovanjskih hiš v oseba lasti nakup etažnih stanovanj ter nakup montažnih stanov skih hiš. Posojilo za adaptacijo stanovanjskih hiš se namenja samo v primeru, če se z adaptacijo pridobi nov stanovanjski prostor. posojilo lahko najamejo temeljne in druge organizacij združenega dela. druge samoupravne organizacije, družbena politične skupnosti, društva in delavci organizacij, ki združujejo sredstva po družbenem dogovoru o združevanju sredstev za stanovanjsko graditev v občini Velenje. Razpisna natečajna vsota znaša: pod 1. 12.000.000.00 din pod II. 6.000.000.00 din K vlogi za natečaj za najem posojila mora organizacij* predložiti: 1. Elaborat o izgradnji z veljavno tehnično dokumenti ali kupoprodajno pogodbo. 2. Sklep s katerim organ samoupravljanja zagotav sredstva za odplačevanje posojila. 3. Dokumentacijo, iz katere bo razvidna najmanj 50% lastna udeležba. K vlogi za najem kredita mora delavec predložiti: 1. Izjavo svoje organizacije o poprečnem mesečnem osebnem dohodku in osebnem dohodku družinskih članov ter stanovanjskih prilikah delavca. 2. Veljavno gradbeno-tehnično dokumentacijo ali kupo- (Nadaljevale na 11. strni Številka 10 (522) - 14. marca 1980 l\*11 XII. natečaj za posojila za stanovanjsko graditev (Nadaljevanje z 10. strani) prodajno pogodbo o nakupu etažnega stanovanja oziroma montažne hiše. Višina lastne udeležbe delavca znaša najmanj 70% od končne vrednosti stanovanja oziroma stanovanjske hiše, diferencirana glede na dohodek družine. Stanovanjska hiša mora biti zgrajena do V. faze. Za lastno udeležbo se šteje tudi posojilo, ki ga pridobi organizacija pri Temeljni banki Velenje na podlagi vezave sredstev, s katerimi samostojno razpolaga. Odplačilna doba posojila bo določena na podlagi kreditne sposobnosti, vendar ne more biti daljša do 14. let. Obrestna mera za posojilo je 4% letno, s tem, da se po desetih letih od začetka odplačevanja za neodplačani del posojila poveča na 6%. Posojilo vrača organizacija v polletnih anuitetah, individualni koristniki pa odplačujejo posojilo v mesečnih obrokih. Prednost za posojilo po tem natečaju ima delavec, ki — kupuje etažno stanovanje v okviru usmerjene stanovanjske izgradnje, — ima nižje poprečne mesečne dohodke na člana družine, — gradi stanovanjsko hišo v okviru usmerjene stanovanjske graditve. Natečaj za posojilo traja do vključno 29. marca 1980. Prijave na natečaj, prispele po tem datumu, ne bodo upoštevane. Vloge za priglasitev na natečaj sprejema po sklepu komisija Ljubljanska banka-Temeljna banka Velenje — oddelek stanovanjsko komunalnega kreditiranja. Velenje, Rudarska 3, kjer lahko udeleženci dobijo podrobnejša pojasnila v zvezi z natečajem. Vloge bo pregledala komisija in pripravila predlog za odobritev oziroma zavrnitev vlog za posojila iz združenih sredstev. Sklepe o odobritvi ali zavrnitvi vloge za najem posojila bo sporočila vsem udeležencem natečaja Ljubljanska banka-Temeljna banka Velenje najkasneje 30 dni po zaključku natečaja in sklepala z udeleženci natečaja, ki bodo uspeli na natečaju, posojilne pogodbe. Ljubljanska banka-Temeljna banka Velenje bo zahttevala od posojilojemalca zavarovanje za posojila in kontrolirala namensko porabo sredstev. Velenje, 10.3. 1980 Predsednik komisije za razdeljevanje kreditov S1SS občine Velenje Silvo Koprivnikar, 1. r. Thompson; igrajo: Anthony Quinn, James Mason 18. 3. — torek ob 18. in 20. uri DRIVER — ameriška kriminalka režija: Walter Hill; igrajo: Reyna 0'Nel, Izabela Adjani 19. 3. — sreda ob 18. in 20. uri DRIVER — ameriška kriminalka 20. 3. četrtek ob 18. in 20. uri ROBIN HOOD — • PUŠČICA, MEC in KARATE — italijanski avanturistični: režija: Tonino Ricci; igrajo: Alan Steel, Victoria Abril kino dom kulture velenje 17. 3. — ponedeljek ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE OKNO V NEBO — ameriški; režija: Larry Peerce; igrajo: Marilyn Has-sett, Tomonthy Bottoms kino šoštanj 15. 3. — sobota ob 19.30 NEVAREN PREHOD — ameriški akcijski 16. 3. — nedelja ob 17.30 in 19.30 uri - DRIVER - ameriška kriminalka 17. 3. — ponedeljek ob 19.30 uri PREHOD STEGNERJA -angleški avanturistični 19. 3. — sreda ob 19.30 uri OKNO V NEBO — ameriški kino Šmartno ob paki 14. 3. — petek ob 19. uri PREGON STEGNERJA — angleški avanturistični 18. 3. — torek ob 19. uri DRIVER — ameriška kriminalka gostinstvo velenje, p.o. velenje. rudarska 1 telefon: (063) 851-220 telegram: gostinstvo velenje POROKE: Milomir KIJANOV1Č, roj. 1947. usnj. delavec. Šoštanj. Cesta talcev 15 in Mirosava DIKOSA-VIČ. roj. 1960, stiskalka, Šoštanj. Cesta talcev 15. GOSTINSTVO VELENJE OBVEŠČA cenjene goste, da bo v marcu glasba v naslednjih lokalih. HOTEL PAKA, VELENJE - vsak večer od 19. -23,30 ure. razen ponedeljka; RESTAVRACIJA JEZERO, VELENJE - vsak večer od 19 do 23.00 ure. razen torka in srede; KAJUHOV DOM, ŠOŠTANJ - vsak večer od 19 do 23.00 ure. razen ponedeljka. PRIDITE, ZADOVOLJNI BOSTE! Koledar Kino fetek. 14. marec 1980 — Ma-da ibota, 15. marec 1980 — emen Nedelja, 16. marec 1980 — lerbert tonedeljek, 17. marec 1980 — Jedert orek, 18. marec 1980 —Ciril reda. 19. marec 1980 —Jožef Četrtek, 20. marec 1980 — lavdija Dežurstva redni kino velenje 14. 3. — petek ob 18. in 20 uri ZANESENJAK - francoska komedija režija: Klod Zidi; igrajo: Luj De Fines, Ani Zirardo 15. 3. — sobota ob 16., 18. in 20. uri PREGON STEGNERJA — angleški avanturistični; režija: Michael Winner; igrajo: Sophia Loren, James Cobura 16. 3. — nedelja ob 16., 18. in 20. uri PREGON STEGNERJA -angleški avanturistični 17. 3. — ponedeljek ob 18. in 20. uri NEVAREN PREHOD — ameriški akcijski: režija J. Lee TURISTIČNO DRUŠTVO VELENJE OBJAVLJA ponudbo vsem ponudnikom privatnih turističnih sob in kmetijam, kjer se želijo ukvarjati s kmečkim turizmom da svoje želje sporočijo turističnemu dručtvu. Poleg sob je pomembno, da ponudniki želijo aktivno delati v turistični društveni organizaciji na področju oddajanja privatnih sob turistov. Proste sobe lahko prijavijo s številom ležišč v pisarni Turističnega društva Velenje vsak torek in četrtek od 16. do 18. ure (Turistična agencija Rdeča dvorana). Podatki so potrebni turističnemu društvu, da bi lahko usmerili komisijo na delo, da kategorizira sobe in jih ovrednoti. Vse za napredek turizma! Upravni odbor Turističnega društva Velenje SKUPŠČINA KMETIJSKE ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI OBČINE VELENJE RAZPISUJE prosta dela in naloge STROKOVNEGA TAJNIKA kmetijske zemljiike skupnosti Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima višjo ali srednjo izobrazbo agronomske smeri in — najmanj 2 oziroma 3 leta delovnih izkušenj. Kandidat naj pošlje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni od objave razpisa na naslov: Kmetijska zemljiška skupnost občine Mozirje. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po poteku razpisnega roka. / VEl.ENJČA NI. U UBITE UI LEPEGA CVETJA! Včlanile se v turistično društvo vsak torek in četrtek od 16 do 18 ure v pisarni Turističnega društva — Turistična agencija Rdeča dvorana: Upravni odbor T D ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE 14.3.1980 — dr. Kralj (dnevni), •. Preme (nočni) 15. 3. 1980 - dežurni: dr. Ldnik, pom. dežurni: dr. Kosi 16. 3. 1980 — dežurni: dr. Ldnik. pom. dežurni: dr. Kosi 17. 3. 1980 - dr. Zuber temi), dr. Natek (nočni) IDRAVNIKI V MAVSTVENEM DOMU DfrANJ od 14. 3. do 16. 3. 1980 — dr. Peter Lazar «d 17. 3. do 18. 3. 1980 — dr. Menih od 19. 3. do 20. 3. 1980 — dr. Stupar VETERINARJEV V VETE-INARSKI POSTAJI VELE-IJEod 14. 3. do 20. 3. 1980 Ivo lagožen, dipl. vet., Velenje, Vr-jačke Banje 7 ZOBOZDRAVNIKOV V ZDRAVSTVENEM DOMU LENJE 15. 3. in 16. 3. - dr. vonka 'Petek, Koroška 31, Ve- r REK VELENJE DO ELEKTRO FILTERSKI ELEMEMTI . Komisija za delovna razmerja Komisija za delovna razmerja pri DO „EFE" Šoštanj objavlja prosta dela in naloge DEŽURNEGA ELEKTRIKARJA Pogoj: — KV elektrikar — dve leti delovnih izkušenj, — odslužen vojaški rok. Stanovanja ni! Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Delo se opravlja v I. in II. izmeni. Kandidati naj vložijo pismene prošnje v roku 15 dni od objave z dokazili na naslov REK — DO ,,EFE" Šoštanj, komisija za delovna razmerja, 63325 Šoštanj. O izbiri bomo vse prijavljene obvestili v roku 30 dni po preteku objave. ZAHVALA Nenadoma nas je zapustila v 82. letu ljuba mama, stara mama in sestra jg;,, Antonija Lihteneker iz Lajš 208 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izkazano sožalje in nudeno pomoč. Posebej se zahvaljujemo dr. Valterju Pirtovšku za njegovo požrtvovalnost, duhovniku Stanku Prazniku za opravljen obred, govornikom, pevcem, kolektivom REK—Avtopark, bolnici Topolšica. TF.Š. Tesarstvo Škotnik. Z. V. invalidov za darovano cvetje ter vsem, ki ste jo pospre-t mili na zadnji poti. Žalujoči: hčerki Marija in Tilka, sinovi Franc, Alojz, Ivan in Jože z družinami, sestra Fanika in brat Jože ter ostalo sorodstvo. Mali oglasi prejmem TAKOJ ali po dogo-KV mehanike v moderno ljeno delavnico. Plača Sprejmem tudi vajenca, ilov v upravi lista. PRODAM zastavo 101, letnik 1974. Rafko Drev, Topolšica 14. PRODAM AUDI 80, letnik 1974. Anton Leber, Šoštanj. ■ PRODAM jedilnico in hladilno skrinjo. Oglasite se na Šercerjevi & stanovanje 3. Velenje. "NAŠEL sem ženski prstan na cesti proti parkirišču Podkraj. Naslov v uredništvu. PRODAM 125 PZ. Prevoženih 1500 km. Informacije Serdinšek, jorica. Cesta I, štev. 10. Tel. 852-032 KUPIM rabljeno omaro, 1 m iiroko. Kličite popoldan, tel. 851-383. VNAJEM vzemem gostilno ali lile v okolici Velenja ali Celja, formacije po tel. 881-052. OZD INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ Glabni trg 2, 63 325 Šoštanj Komisija za delovna razmerja TOZD Tovarne usnja Šoštanj OBJAVLJA naslednja prosta dela in naloge 1. DVA KLJUČAVNIČARJA Pogoji: KV ključavničar, zaželene delovne izkušnje. 2. ELEKTRIKAR Pogoji: KV elektrikar, zaželene delovne izkušnje. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh od razpisa na naslov: Kadrovska služba TOZD Tovarne usnja Šoštanj, Glavni trg 2, 63325 Šoštanj. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku razpisa. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, brata in strica Mihaela Talerja roj. 1899 leta v Dragžošah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vsem prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalja. darovali vence in cvetje, počastili njegov spomin in ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se govorniku za poslovilne besede. Posebno se zahvaljujemo pevcem upokojenskega društva Velenje, ter duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Elizabeta, sestre Julka, Pavla, Angela, brat Janez in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Po dolgi in mučni bolezni je prenehalo biti zlato srce ljube žene, mame. stare mame, prababice in sestre Marije Vrabič rojene Kocjanc Iskrena hvala vsem za izrečeno sožalje in za darovano cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Pavlu Gro.šlju za njegov trud in vsem. ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni nama velenje Četrtega aprila v Šoštanju Peto srečanje malih vokalnih skupin Slovenije Radio Velenje in zveza kulturnih organizacij Slovenije bosta pripravila v petek. 4. aprila 1980 s pričetkom ob 19. uri v domu kulture v Šoštanju 5. SREČANJE MALIH VOKALNIH SKUPIN SLOVENIJE. Na srečanju lahko nastopajo male vokalne skupine iz SR Slovenije in iz zamejstva, to je sestavi od 3 do 7. pevcev, dovoljena pa je spremljava z ljudskim instrumentom. Prijave je treba poslati do 25. marca 1980 na naslov: RADIO VELENJE, 63320 VELENJE. FOITOVA 10. Hkrati s prijavo morajo skupine sporočiti naslove 5 skladb, s katerimi želijo nastopiti na srečanju. Organizatorja bosta vesela, če bodo med predlaganimi skladbami tudi narodne pesmi z območja, s katerega prihaja skupina, dobrodošle pa bodo tudi izvirne partizanske pesmi. Posebna žirija bo izbrala dve skladbi, s katerimi bodo male vokalne skupine nastopile na 5. srečanju v Šoštanju. Ob zaključku bodo udeleženci 5. srečanja malih vokalnih skupin Slovenije zapeli Radovana Gobca »Zdra-vico svobodi«. V Galeriji knjižnice VkurzM Za nami je 8. marec — dan žena. Letošnje praznovanje lega mednarodnega praznika je imelo, bolj kot kdajkoli doslej, delovno obeležje. Bila je nova priložnost za oceno, kako v praksi uresničujemo, med drugim. tudi resolucijo zvezne skupščine« o glavnih smereh družbenega delovanja za zboljšanje družbenoekonomskega položaja in vloge žensk v socialistični. družbi« ter stališča slovenske problemske konference o delavki v združenem delu. Torej za oceno o samoupravnem in družbenoekonomskem položaju ženske kot ustvarjalke našega razvoja. Tam. kjer so se lotili ocenjevanja doseženega napredka pri utrjevanju samoupravnega in družbenoekonomskega položaja žensk, so lahko ugotovili, da precej nalog še zmeraj ni uresničenih in da bodo potrebni novi napori za spremembo obstoječega stanja. Pa tudi zato. da spremenimo sem in tja še vedno prisotno mnenje o ženskah. ki so »z drobnim delom udeležene oziroma v pomoč moškim pri njihovih velikih nalogah!« Napori, predvsem pa tudi drugačna zavest, bodo potrebni tudi za to. da enkrat za vselej odpravimo ponekod še zmeraj uveljavljeno praznovanje »dneva moških« z nagovori, darili in obveznim aperitivom, vse to seveda po možnosti med delovnim časom. Kaže, da organizatorji. pa tudi udeleženci tovrstnih praznovanj, »ki so prav gotovo v posmeh mednarodnemu dnevu žensk, pozab-Ijajo.da so bila pri nas ženska vprašanja vseskozi del razrednega boja, boja delavskega razreda za pravice delavcev in da s »praznovanji dneva žensk«, naj bodo pripravljena iz kakršnega koli razloga že, razvre-dnotujemo ta naša temeljna načela. * Nogomet Gradbenik: Elkroj 1:0 V nedeljo sta se na Ljubnem v pokalnem srečanju pomerili ekipi domačega Gradbenika in Zgornjesavinjske selekcije. Dokaj presenetljivo so slavili domačini, ki so pomanjkanje tekmovalnih izkušenj in slabšo pripravljenost nadomestili z borbeno in požrtvovalno igro ter z edinim zadetkom Juvana zasluženo premagali nekoliko oslabljenega nasprotnika. Pred 400 gledalci je srečanje vodil Šešek iz Celja. Mi in narava Zima je tudi letos pustila svoje »posledice«. Nekatere so ostale še od prejšnjih let, čeprav nenehno hodimo mimo njih. jih ne opazimo ali pa namenoma zatisnemo oči pred njimi. Obenem se vsako leto ponašamo, da je naše mesto med najlepše urejenimi kraji. Zato bi bilo prav, da vsakdo pogleda okoli sebe. okrog svojega bloka in stori tisto, kar je dolžan storiti. Naše „lepo" okolje 28. decembra bo v Velenju javna TV oddaja Naši kraji med seboj. Poročali smože. da se bosta v tej oddaji predstavili mesti Velenje in Trbovlje. Ena izmed točk oddaje bo tudi odkrivanje črnih točk. Torej bodo Velenjčani poskušali najti čimveč točk. ki kvarijo izgled kraja v Trbovljah. Tr-boveljčani pa pri nas. Ko smo te dni napravili kratek sprehod po Velenju, smo se prepričali, da bodo imeli boveljčani kaj pokazati mno gim gledalcem, pred te' zijskimi sprejemniki v petek 28. marca, saj smo ujeli v na; fotoaparat veliko takšnil točk. Na nekatere vas d želimo tudi spomniti. Seveda pa ne bi bilo prav. če bi: mesto uredili samo zarad Trboveljčanov. To mora naša celoletna naloga. K rajevno skupnost Velenje center levi breg krasi tudi gornje zimsko-spomladansko tihožitje, bloki na Prešernovi (ob križišču z Jenkovo cesto) je v senci smrek prava zbirka nesnage žininic do razbitega spačka. Kaže, da so krajani zelo ponosni na to. Odprli razstavo narodnih vezenin Svet za družbeno politično dejavnost žena pri občinski konferenci SZDL Velenje je tudi letos pripravil skupaj s kulturnim centrom Ivan Napotnik Velenje tradicionalno razstavo ročnih del žena velenjske občine v počastitev 8. marca. Razstavo so odprli pretekli petek v prostorih galerije velenjske knjižnice. Tokrat razstavljalke prikazujejo vso iznajdljivost, spretne roke, pa tudi razgledanost na področju narodnega ornamenta. ki nam ga danes nudijo strokovne knjige. Svoje izdelke razstavlja deset žena, kolektivno pa razstavljajo osnovna šola XIV. divizije in zaposleni v sanatoriju Ravne. Ob otvoritve razstave je o pomenu 8. marca in vlogi ženske danes spregovoril predsednik občinske konference SZDL Velenje Tone Šeliga, lep kulturni program pa so izvedli operni solisti iz Ljubljane. V nocojšnjem Petkovem kulturnem večeru se bodo predstavili člani literarnega krožka gimnazije Velenje. Republiško tekmovanje V soboto, 8. marca je ribiška družina „Paka" organizirala v Šoštanju republiško dvoransko prvenstvo v suhih disciplinah. Novi republiški prvak v tej disciplini je postal Vlado Mešič, ki je osvojil 291 točk, drugi je bil Franc Rebevšek s 257 točkami, tretji pa Martin Pliberšek s 205 točkami. V disciplini obtežilnik ARENBERG je Vlado Mešič dosegel svetovni rekord s 100 točkami. Ekipno je na republiškem tekmovanju zmagala ribiška družina „Paka" Šoštanj s 742 točkami. V. Kojc SLEPI ŠAHISTI V VELENJU 13. februarja so se v Velenju srečali slepi šahisti celjske regije z mladinci krajevne skupnosti Velenje—Desni breg. Zasluženo so zmagali gostje z rezultatom 3.5:2,5. Na posameznih deskah so bili doseženi naslednji izidi: Mohorič: Matko 0:1. Vodeb — Holešek 1:0, Ojstršek : Žlabornik 1:0, Pustinek — Zagorc 0:1, Žerdoner : Vujič 0.5:0.5. Srečanju ob šahovnici je sledil pester družabni večer, na katerem so se dogovorili tudi za povratno srečanje v Celju. H. Jerčič Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje Franjo Kljun je na seji sveta pred dnevi izročil posebo občinsko priznanje dolgoletnemu delavcu občinske uprave FRANCU BOŽIČU. Franc Božič, ki ga že dolga leta srečujemo v sprejemni pisarni skupščine občine, je priznanje prejel na pobudo nekaterih krajevnih skupnosti občinske konference SZDL Velenje. Za dan žena V počastitev mednarodnega praznika dneva žena je tudi krajevna organizacija SZDL Šoštanj organizirala svečano proslavo. Vsaki udeleženki proslave so šoštanjski mladinci poklonili rdeč nagelj. Dvorana je bila nabito polna žena in mater, ki so z zanimanjem sledile programu, v katerem so nastopili malčki iz vzgojno varstvenega zavoda, učenci obeh osnovnih šol in mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj pod vodstvom Danice Supovec. Ob mednarodnem prazniku žena pa je krajevna organizacija rdečega križa obdarila s cvetjem in skromnim darilom vse bolne in starejše občanke, ki se niso mogle udeležiti proslave v domu kulture. Članice odbora RK so jih obiskale na domu in jih tako razvedrile Derbi v Topolšici V spomladanskem delu prvenstva slovenske odbojkarske lige za moške je Topolšica doživela dva poraza, in sicer s Polskavo (3:1) ter Savinjsko (3:1). Preteklo soboto pa je bil na sporedu šaleško—sa-vinsjki derbi med igralci Topolši-ce in Šempetra, v katerem je takrat slavila Topolšica z rezultatom 3:1. V telovadnici osnovne šole v Topolšici si je srečanje ogledalo okoli 100 gledalcev. Gostje so uspeli dobiti le prvi set (10:15). nato pa so domačini z dobro igro v polju in na mreži odločili naslednje tri sete v svojo korist (15:10. 15:13. 18:16). Domačim igralcem pa so z bučnim navijanjem pomagali tudi gledalci. TOPOLŠICA: Menih, Marin-šek. Globačnik, Žabkar, Juvan. Golob. Šmon, Kompan, Lukanc, Božič. D. Menih Zima nam je zapustila veliko shojenih zelenic. Ponekod tudi kol in žica ne odvračata krajanov od bliža Pa tudi obešeno perilo ne. Posnetek je samo streljaj od gornjega. Takšnih klopi je veliko. Naš posnetek je iz parka ob Kidričevi cesti. Pod mostom čez reko Pako (v Starem Velenju) je' nekaj metrov nezavarovanih kablo Tu gre tudi malomarnost in veliko vornost nekoga.