Leto UVIII Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, v soboto, dne 1. junija 1940 Stev. 123 a Cena 2 din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Urednjttvo je * Kopitarjevi nI. 6/lil VENEC telefoni uredništva la apraves 4(M)I. 4tW», 40^». 40^4, 404» —* Izhaja vsak dan zjntra] razeo ponedeljka in dneva po praznika Čekovni račoa. Ljubljana iteviUca i0.t»50 m 10.34« sa inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica številka 6. Današnji nakladi »Slovenca« so priložene položnice. Blagovolite se jih poslužiti in Čimprej poravnati naročnino! Z rednim plačevanjem si ohranite pravico do podpore 10.000 dinarjev za prime* smrtne nezgode! Ne poslužujte se pa za plačevanje naročnine položnic Protituberkulozne zveze, ki so bile priložene »Slovencu« 19. maja 1.1. Gorje beguncem Ako bi moralo sodobne kulturne države, ako bi bile še krščanske, odvrniti kaj od tega, da ne bi svojih medsebojnih sporov reševale z orožjem, bi morali biti to v prvi vrsti beženci, ki so najbolj obžalovanja vredni pojav sodobnega vojskovanja. Zaradi vojne so morali ljudje vedno bežati, danes pa je njihova usoda zato tako huda, ker gre njihovo število v milijone in milijone in ker se izseljujejo, da bi jim bila prihranjena usoda podjarmlienih, kar celi narodi, ki bežijo od enega zla, da postanejo žrtev drugega. Zapustiti morajo svoje ognjišče in streho, oče je v vojni, zaradi bliskovitega poteka sodobnega vojskovanja se razkropijo v mnogih slučajih že na begu samem in otroci dolgo pogrešajo svojih staršev, da ne govorimo o žrtvah letalskih napadov in bolezni ter pomanjkanja. Kar ostane, pa mora živeti na prostem in v barakah od javne miloščine, le težko dobi primerno delo in telesno životari, moralno pa je skrajno potrto in ne more več najti duševnega ravnovesja. Velika sreča je, če se beženci morejo po miru vrniti domov, kjer pa morajo po večini začeti čisto novo življenje, v katerem jim se more le po malem delu povrniti, kar so izgubili, da ne govorimo o njihovih dragih, ki so morali pustiti na bojišču ali v tu jini življenje. Desetkrat hujše pa je gorje onih, katerih domovina ni vpostavljena ali je razdeljena med tuje države ali pa je zmanjšana in opu vrnitev svojih otrok kot veliko breme državnih financ. Veliko jih mora begati iz ene države v drugo, nikjer se ne morejo prav priličiti in so vsem v nadlego, čeprav bivajo v državi, v kateri so njihovi sonarodnjaki, in hkrati, ko se ne morejo popolnoma uživeti v narod in državo gostiteljico, se odtujujejo svoji domovini, iz katere se hitro izkoreninijo in le malo jih je, Vi morejo v tujini ustvarjati kaj polnovrednega ali velikega. Celo stoletje preteče, preden morejo postati kaj- dr»gega nego to, kar so ali po svoji krvi, ali kulturi in miselnosti ah pa se spojiti v pravo politično in državno enoto s svojimi gostitelji. Res, gorje bežencev je danes nepopisno in vsa javna pomoč, ki se jim izkazuje, je nezadostna in pomeni komaj kapljico v morju. Po svetovni vojni je bil ustanovljen mednarodni urad za bežence v Ženevi, kateremu načeljuje komisar, ki ga postavijo Zvezp narodov. Danes je to gospod llerbert Emerson, ki je pravkar izdal poročilo o delovanju svojega urada. Čeprav ta urad opravlja naravnost ogromno delo, pa ne zajema in naravno ne more zajeti vseh bežencev in njegovo delovanje je odvisno od različnih držav, v katerih beženci gostijo; predvsem pa so sredstva za vzdrževanje njihovega življenja več kot nezadostna. Najstarejši beženci našega stoletja so tisti, ki so iporali zapustiti Turčijo, to so namreč Ar-menci, ki so jih začeli tam klati kar na kupe, za njimi so emigranti iz carske Rusije, ki se istotako po pretežni večini ne morejo vrniti v svojo domovino. Kolikor jih ni dobilo državljanstva inozemskih držav, imajo takozvani Nansenov potni list. Tem bežencem se relativno godi najbolje, četudi niso državljani naroda gostitelja, ker se jim dovoljujejo razne olajšave in se smejo preživljati z delom in službami, ki omogočajo kolikor toliko dostojno eksistenco: vendar pa je vse to zvezano z birokra-tičnimi formalitetami in težavami, ki naravno težijo človeka in gojijo v njem čustvo manjvrednosti. Za tiste, ki so med njimi največji reveži, se je zbral fond 100.000 francoskih frankov, kar je seveda malo. Tem se zdaj pridružijo tisti Rusi, ki so po napadu na Finsko in po moskovskem miru živeli v Viborgu in si tam ustvarili dostojno eksistenco, zdaj so pa zbežali večino v Anglijo in Francijo, ker je Finska sama v hudih gospodarskih stiskah, Za njihovo pomoč je bilo zaenkrat določenih 6000 švicarskih frankov iz fonda starega ruskega Rdečega križa, v Ameriki pa zbira za nje sredstva amerikanska Tolstojeva ustanova. Tudi iz Poljske so zbežali v sedanji vojni pred Sovjeti mnogi Rusi, ki se danes večinoma nahajajo v litovski Vilni, Imamo potem tiste češke bežence, ki so po zasedbi republike v Nemčiji zbežali na Poljsko, odtod pa so ob vkorakanju nemške armade morali zopet prijeti za potno palico, število bežencev iz Poljske gre v milijone, ki so razkropljeni po vsej Evropi in njim se zdaj pridružujejo še Norvežani, nekaj Nizozemcev in velika truma Belgijcev. Tudi če odštejemo one, ki se bore kot prostovoljci v arlnadah zavezniških demokracij, ostane število, ki zelo bremeni državno blagajno dežele gostiteljice, zlasti Francijo, ki ima danes sama svoje bežence in evakuirance iz obmejnih pokrajin. Ji A*."'' '.....V '' ' V'- ptf' v S 1 » iv V Vi/T 1.'.» » fj \ 1 <..<-- ' » "T. i < \ i7/. Tukaj jih je kakšnih 60.000, za katere prispeva angleška država polovico vzdrževalnine, ki je pa v budžetu zelo omejena ter daleč ne zadostuje za celokupno število bežencev, tako da morajo privatne organizacije prispevati za nje najmanj 60 odstotkov. V prvih mesecih vojne ti beženci niso mogli dobiti niti dela, ker angleška industrija še ni bila prevedena na vojni obrat. Odkar pa začenjajo v Angliji za vojno delati noč in dan, se je položaj bežencev na Angleškem znatno izboljšal. Isto velja v tem pogledu za Francijo, ki zdaj hudo potrebuje delavnih rok. Kar se tiče bežencev v nevtralnih državah, ie medna- Trgovinska pogodba med Sovjetsko v veljavi V Belgradu so bile slovesno izmenjane potrdilne listine trgovinske pogodbe — Sovjetsko Rusijo je zastopal poslanik v Sofiji Lavrentijev Belgrad, 31. maja. AA. Davi ob 6.12 je prispela v Belgrad sovjetska delegacija, v kateri so. sovjetski poslanik v Sofiji Anatolii Josipovič Lavrentijev, ataše sovjetskega poslaništva Trinov, za-stopnik agencije Tass Vladimir Aleksandrovič Mo-rozov in uradnica sovjetskega poslaništva v Sofiji gdč. Nadežda Strigo. Delegacijo, ki je prispela v Belgrad zaradi, izmenjave ratifikacijskih- listin ne-' davno sklenjenega jugoslovansko-sovjetskega sporazuma o trgovini in plovbi ter dopolnilnega protokola, so sprejeli na postaji svetnik zunanjega ministrstva Vladislav Markovi?, podšef .protokola dr. Matič, šef odseka centralnega tiskovnega urada dr. V. Dimič ter predstavniki Agencije Avale in jugoslovanskega tiska. Sovjetski poslanik v Sofiji Lavrentijev je v spremstvu tajnika protokola dr. Šišiča ob 10,la' obiskal maršalat dvora in se vpisal v dvorne knjige. Nato je odšel v pisarno kr. namestništva, kjer je pustil svojo posetnico. Ob 10.30 je Lavrentijev obiskal zunanjega ministra dr. Aleksandra Cin-car-Markoviča in se pomudil v razgovoru z njim eno uro. Ob 11.30 je Lavrentijev obiskal predsednika vlade Dragišo Cvetkoviča, ob 12.15 pa podpredsednika dr. Mačka. Izjava dr. Mačka Po razgovoru s sovjetskim poslanikom Lav-rentijevim je podpredsednik dr. Maček na vprašanje časnikarjev, kaj jim lahko pove, izjavil: Ne morem povedati drugega kakor to, kar sem rekel poslauiku samemu, namreč, da mi je iiredno ljubo, ker ga lahko pozdruvim ne samo kot zastopnika Sovjetsko Rusije, ampak tudi kot lastopnika bratskega ruskega naroda, in sicer v imenu kr. Jugoslavije in v imenu hrvatskega naroda, ki ga tu zastopam. Ob 12.25 je Lavrentijev obiskal trgovinskega ministra dr. Andresa in se pomudil v razgovoru z njim 10 minut. Po odhodu I.avrentijeva iz kabineta trgovinskega ministra je minister Andres izjavil časnikarjem: Ljubo mi je, da sem imel priložnost izmenjati i zastopnikom Sovjetske Rusije nekaj prisrčnih besed. Slovesno kosilo \ Opoldne je zunanji minister Cincar-Mar-k lni pohvale o angleških letalcih. »Nemško letalstvo ni moglo preprečiti vkrcavanja« London, 31. maja. A A. Reuter: Zanimivo je, da so Nemci po izgubi večine svojega brodovja trdili, da vojna mornarica nič več ne pomeni in da je letalstvo prevzelo vlogo mornarice. Toda nemško letalstvo ni moglo preprečiti vkrcavanja zavezniških čet in tudi ni moglo prizadejati posebne škode ladjam, ki izvršujejo to težko nalogo. Vkreavanje zavezniških čet je najznačilnejši primer sodelovanja kopenske vojske, vojne mornarice in letalstva. To sodelovanje vseh treh vrst orožja je bilo možno v zoženem prostoru in vsi strokovnjaki izrekajo kar največje priznanje vsem trem vrstam orožja in trgovinski mornarici za njihov čudovit uspeli. London, 31. maja. AA. Reuter: Uradno sporočajo, da so se angleške eskadrile včeraj borile s skupino 24 nemških bombnikov in 20 nemškimi lovskimi letali. Angleška letala so zbila 9 nemških bombnikov in eno lovsko letalo. Na angleški strani ni bilo izgub. Rešeni vojaki pripovedujejo: »Nebo temno od nemških letal« London, 31. maja. t. Reuter: Zastopnikom tiska je bilo dovoljeno, da so govorili s četami, ki so bile prepeljane iz odseka pri Dunkerqueu, kakor tudi z moštvom tistih ladij, ki angleško armado v skrajno težavnih in nevarnih 6k6fts£i-rtah prevažajo iz Belgije. Izjavili SO časnikarjem, da so nemški bombniki neprestano napadali. Val za v a I o m je prihajal v s ak 1 h 10 "m i n u t. Bombe so kar deževale na ladje, kakor tudi na čete, ki so čakale na obali, da se vkrcajo. Tudi med vožnjo jc bila njihova ladja, ki jc peljala moštvo v Francijo, napadena od več zaporednih valov nemških bombnikov. Nebo jc bilo kar črno od nemških bombnikov, ki so se spuščali nizko in s strojnicami obstreljevali vojake med vkrcavanjem, kakor tudi pozneje, ko jc ladja že plula po morju. Nemške izgube v zraku da morajo biti strašne. Številni zavezniški oddelki so bili prepeljani v jugovzhodno Anglijo, odkoder so bili poslani v notranjost države. Številni vojaki so nosili znake težkih borb. O priliki izkrcavanja vojakov so nastale ginljive scene. Prebivalstvo je priredilo burne ovacije svojim branilcem, f »Nesmrtno ime generala Priouxa« Proti nevarnosti padalcev General P r i o u x, poveljnik prve francoske armade, o katerem Nemci pravijo, da so ga ujeli, si je pridobil n e s m r t n o i ni e. Položaj, v kakršnega ja zašel po belgijski kapitulaciji, je bil videti obupen. Toda general I'rioux je lirabno, odločno in neomajno ukrenil, kar je bilo treba ukreniti. Že samo dejstvo, da je ostanek njegove armade nedotaknjen in da se je prebil do Dun-kerqua, je zgovoren dokaz izrednih vrlin tega generala kot organizatorja in poveljnika. Neki častnik, ki je prišel iz Flandrije, pripoveduje, da je učinek letalskega bombardiranja strašen za živce. Toda smrtnih žrtev je bilo le malo. Tudi drugi pravijo isto. Nadalje je rekel: Kakor hitro nemški vojak zapusti svoj tank, je mnogo manj vreden kakor nemški vojak v zadnji svetovni vojni. Dejal je nadalje, da je za časa vkrcavanja »peta kolona« razvijala živahno delovanje. Njega da je nagovoril neki človek v častniški uniformi in v še precej dobri angleščini, da naj se pomakne nekaj kilometrov više gor ob obali. On da bi bil skoraj že ubogal, ako bi v trem trenutku ne bil prišel neki angleški pomorski častnik, ki je tovedal, da o kakšnem takšnem povelju ni govora, no uro pozneje je bilo mesto, kamor ga je ta tajinstveni častnik hotel poslati z vsem moštvom, od nemških letal zasuto z bombami. Bolj ko se na vsej širini obale Nemci približujejo Rokavskemu prelivu, bolj pogosti 60 v nemškem tisku načrti za napad na Anglijo. Nemški listi, italijanski pa jim z vso silovitostjo pomagajo, pravijo, da bo Anglijo treba napasti z najbolj izbranim orožjem in tako, da bo udarec tako učinkovit, da ga Angleži ne bodo več preboleli. Ni dvoma, da imajo Angleži v nemških načrtih posebno izbrano mesto in da Hitlerjev glavni stan čuva v rezervi znatne sile, da napade in poniža tistega, v katerem sluti svojega najhujšega sovražnika. Je pa nekoliko presenetljivo, da se nemško časopisje tako obširno razpisuje o tem napadu, ki ga mora Anglija doživeti. Še bolj zanimivo je, da dopisniki italijanskih listov svojim dnevnikom iz Berlina že kar podrobnosti poročajo, kakšen bo ta napad: Nemci bodo porabili veliko množino majhnih ladjic, ki morejo izkrcati čete na kateri koli točki angleške obale in ne le v glavnih pristaniščih, ki jih Angleži skrbno varujejo. Dalje pišejo italijanski listi, da bo važno vlogo v tem napadu igralo nemško letalstvo, potem padalci z letal in končno tudi nemške podmornice, . Človek, ki bere vse te načrte, o katerih Italijani in Nemci tako obširno pišejo io ki obenem ve, da je angleško vojno brodovje še skoraj nedotaknjeno in da je. njena zračna obramba vsak dan močnejša, mora nehote misliti, da Nemci namenoma puste toliko pisati o napadu na Anglijo, da bi pognali čim več 6trahu v angleške kosti. Zelo verjetno, da gre za premišljen manever, ki ni nič drugega kakor nadaljevanje živčne vojne. Zelo verjetno pa je, da bodo Nemci sedaj zelo pospešili, in verjetno ne brez uspeha, svojo vojsko 6 podmornicami proti Angležem. Prvi naval nemških podmornic proti Angliji je nekoliko oplahnil, ne ker bi Nemci ne imeli dovolj podmornic, ampak verjetno, ker jim je zmanjkalo potrebnega moštva za to izredno naporno pomorsko službo. Med tem so mogli izvežbati nove pesadke za podmornice. In ker bodo Nemci imeli v pristaniščih ob Rokav-skem prelivu izvrstna oporišča, se mora po V6ej verjetnosti Anglija pripraviti na zelo hudo in izgub polno podmorniško vojeteo. Velik del angleškega vojnega brodovja je sedaj v Sredozemlju. Zaradi zadržanja Italije mora Anglija računati z vsemi možnostmi in biti od strani Italije pripravljena tudi na najhujše. Nemški pritisk na angleško otočje pa bo verjetno zahteval prisotnost znatnega dela angleškega brodovja na Severnem morju. Zdi se, da Italijani čakajo tega trenutka, ki bo odločilen za njihove nadaljnje ukreoe. O možnosti nemškega izkrcevanja na Angleškem imaio tehniki razna mnenja, ki so si zelo nasprotujoča. Zato jih ne moremo ponavljati. Vendar se zdi zelo verjetno, da bi skakalci z letal na Angleškem naleteli na drugačen odpor kakor pa na Nizozemskem. Anglija je z veliko odločnostjo pričela organizirati varstvo proti skakalcem iz letal. Skrb za varstvo v zaledju je predvsem zaupala starejšim moškim. Vsaka vas ima svoj oddelek, ki razpolaga s strelnim orožjem in s kolesi ter drugimi hitrimi občili. Zelo ostro so začeli Angleži postopati 6 tujci, ki bi mogli v primeru nemškega napada sestavljati peto kolono. Ne gre tukaj le za avstrijske in nemške begunce, amoak tudi za številne begunce iz Nizozemske, med katerimi angleške oblasti slutijo tudi veliko sovražnih agentov. Z veliko večjo odločnostio je oblast udarila tudi po demačih fašistih in irskih revolucionarjih, ki sicer niso v službi sovražnika, ki bi pa zaradi svojega na-sprotstva do obstoječega režima nehote mogli postati njegovi zavezniki. Kar tiče irskih revolucionarjev, ie gotovo, da ne delajo manj preglavic irskim oblastim kakor anglešid vladi, Italijanska poročila Rim, 31. maja. AA. Diplomatični urednik agencije S t e f a n i piše, da sedramav Flandriji približuje koncu in da nameravajo nemške čete takoj nato podvzeti neposreden napad na Pariz in London. V tej zelo kritični dobi svoje zgodovine sta Francija in Anglija prišli v tako stanje, da so njune pomorske in letalske sile razpršene po mnogih poljih vojne šahovske deske. Francija ima številne svoje divizije na mejah Alp, v Tunisu in Siriji. Sedaj, ko je izgubila svojo armado v Belgiji, pripravlja Anglija v največji naglici obrambo samega angleškega otoka. Velik del njenih čet pa se nahaja v Egiptu, Sudanu in Palestini. Na omenjenih točkah je zbrano okoli 1,300.000 francoskih in angleških vojakov. Tem suhozemskim silam je treba dodati še letalske in pomorske zavezniške sile. ki so istotako zelo močne. Ta položaj, ki bo vsekakor vplival na končni izid borbe, je uspeh Nemčiji in proti Italiji. Ta politika jasno dokazuje tudi moč Italije v okviru evropskih sil. Nekje ob Renu, 31. maja. AA. Štefani. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča, da je borba na severnem bojišču strašno srdita. Zadnja dva dneva se francoske čete umikajo proti Dunkerijueu. Kar se tiče samega Dnukerquea, je prizor zelo žalosten. Številne divizije čakajo v dežju bomb na to, da bi se vkrcale. Te dramatične borbe nad Dunkerquejom se udeležuje okoli 4000 nemških in zavezniških letal. Okoli 100 prevoznih Indij, ki jih ščiti angleška vojna mornarica in letalstvo, je prispelo do obale. Čolni, s katerimi se prevažajo angleški vojaki na ladje, so prenatrpani. Ne more se še reči. ali se bo posrečil ta poizkus zaveznikov, odpeljati svoje čete. Nemškemu letalstvu se je že posrečilo potopiti številne angleške prevozne ladje. Morska obala je polna mrliče v. Brez dvoma je, da so »ocrvcirviM »pn»ai i ki "»iiviu ...... t • • ------- * I" " -----------.. versaiske politike, ki je bila vedno naperjena proti l zavezniške izgube zelo velike Skratka bi lahko rekli, da je Anglija pripravljena na najhujše. Pričakuje, da ji bo Nemčija hotela zadati najhujši udarec, na katerega bo skušala enako odgovoriti z vsemi svojimi silami. Italijani prav tako napovedujejo nemški napad na Anglijo Rim, 31. maja. t. MIT. »Lavoro Faacifta« poroča iz Berlina, da je sedaj najbolj verjetno, da bo Nemčija napadla neposredno Anglijo. Nemška armada bo napadla London in ga skušala zasesti. Istočasno pa bi nemška vojska poskušala obkoliti francosko Maginotovo črto in zasesti izredno bogate železne in premogovne rudnike v pokrajinah Moselle in Meurthe-Moselle Glede napada na Anglijo krožijo po nemški prestolnici nejbolj čudne govorice. Nekateri trdijo, da razpolaga Nemčija t 40 letalskimi padalskimi divizijami, ki bi jih v velikih »Junkerjevih« prevoznih letalih, ki jih v Berlinu imenujejo »Junkerjeve avtobuse«, prepeljali v Anglijo. Drugi pa spet govorijo, da ima Nemčija na razpolago več tisoč malih, do sedaj nepoznanih podmornic, ki bodo nemškim prevoznim ladjam, ki bodo prepeljale nemško armado, v Anglijo, delale špalir in prevoz branile proti so-vražpin* ladjam, med tem ko bi bombniki varovali prevoz z zraka. Dejstvo pa je, da merodajni krogi računajo toliko 6 težavami prevoza moštva in orožja, kakor s težavami prevoza surovin in raznega vojnega materiala, ki je za daljše vojskovanje potreben Angleški ministri: »Vojna bo v kratkem prenešena k nam v Anglijo...« London, 31. maja. AA. Havas: Minister za ljudsko zdravje Macdonald je imel po radiu govor, govor, v katerem je dejal, da bo vojna prenešena v kratkem v Anglijo in da je treba za to vse predvideti. Pozval je starše, naj prijavijo otroke za odhod, ki se bo kmalu začel izvajati. — Macdonald je naglasil, da bodo zaradi nevarnosti bombardiranja že prihodnji teden začeli odseljevati otroke. Pričakovati je posebno napada na industrijska središča. V nedeljo bodo evakuirani otroci iz mest ob vzhodni in judovzhodni obali. Viceadmiral 6ir Jame6 Sommer-Will je izjavil včeraj po radiu, da obstoja možnost, d a a e manjše skupine Nemcev izkrcajo v Angliji, tako da jih ne bi opazili, če bi bile vremenske razmere za to posebno ugodne. Toda Anglija je pripravljena tudi za ta primer. Viceadmiral je dejal, da ne more povedati, v čem obstoja njena obramba, toda lahko so vsi Angleži prepričani, je dejal viceadmiral, da bodo taka izkrcanja takoj ugotovljena. »Glavni udar šele pride« London, 31 maja. t. Reuter: Minister brez Ustnice Greenwood je imel v radiu govor, v katerem je dejal: »Glavni nemški udar nas še ni zadel. Ta šele pride. Angleži ga bomo znali sprejeti, kadar pride, močni pri srcu in močni po duhu. Zberite vse svoje sile, okrepite svoje duše, ohrhanite čast Anglije. Naj nas vse vodi pogum angleških vojakov, kot so ga pokazali v bojnih črtah in v zraku. Nasprotnik bo sprevidel, da je ugriznil v granitno skalo, ko je zadel na Anglijo. Nasprotnik bo videl, kako se angleški narod zna braniti, kadar ve, da 6i bo z zmago priboril svobodno življenje za stoletja naprej. Načrti, ki so jih odkrili pri irskih prevratnikih London, 31. maja. t. Reuter: Glasilo vojnega ministra Edcna »Yorehire News« objavlja daljši članek o razodetjih preiskave proti nekaterim osebam, ki so bile aretirane na Irskem zaradi pripravljanja državnega udara. Iz zaplenjenih listin izhaja, da je neka tuja velesila s pomočjo svojih agentov poskušala doseči odstranitev predsednika Irske, de Valere, ki da je vse preveč oklevajoč in nezanesljiv in da torej na njega ni mogoče računati, tem manj, ker je trmoglavo nasproten irski revolucionarni organizaciji, ki je v službi te velesile. Najdene listine potrjujejo domnevo, da je dotična tuja velesila pripravljala načrt, da izkrca na Irskem večje število padalcev, ki bi se pridružili irski revolucionarni organizaciji. Pozneje bi prišle čete, prenešene z letali in čete, izkrcane iz podmornic. Dotična velesila bi s postojank, ki bi jih zasedla na Irskem, napadla Anglijo istočasno, ko bi se začel napad na vzhodni strani, to je z evropske celine. Angleška armada bi se morala na svoji lastni zemlji boriti oa dveh frontah, kar bi njeno odpornost oslabilo. V pričakovanju odločitve Italije »Italija in njene zaveznice ne bodo motile balkanskega miru" Italijanski tisk naglasa pomirjenje po vsem jugovzhodu Budimpešta, 31. maia. i MIT. Madžarski polslužbeni list »Pester Lloyd« poroča iz Rima, da so tamkaj vsi listi z veliko zadovoljnostjo podčrtali pomirjenje, ki da je nastalo po vsem Balkanu. Posebno pa da podčrtavajo modro in mirno zadržanje Jugoslavije. V Italiji so listi protestirali proti namigovanjem, da bi Sovjetska Rusija hotela motiti mir na Balkanu, češ da ohranitev dosedanjega stanja odgovarja tudi interesom Sovjetske Rusije. Niti Nemčija, niti Italija, niti Madžarska, tako naglašajo na merodajnih mestih v Rimu, ne bodo motili dosedanjega mirnega položaja v južnovzhodni Evropi. Italijanski listi posebno hvalijo Madžarsko, ki da je zelo modra in ne stori nobenega koraka, ne da bi se prej posvetovala z nemško in italijansko vlado. V zvezi z vprašanjem vstopa Italije v vojno, prevladuje prepričanje, da bo Italija svoj glavni napad usmerila proti Angliji. Kdaj, tega še nihče, razen Mussolinija, ne ve. Verjetno pa se bo to zgodilo v tistem trenutku, ko bo Nemčija začela svoj dvojni napad na zaveznike, enega proti Angliji, drugega pa proti Parizu, II Piccolo" trdi, da »o zavezniki konec aprila hoteli izkrcali večio armado v Solunu Rim, 31. maja. b. »Piccolo di Trieste« priobčuje sledeče: _ »Zmaga Nemcev v Flandriji je vsaj za nekaj časa onemogočila zelo drzen načrt zaveznikov. \Veygand, ki je še nedavno bil vrhovni poveljnik francoske armade na bližnjem Vzhodu, je zasnoval načrt za udar na Balkan in preko njega na Donavo in Savo, kjer naj bi se ustvarila nova fronta proti Nemčiji. Glavna točka udara naj bi bil Solun. Do 27. aprila še nihče ni izvedel za ta načrt. Dne 29. aprila je bilo računano, da se bo Wevgandova armada izkrcala v Solunu. Toda dne 27. aprila se je moralo že nekaj izvedeti in je v različnih konzulatih po vsem Orientu zavladala velika nervoznost. In res — tega dne ponoči so zapazili es-kadro 20 vojnih ladij in transportov, ki so se začeli pomikati iz Smirne v smeri na Solun, oziroma Grčijo. Izvedelo pa se je tudi po zanesljivih agentih, da so se imeli prvi oddelki armade izkrcati na skrajnem vzhodnem koncu solunske luke med rtoma Kara Burni in Kara Burnaki. čete naj bi se najprej polastile točke Calamaria in letališča Sedeš a, ki je okoli 2 km od izkrceva-lišča. Solun bi bil izhodišče za napad na južno albansko mejo, druga armada je bila namenjena jia bolgarsko mejo preko Kavale, v končnem razvoju pa bi se bil usmeril ves napad na sever proti Nemčiji. Stvar se je ponesrečila v zadnjem trenutku, ko so bili kotli že zakurjeni in je brodovje že zapustilo smirnsko luko. Uprl se je namreč načrtu general Gamelin, ki je storil vse, da se ne bi na tak način razpršile in razvlekle sile zaveznikov, ko je bilo pričakovati nemškega napada na Francijo samo. Ladje so se vrnile. Za to novico odgovarja seveda navedeni italijanski list. Skupno s Španijo? Rim, 31. maja. b. Vojni opazovalci trdijo, da se vojne priprave v Italiji v zadnjem času zelo pospešujejo in dobivajo vedno resnejši značaj. Rimski dopisniki trdijo, da bo bržkone vmešana v vojno na Sredozemskem morju tudi Španija, in sicer na strani Nemčije in Italije,- kajti odnošaji med Italijo in Španijo so v zadnjem času postali izredno dobri in se še stalno izboljšujejo. Italijanski poročevalci ne izključujejo možnosti, da bo Španija v znat- Zaupanje v dobro stvar O materi osvoboditelja Španije od boljše-viške revolucije in obnovitelja njene narodne tradicije, generala Franca, piše znani francoski pisatelj Pierre 1'Ermite to-le: »Dona Pilar je hodila skozi življenje lahkega pa gotovega koraka, vedno sama sebi zvesta, prenašajoč mirno, kar koli ji je prinašala usoda žalostnega ali veselega. Vir njene duhovne sile je bila pobožnost. Hoditi vsak dan k božji službi, moliti in ne zamuditi nobene prilike za dobro delo — tega ni mogla pogrešati. Vendar pa ji vera ni pomenila samo šepetanja molitev ali opravljanja dobrih del, ker je to zapovedano, ali sentimentalne tolažbe in bega pred življenjem, ki je brezveren tako strašno, ampak vera ji je bila sprostitev najboljših sil iz oklepa sebičnih strasti in želja, veselo podreditev najvišjemu in zavest, da je človek odgovoren za svoje življenje vsak hip in v vsaki stvari. Zaradi tega je bila dona Pilar zelo vesela gospa in se ni dala od ničesar razočarati, je lahko prenašala vse in je svoje otroke učila, da je glavna čednost upanje, pogum in optimizem ter vera, da dobra stvar ne more nikoli propasti. Zlasti je to nčila svojega najstarejšega sina in ma predala svojo vero, ki mu je svetila vse življenje, da je iz nje črpal vse svoje trdno prepričanje in zaupanje v zmago tega, kar je dobro in kar zato mora biti. Celo njegovem« obraza se je vtisnila notranja gotovost in vedri mir materine čndi.« — Dona Pilar ni doživela triumfa svojega sina. Umrla je leta 1934 nem obsegu doprinesla italijansko - nemškim težnjam v gibraltarski ožini. London, 31. maja. b. Tukajšnji angleški krogi so dobili nove in zanesljive podatke o skorajšnjem vstopu Italije v vojno proti Angliji. Nastop bo bržčas skupen s Španijo. Zavezniki so v zvezi s tem izvedli vse priprave na Sredozemskem morju. Ukrepi zaveznikov London, 31. maja. b. Reuter: Vrhovno vojno poveljstvo Velike Britanije in Francije nujno izvaja protiukrepe za vsak primer. Tako so bili izvedeni daljnosežni varnostni ukrepi na vsem Sredozemskem morju in tudi v angleških in francoskih afriških posestvih. Tudi v Gibraltarju in na sami meji Francije in Italije so izvršene velike priprave. Aleksandri ja, 31. maja. b. Zavezniško brodovje je izplulo včeraj iz Aleksandrije in bo skupaj s francoskimi in angleškimi letalskimi silami pričelo manevre. Enote vzhodnega sredozemskega brodovja so prav tako izplule iz svojih oj»orišč in bodo pri manevrih sodelovale obenem s pripadajočimi letalskimi silami. Svarila iz Moskve London, 31. maja. b. V londonskih diplomatskih krogih je vzbudilo veliko senzacijo poročilo, ki ga je moskovski radio objavil snoči v vseh jezikih ter se pri tem skliceval na zanesljive diplomatične informacije. Moskovski radio je sporočil, da Italija čaka samo na ugoden trenutek za vstop v vojno. Italija pa mora vendar računati o brezdvomno veliki premoči zavezniškega brodovja v Sredozemskem morju, in to menda ni ugoden trenutek za vstop Italije v vojno. To poročilo sovjetskega uradnega radia imajo v Londonu kot jasen poskus Sovjetske Rusije, da Italijo odvrne od vstopa v vojno. Sovjetska Rusija in Balkan Različne sodbe o sovjetskih interesih In načrtih švicarski list o sovjetskih ciljih na Balkanu Bern, 31. maja. t. »Neue Ziircher Zeitung« objavlja članek W. J. o stališču Sovjetske Rusije, kjer pravi, da se je sovjetska vlada začela resno pečati z vprašanjem, kakšne posledice bodo imele hitre zmage Nemčije na severu in na zahodu. V Moskvi so prišli do besede spet ljudje, piše člankar, ki pravijo, da bi vprašanje odnošajev z Nemčijo zavzelo popolnoma drugo obliko, ako bi se Nemčiji posrečilo vreči na tla Anglijo in Francijo. Na to dejstvo da so zavezniki začeli zidati. Churchill je popolnoma zavrgel Chamberlainovo otipovalno politiko napram Sovjetom in da je pripravljen, dati jim vse ugodnosti, ki jih kot enakopravna velesila imeti hočejo. Anglija je voljna Sovjetom dati vsa zagotovila, da se jim v bodočnosti nikjer ni treba bati kakšnih ogroževanj. Uvod k tem pogajanjem naj bi bilo imenovanje levičarja sira Stafforda Crippsa za poslanika v Moskvi. List nadalje piše, da bo Sovjetska Rusija morala zavzeti čisto jasno in določeno stališče, kakor hitro bi se zaradi italijanskega vstopa v vojno spremenil položaj v Sredozemskem morju in s tem posredno tudi v južnovzhodni Evropi. Sovjetska Rusija razvija po Balkanu veliko diplomatično delavnost, piše članek in hoče s tem samo to povedati, da Sovjetska Rusija že v naprej dela priprave, da bi vpliv kakšne druge velesile na Balkanu odbila. Sovjetska Rusija seveda noče postati neke vrste službena zaščitnica balkanskih narodov zavoljo njih samih, ampak hoče zavarovati samo svoje interese ob Črnem morju in na Dardanelah. Značilno je, kakšno veliko propagando razvija sovjetska diplomacija v Bolgariji. To je prišlo do izraza pri sovjetskem paviljonu na velesejmu v Plovdivu. Celo moskovska »Izvestja« pišejo o obiskih v tem sovjetskem paviljonu ter prinašajo tudi vpise, ki so jih razni balkanski obiskovalci napi- li v sovjetsko sr vpisi so tudi našli »Pričakujemo vas«. sali v sovjetsko spominsko knjigo v paviljonu. Med slednji, kot jih navajajo »Izvestja«: ujemo vas«. Včeraj ločeni, jutri spet združeni«, »Slovani morajo biti združeni«, in podobno. Vsakemu je jasno, tako piše člankar, da Sovjetski Rusiji slovanski interesi niso ničesar vredni, toda položaj sam v Evropi ji nalaga dolžnost, da tudi na Balkanu zavaruje svoje lastne interese. Sovjetska Rusija je poskušala uresničiti neke vrste balkansko skupnost vseh balkanskih držav, vključno Bolgarijo. Romunija naj bi postala vredna te balkanske skupnosti pod varuštvom Sovjetije s tem, da bi sama prostovoljno oddala Besarabijo. Toda napačni bi bili zaključki, pravi pisatelj, da bi bila Sovjetska Rusija pripravljena svojo vojaško silo staviti na razpolago zahodnim velesilama proti Italiji in Nemčiji, marveč ji gre samo za to, kot se je predsednik Kalinin nedavno v Vibourgu na Finskem izrazil, »da se pospešuje svetovna revolucija s tem, da se vojna podaljša in da se vse velesile brez izjeme v dolgem in izčrpalnem boju med seboj uničijo i ndruga drugo razkrojijo.« S tega stališča bi bila morda Sovjetska Rusija pripravljena simpatizirati z zavezniki na balkanskem prostoru in tudi za to, ker gre na tem prostoru tudi za življenjske interese sovjetskega imperija. Anglija in Francija še vedno upata na pomoč Sovjetske Rusije Rim, 31. majnika. MIT. t. Italijanski tisk mnogo piše o prizadevanjih Anglije in Francije, da bi uredili svoje odnošaje s Sovjetsko Rusijo. »Messa-gero« poroča med drugim iz Pariza tudi to, da v Parizu trdno zaupajo, da bo Sovjetska Rusija prej ali slej obrnila hrbet Nemčiji in ji bo odtegnila gospodarsko podporo. Prav tako poroča »Popolo oleg tega pa je nastalo še občutno pomanjkanje nekuterih vrst materiala. Grafična podjetja so zvišale doslej svoje cene samo malenkostno, čeprav se je že purkrat podražil papir, karton, lepenka, barve iu ostali material, luni decembra pa so se zvišale še plu-če kvalificiranemu in pomožnemu delavstvu. •Sedaj pa stoje tiskarska podjetju zopet pred novim povišanjem plač. Težki položaj, v kateri se nahaja celokupno gospodarstvo grafične stroke, je prisiljena do te odločitve vse tiskarske organizacije v državi, vsled česur se na 25% |x>-višanje cen tiskarskim izdelkom ojx>zarju vsa javnost v svrho ravnanju. Zveza grafičnih podjetij Jugoslavije: Belgrad, Ljubljana, Zagreb, Novi Sad, Osijek, Split in Sarajevo. Naše rudarsko zavarovanje Glavna bratovska skladnica, pri kateri so zavarovani slovenski rudarski in topilniški delavci, je izdala svoje poslovno poročilo za preteklo poslovno leto, iz katerega posnemamo: Zastoj v letu 1938., ki se je poznal tudi v začetku leta 1939., je ponehal zaradi vojnih dogodkov. Proti koncu leta je število zavarovanega delavstva zopet naraslo na 14.600 in tako visoko število ni biio doseženo že od leta 1929. sem, ko je bilo smatrati stanje slovenskega rudarskega zavarovanja za najpovoljneje. Zaradi tega se je tudi poslovanje Glavne bratovske skladnice zaključilo z uspehom, narasli so izdatki, toda narasli so tudi dohodki. Med posebnimi akcijami je omeniti začeto gradbeno akcijo za novo bolnišnico krajevne bratovske skladnice na Jesenicah. Prvotni približni proračun znaša 8.1 milij. din in se bolnišnica že gradi. Gradnja ambulančnega poslopja v Zabu-kovci se približuje koncu. Za novo lekarno krajevne bratovske skladnice v Trbovljah bo zgrajena nova stavba, ki bo veljala okoli 760.000 din. Pri krajevni skladnici v Trbovljah se tudi že gradi stanovanjska hiša za zdravnika in sestre, zaposlene v bolnišnici, za 620.000 din. Izvršen je tudi že načrt za gradbo novega okrevališča na Planini iz sredstev osrednjega sklada bolniških oddelkov. Okrevališče bo za 40 moških oskrbovancev. Gradbeni stroški so preračunani na 2.7 milij. dinarjev. Končno je še omeniti, da je bila lani ukinjena krajevna bratovska skladnica v Ljubljani in so bila včlanjena podjetja razdeljena na ostale bližje bratovske skladnice. Pokojninsko zavarovanje. V pokojninskem oddelku je število zavarovancev lani naraslo od 12.332 na 13.797, zlasti je bilo povečano število kovinarjev na Jesenicah in rudarjev v premogovnikih Trboveljske premogokopne družbe. Število upokojencev po novih pravilih je naraslo od 2594 na 2743. Je pa med aktivnimi delavci še mnogo takih, ki so prekoračili mejno starost 55, oz. 60 let in bi bili že upravičeni do prejemanja starostne rente. Skupno število vseh upokojencev je naraslo od 3259 na 3361. Vsi prispevki so lani narasli od 16.6 na 16.94 milij. din, izdatki pa od 16.45 na 17.75 milij. din. Za kritje izdatkov je bila potrebna dotacija iz lastnega rezervnega sklada v znesku 0.13 milij. din. Premoženje je znašalo neizpremenjeno 14.6 milij. din. Nadalje je lani narastel za 0.7 na 1.57 milij. din (to je sklad po sanacijski uredbi). Sklad za kritje doklad k pokojninam in rentam po sanacijski uredbi je imel 2.55 milij. din dohodkov in skoraj prav toliko izdatkov. Bivši Pokrajinski pokojninski sklad za rudarje je imel na koncu lanskega leta imovine 7.26 milij. din (1938 7.8 milij. din). Poseben pokojninski sklad za delavstvo Kranjske industrijske družbe na Jesenicah je imel lani 1.7 milij. din dohodkov in 0.3 milij. din izdatkov, tako da je njegovo premoženje naraslo za 1.45 na 3 milij. din. Nezgodno zavarovanje. Nezgodno zavarovanje izkazuje povečanje prispevkov od 3.45 na 3.54 milij. din, dohodkov pa od 3.8 na 3.85 milij. din, izdatki pa so se zmanjšali za 0.8 na 3.62 milij. din, tako da je premoženje nezgodne panoge naraslo od 5.2 na 5.43 milij. din. Bolniško zavarovanje. V bolniškem zavarovanju je bilo na koncu leta 1939. (v oklepajih podatki za 1938): aktivni člani 14.653 (13.117), upokojeni člani 1464 (1450), svojcev aktivnih članov 25.920 (24.640) in svojcev upokojenih članov 2040 (2057), skupno 44.081 (41.264) zavarovancev. Dohodki so narasli za 0.2 na 12.3 milij. din, od tega so samo prispevki narasli za 0.2 na 11.6 milij. din. Izdatki so skupno narasli za 0.35 na 11.7 milij. din. Premoženje bolniških oddelkov je naraslo za 0.46 na 21.16 milij. din. Primanjkljaj so izkazovali bolniški oddelki skladnic v Storah, Ljubljani, Laškem, Krmelju in Hrastniku, aktivni pa so bili: Celje, Jesenice, Kočevje, Mežica, Raj-henburg, Ravne, Trbovlje, Velenje in Zagorje. V zdravstvenem oziru so bile lani razmere ugodnejše kot leta 1938. Vodilno mesto zavzemajo pri članih bolezni prebavil, na drugim mestu so bolezni kosti, sklepov in mišic. Obratne nezgode so padle na tretje mesto. Oddelek za preskrbovanje nezaposlenih rudarskih in topilniških delavcev in nameščencev izkazuje zmanjšanje števila nezajx>slenih od 798 na 489, torej za 309 neza|)Oslenih. Dohodki tega oddelka so znašali 1.36 milij., izdatki pa 0.55 milij. din. Prihranki znašajo 2.45 milij. din in je od tega plodonosno naloženih 2.28 milij. din. Premoženje. Aktiva bolniških oddelkov krajevnih bratov-skih skladnic so narasla lani za 3.2 na 24.6 milij. din. Največ aktiv je bilo v vlogah: 11.8, nadalje v nepremičninah 8.1 milij. din. Cisto premoženje je znašalo 23.95 milij. din. Nezgodni oddelek izkazuje zmanjšanje bilančne vsote od 6.255 na 6.211 milij. din, čisto premoženje pa se je povečalo od 5.2 na 5.4 milij. din. Med aktivami so: gotovina 0.4 (0.3)), vloge 2.3 (2.56), nepremičnine 1.26 (1.29) in vrednostni papirji 1.6 (1.46) milij. din. Pokojninski oddelek izkazuje fiovečanje rezerve od 14.6 na 14.9, dočim se je bilančna vsota jsovečala od 24.3 na 24.6 milij. din. Med aktivami znašajo: gotovina 2.0 (1.74), vloge 9.3 (9.6), nepremičnine 1.33 (1.36), vrednostni papirji 7.6 (6.6), dospeli, še neplačani zavarovalni prispevki in zamudne obresti 2.26 (2.055) milij. din. Nadalje je znašala na koncu leta 1939. čista imovina posameznih skladov: podix)rni skladi 0.3, zobozdravstveni skladi 0.5, osrednji sklad bolniških oddelkov 3.14, sklad za jx>dpiranje nezaposlenih rudarskih in topilniških delavcev 2.455, lokalni sklad krajevne bratovske skladnice na Jesenicah 0.2, posebni pokojninski sklad delavstva Kranjske industrijske družbe 3.0 milij. din. Posebno pazite, kaj bolnik pije! Pitje ni le za zdratega človeka zelo T: Jno, temveč tudi za bolnika mnogokrat važnejše od hrane 1 Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češče naio najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna ono z rdečimi srci! Prospekte in vsa potrebna navodila pošlje zastonj m z veseljem: Uprava zdravilnega kopališča SLA TINA RADENCI Naš uvoz v aprilu Po statističnih jx)datkih glavnega ravnateljstva carin je bil naš uvoz v aprilu letos naslednji (v oklepajih podatki za april 1939): surov bombaž 2.514 (1.153) ton za 40.9 (13.4) milij. din, bombažno predivo 1.042 (1.124) ton za 39.55 (25.9) milij. din, bombažne tkanine 424 (220) ton za 36.3 (14.36) milij. din, ovčja volna 330 (384) ton za 14.74 (10.75) milij. din, volneno predivo 50 (222) ton za 5.9 (14.3). volnene tkanine 118 (97) ton za 21.47 (13.3) milij. din, svileno predivo 411 (287) ton za 20.74 (9.9) milij. din, nepredelano in polpredelano železo 1.764 (3.936) ton za 7.75 (9.75) milij. din, pločevina 1.456 (1.378) ton za 7.1 (5.1) milij. din, cevi 1.058 (813) ton za 6.6 (3.55) milij. din, tračnice, žel. materijal itd. 2.798 (2.649) ton za 12.4 (12.1) milij. din, razni izdelki iz že- leza 3.057 (8.705) ton za 37.8 (28.36) milij. din, surova nafta 13.564 (12.780) ton za 28.54 (10.3) milij. din, kava 610 (360) ton za 6.8 (2.6) milij. din, premog 79.2136 (38.545) ton za 32.86 (12.0) milij. din. stroji, orodje in aparati 2.249 (2.015) ton za 47.2 (36.6) milij. din, elektrotehnični predmeti 1.032 (517) ton za 27.86 (13.4) milij. din. prevozna sredstva 007 (1.455) tan za 15.14 (36.4) milij. din. umetne organske barve 81 (88) ton za 8.6 (5.46) milij. din itd. Skupno je znašal naš uvoz v aprilu 149.554 ton, aprila 1939 103.364 ton. dočim je vrednost znašala 041.84 (418.8) milij. din. Uvoz je torej po količini narastel za 44.69%. po vrednosti za 53.25%. Skupno je v prvih 4 mesecih letos znašal naš uvoz 409.162 ton za 2.054.4 milij. din, dočim je lani v prvih 4 mesecih znašal 398.154 ton za 1.675.45 milij. Ion. Povečanje količine znaša 2.76, vrednosti pa 22.62%, ker so cene narasle v vojnih mesecih za uvozno blago. Splošno se opaža, da je narastel uvoz surovin. Dovoljena zvišanja cen Kr. banska uprava je odobrila tvrdki A. Šara-bon & Co., Ljubljana, da sme prodajati dalmatinsko rafinirano olje po 26 din 1 kg v sodih in po 33 din 1 kg v kanticah na debelo. — Tvrdki Franc Z a n g g e r , Celje, da sme prodajati olje »Tri zvezde« (Vojvodina) po 18.75 din, svinjsko mast v zabojih po 22.50 din, soljeno slanino po 19.50 din, riž Splendor po 10.30 din za 1 kg franco Celje, pri takojšnjem plačilu 1% popusta na debelo. — lvrdkama B. Ascher in sin, imetnik ARVAJ Vin-cenc in Kohn Samuel, Murska Sobota, da smejo prodajati riž Splendor special po 10.60 din za 1 kg, riž Splendor sublime po 11 din za 1 kg, riž Karo-lina Diamante extra po 13 din za 1 kg, kavo San-tos praženo po 94 din za 1 kg kavo Santos surovo po 79 din za 1 kg, čaj Ceylon orange Pekoe po 230 din za 1 kg, bučno olje po 23 din za 1 kg, sveče 6 krat 12 po 29 din za 1 kg na debelo. — Tvrdki Kari P r e 1 o g , Ljubljana, da sme prodajati volneno predivo A/ZK 30 20/2 po 193 din, volneno predivo Helena in Marža po 221 din, volneno predivo Kasiina in Spezial Silberpunkt pa 213 dinarjev za 1 kg na debelo. — Tvrdki Ed. S u p -p a n z , d. z o. z., Pristava, da sme prodajati sveče 6—24 po 30 din za kg na debelo. — Tvrdki Tekstilna industrija, d. z o. z. Laško, da sme prodajati Hubertus loden 1. a št. 220 po 75 din, Hu-bertus loden II. a št. 100 po 65 din in Tirolski loden po 80 din vse za 1 meter 150 cm širokega blaga pri prodaji na debelo. — Tvrdki C. Biidefeldt Maribor, da sme prodajati volneno prejo 01ympia po 220 din, Šport po 255 din, Bukett po 245 din, Zephir po 275 din, 30/2 česana preja 5570 za ind. svrhe 200 din, 30/2 česana volnena preja AM za ind. 'svrhe po 285 din za 1 kg na debelo. — Tvrdki Gustav Stiger, Celje, da sme prodajati kavo Ma-racaibo št. 4601 po 68 din, kavo Maracaibo št. 4592 po 69 din, kavo fancy Caracas št. 4398 po 79 din, kavo fancy Matagalpa št. 7550 po 83 din, čaj Panyong Souchong št. 407 po 140 din, čaj Ceylon Orange Pekoe št. 408 190 din, čaj flowery Pekoe št. 409 po 650 din, čaj Sumatra orange Pekoe po 181 din, olje »Tri zvezde« (vključno banov, trošarina in sod) 18.75 din, olje bučno (vključno banov, trošarina in sod) 24 din za 1 kg, franko Celje, na debelo. — Tvrdki Alojzij Kresse v Kočevju, da sme prodajati svinjsko mast v ročkah po 20.50 din za 1 kg na debelo. • Povišanje kvote za izvoz lesa v Nemčijo. Ravnateljstvo' za zunanjo trgovino v Belgiadu sporoča, da je> na osnovi sporočila nemškega gospodarskega ministrstva določena kvota za lesni sektor za 2. četrtletje na 4. milij. mark. Ta kvota je povišana za 0.6 milij. mark, ker bi morala normalna kvota znašati 3.4 milij. mark. To povečanje gre na račun sektorja industrijskih proizvodov. Poleg tega 6e bo odobravalo poleg navedene kvote še v 2. četrtletju za uyaz lesa iz Jugoslavije že prej določenih 600.000 mark mesečno za plačila na računu C. Nemške kontrolne oblasti 60 dovolile, da nemški uvozniki prevzamejo nase breme naših nedavno uvedenih od-nosno povečanih izvoznih carin. Plačilo menic za blago iz Norveške, Danske, Holandije, Belgije in Luksemburga. V zvezi z raznimi vprašanji je devizni odbor na 6voji seji dne 22. maja sklenil, da morajo pooblaščeni zavodi prejemati od dolžnikov za menice za uvoženo blago iz Norveške, Danske, Holandije, Belgije in Luksemburga ustrezajočo vrednost v dinarjih na podlagi zadnjih borznih tečajev valut navedenih držav na domačih borzah. Plačana ustrezajoča vrednost v dinarjih se more potemtakem dajati na »vezane« račune inozemskih upnikov, v kolikor 6e ob priliki prejema dinarjev ne opravi redno opravičilo v smi-6lu čl. 3 deviznega pravilnika, drugače na »interne« dinarje. Možnost porabe internih dinarjev, ki so nastali na tej osnovi, bo regulirana na isti način, po katerem bodo izvrševana plačila uvoza blaga iz omenjenih držav tudi v ostalih primerih, Prizad bo kupoval vino tudi v Sloveniji? Iz Belgrada poročajo, da Privatna izvozna družba nadaljuje z nakupom vina v intervencijski namen. Do sedaj delajo odkujjne postaje v Vršcu, Matejevcu, Kruševcu, Valjevu, Gor. Milanovcu, Čačku, Požegi in v Užicah, v kratkem bosta odprti postaji v Loz-nici in Kraljevu. Do sedaj je odkupljenih okoli 60 vagonov vina. Pričakuje se v kratkem okrepljena intervencija, ki bo obsegala tudi Srem in Slovenijo. Spoznali boste takirja — po ž e b 1 j i h, )onbon 5U5 ia po črti okusu! sa črto m. Proizvodi UNION, Zagreb. Borze Dne 31. maja 1940. Denar Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90 Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 4.659.780 din, na belgarjski borzi 4.27 milij. din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 470.000 dinarjev. Ljubljana — uradni tečaji: London 1 funt....... 140.34— 143.54 Pariz 100 frankov...... 79.26— 81.56 New York 100 dol....... 4425.-4485.— Ženeva 100 dol........ 993.81—1003.81 Ljubljana — svobodno tržišče: London 1 funt....... 173.64— 176.84 Pariz 100 frankov...... 98.12— 100.42 New York 100 dol. ...... 5480.-5520— Ženeva 100 frankov..... 1228.18—1238.10 Ljubljana — zasebni kliring: Berlin 1 marka....... 14.70— 14.90 Zagreb — zasebni kliring: Solun 100 drahem 28.50 denar. Belgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem 28.75 denar. Sofija 100 din 80 denar. Curih. Devize: Beograd. 10, Pariz 8.90, Lon don 14.275, Nevvvork +46. Milan 22.50, Madrid 45, Berlin 178.25. Stockholm 106.25. Budimpešta 79, Atene 3.(10. Carigrad 3.oso-jilo 96 blago, ugrarji 5(1 blago, begluške obveznice 65 blago, dal ni. agrarji 54—56 (56), 4% severni agrarji 51 blago, 8% Blerovo jx>sojilo 94 blago, 7% Blerovo jxisoj i Io 85.50 blago. — Delnice: Pri vi. agrarna banka 175 blago, Trboveljska 232 denar, Gtitinun 55—65, Sladk. tov. Osijek 215 denar, Osj. livarna 160 denar, Oceania 600 denar. Jadr. plovba 400 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko jKisojilo 92—93.50, vojna škoda promptna 3a so bile klopi kot pri nas. Nad velikim oltarjem je od strojia visel velik kriz s Kristusom, kar sem opazil v več cerkvah. Cerkev je bila svetla in poslikana. Ob osmih so zaprli cerkvena vrata in duhovnik ic pristopil k oltarju. Ni bilo tistega cepetanja zakasnelih, ki motijo pobožnost tja do darovanja. Pridiga je bila seveda po evangeliju. Pri obhajilu je pa kljub pozni uri pristojiilo k angelski mizi toliko vernikov, da je jiomagal tudi kaplan obhajati in se maša ni preveč zavlekla. Po maši mi je župnik namignil, naj nekoliko počakani. Ko je odmolil, mi je razkazal in razložil cerkev ter praktično urejeno zakristijo. Nato me je povabil s seboj v župnišče. Ob zajtrku, o katerem povem le to, da je bil za nizozemske razmere navaden, za naše pa sila gos|>oski, se nama je šele prav razvezala beseda. Ker so me že prejšnji dan najavili po telefonu, je gospod že pričakoval, da zve kaj o Jugoslaviji, Slovenija pa mu je bila še španska vas. Toda kmalu je vsaj v glavnih potezah spoznal Slovenijo in Ljubljano in je tudi ni jiozabil, kajti o velik noči mi je še pisal. Dal si je prinesti zemljevid in se podrobneje zanimal za našo deželo in državo ter za naše versko življenje. Pustil sem mu v spomin nekaj najlepših Putnikovih prospektov o Sloveniji in Jugoslaviji. Odšla sva v župnijsko pisarno. Pokazal mi je velik stenski zemljevid ter dejal: »To je moja župnija.« Tak. pa gotovo še lepši podroben žnpnijski zemljevid sem videl tudi pri nas, in sicer v Cerkljah na Gorenjskem. Nato ja začel razgrinjati po mizi različne statistične zemljevide cele države; tako o veroizjio-vedili prebivalstva (tia Nizozemskem je uradno registriranih okoli 100 veroizpovedi; najmočnejša je rimsko-katoliška, nato protestantska in judovska, ostale so pa razne protestantske in pa druge sekte), o gostoti prebivalstva, o številu rojstev, o šolstvu, o organizacijah itd. termi pri tem razlagah >Na tak način imam vedno jasen pogled, kako je z moje laro z ozirom na druge. Moja župnija šteje 1635 duš, izmed teh je 1291 komunikantov (vernikov, ki so že prejeli prvo sv. obhajilo), lani (1937) sem razdelil preko 74.000 obhajil. To pomeni, da so sli povprečno vsi verniki vsak teden vsaj enkrat k sv. obhajilu. Tudi sicer nimam v župniji posebnih težav, dasi je v njej precej delavcev, ki delajo v tovarnah v Breda, vzrok temu je lepo razvito evharistično življenje. In če drugje pravijo, da je pri nas katolištvo na visoki stopnji in v cvetju, pravimo mi, da je temu prvi pogoj evharistična vzgoja ljudstva. Poslušali smo papeža in takoj brez debate začeli izvajati njegove odredbe o zgodnjem prvem sv. obhajilu. Temelj naši evharisiični vzgoji pa je dala naša šola. Tudi mi imamo svojo farno šolo, najbolje je, če si jo greva kar ogledat.« Stopila sva nekaj korakov po cesti navzdolž ln prišla pred najlepšo zgradlio v vasi. Spredaj je nekoliko vrtička, dvorišče je tlakovano, na fasadi kraljuje kip Srca Jezusovega, učilnice so svetle, na hodniku, skoraj cela misijonska razstava, povsod snaga in red. Gosjiod župnik je razlagal: »Polovico šolskih otrok hodi dnevno j< obhajilu; oddaljenejši dobe nato iz naše mlekarne zajtrk. V večini naših fara je š&la res v pravem pomenu katoliška. Pa smo si jo tudi priborili! Saj so vpili nad nami nasprotniki in drugače misleči, kaj se vtikamo katoličani v politiko. Prozorni so njihovi nameni — mi naj bi sedeli doma, oni ">i pa v parlamentu sklepali protiverske in krivične zakone ter nato kazali na Cerkev češ da je ona kriva raznih krivic in pa socialne neurejenosti. Tako smo leta 1919 dobili šolski zakon, ki je najboljši v Evropi. Takole je: Da je le kje petdeset otrok za katoliško šolo iu jo starši zahtevajo, tam država takoj zgradi šolo po načrtu, ki ga je odobril farni komite (odbor). Solo nato vzdržuje država, a upravljamo jo v vseh ozirih mi. Farni komite z župnikom na čelu tudi izbere in nastavi učiteljstvo.« Poleg šolskega poslopja je stal cerkveni dom. V veliki dvorani je bil pravkar nameščen gospodinjski tečaj. Ob levi strani dvorane so bile mize z električnimi kuhalniki, na desni pa šivalni stroji. Dopoldan so dekleta kuhala, popoldan pa šivala. V majhnih sobicah polog dvorane so imeli urejene svo.ie lokale katoliški skavti Jonge \Vacht — Mlada Straža . Oospod župnik mi je pokazal še farno »bolnišnico«. To je ie konzultacijska dvorana — posvetovalnica — za dojenčke in otroke, ki jo vodijo izprašane redovnice pod zdravnikovim nadzorstvom. Poleg tega imajo farani, ki plačajo letno 2—4 gold. (60—120 din), za časa bolezni brezplačno zdravljenje in zdravila, in sestre bolnike redno obiskujejo, s kolesi seveda, kar je na Nizozemskem običajno. Poleg tega je v vasi še hranilnica, mlekarnn. gospodarska zadruga — vse z značko: U. K., kar je bilo nekdaj v zasineh, a je danes |>ovsod spo-štovano in u|K)števano, ker kar je rimsko-katoli-škega, je vse tako. da dela temu priimku čast. V župniji je tudi močna organizacija katoliških kmetov »Jonge Boer«. Povzpela sva se nato še na mlin na veter. Nisem si mogel misliti, da je ta naprava tako velik« in tako bistroumno zgrajena. Ko sem se z vrha razgledoval po zanimivi okolici, mi je župnik dejal kot v slovo: »Pozdravile svoi narod in mu jx>vejte. naj bo ponosen na katoliško prepričanje. kot smo mi!« F. Vrolih. §uuoce Koledar Sobota, 1. junija: Fortunat, spoznavale«; Kuno. Nedelja, 2. Junija: 3. pobinkoStna nedelja. Marcelin, mučenec; Peter in tov. mučenri; Erazem, škof. Poziv vnem slovenskim humanitarnim, sorialnim, kulturnim, prosvetnim, gospodarskim, verskim društvom iu organizacijam ter krajevnim odborom Jugoslovanske Unije za zaščito otrok! V okviru letošnjih otroških dni, ki se vrše z geslom: »Otrokom je trebu ob velikili nesrečah najprej pomagati,« in ki so v sedanjem resnem času v eminentnem interesu zu zuščito otrok in mater, vas prosimo, du v/.uinete ta naš poziv kar anjrpsneje in z največjo pozornostjo: Čas, v katerem živimo, nam narekuje najstrožjo pripravljenost. V loj pripravljenosti nikakor ne sme biti vrzeli v pogledu zaščite naših otrok in inuter v primeru vojne. Ta zaščita mora biti organizirana tako, da ne bo niti enega otroka, niti ene matere, ki bi jim v danem trenutku ne mogli nuditi pomoči in varnosti. Za zaščito, to je pomoč in varnost, ki naj se nudi otrokom in materam tam, kjer se bodo v primeru potrebe naselili, je treba takoj zbrati potreben material iu denarna sredstva. Zato vas prosimo, du takoj pristopite v svojem delokrogu k zbiranju materialnih in denarnih sredstev, pri čemer upoštevajte sledeče: 1. Obrnite se takoj v predmetni zadevi na vse svoje člane, kakor tudi na vso ostalo javnost v svojem delokrogu s prošnjo, da prispevajo za opremo otrok in mater, s čimer puc razpolagajo. A' poštev prihaja predvsem: blago za rjuhe, perilo, obleka, slamnjučo, koci, odeje, kosi otroškega perilu in obleke, obutev, nogavice, otroške košare, nahrbtniki, vreče, plašči itd. itd., dalje \seli vrst posoda, jedilni pribor, pribor za šivanje, skratka vse, kar koli se du uporabiti v sili. .Vsaka najmanjša stvar je dobrodošla. 2. Ves zbrani material takoj dostavite po najkrajši poti ali vašemu krajevnemu odboru Unije, ali pa na naslov: Jugoslovanska Unija za zaščito otrok, Tvrševa 23. Poslani material se bo takoj pregledal, razporedil in odposlal v kraje, kjer sc bodo otroci in matere v primeru vojne naseljevali. 3. V kolikor bi kdo ne mogel prispevati v materialu, nuj prispeva v denarju. Ves, v te svrhe nabrani denar takoj dostavite vašemu krajevnemu odlioru Unije ali pa ga nakažite po poštni položnici št. 13.8H2 na naslov: Jugoslov. Unija za zaščito otrok. Ljubljana, Beethovnova ulica 14/1. 1/. tega denarja se bo nabavilo izključno samo blago in oprema za otroke, da se izpojiolnijo zaloga. Ajieliramo nu vsa gornja društva, organizacije in ustanove, kot celokupno slovensko zasebno iniciativo, da se odzovejo stoodstotno, da s tem izpričajo upravičenost za svoj obstoj. Zavedajte se, da je s tem vašim delom povezana tudi usoda slovenskih otrok in niater v primeru vojne, Znto pristopite k temu delu takoj i,n z največjim elanom. Smatrajte to obvestilo za naš morda zadnji poziv, da storite svojo dolžnost. O uspehu prosimo za kratko poročilo, ki ),a dostavite svojemu krajevnemu odboru Unije ali pa podpisani Uniji. Jugoslov. Unija za zaščito otrok, Ljubljana. f merah neovirano pro6l vsem ljubiteljem naravnih lepot, ki se obmejnim organom izkažejo z veljavno izkaznico SPD, Prihajajte torej brez strahu v prelepo kraljestvo Matjaževo! — Poverjeništvo dentistično-tehnlčne zbornice za dravsko banovino v Ljubljani obvešča vse članstvo, da bo dne 9. junija 1940 izredna skupščina ob pol 9 dopoldne v srebrni dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Miklošičeva cesta s sledečim dnevnim redom: t. Otvoritev skupščine, pozdrav, ugotovitev fklepčnosti in poročilo predsednika, 2. vdanostne in pozdravne brzojavke, 3. čitanje zapisnika I. redne skupščine cx 39., 4. poročilo tajnika, 5. poročilo blagajnika, 6 poročilo nadzornega odbora, 7. odobritev proračuna in določitov članarine za poslovno leto 1940-41, 8. predbgi: a) uprave, b) članstva, 9 resolucije. — Eventuelne predloge je dostaviti poverjeništvu vsaj 7 dni pred začetkom skupščine. — Opozorilo vojnim vpoklicancem oziroma njihovim svojcem. Od Delavske zbornice v Ljubljani smo prejeli: Ker pripada po uredbi o podpiranju družin vojnih obveznikov, ki so vpoklicani na vojaške vaje, predvidena podpora za ženo in otroke le od dneva vložene prošnje, za nazaj od dneva vpoklica pa se more izplačati le v izrednih primerih velike stiske, opozarjamo še enkrat vse opravičence, da ne odlašajo z vložitvijo prošenj, marveč jih vlože še i6ti dan, ko je vojni vpoklicanec nastopil vojaško vajo. Prošnje se vlagajo na pristojni občini. __ Kopalne obleke - tista volna - stare nizke cene ALOJZIJ POTKATO PHEJ JOS. KUNC A Co. LJU11LJANA - MIKLOŠIČEVA CESTA — Učiteljstvo školjelovškega okraja obvfešča- mo, da bo zaključno jun/jsko zborovanje Učiteljskega društva v 6oboto 15. junija ob 8 na deški ljudski šolt v Škofji Loki Odbor. — Namesto venca na grob blagopokojne ge. Fluher Josipine, pos. v Sv. Jakobu v SI. g. so darovali za revne učence po din ICO društvo pekovskih mojstrov, pevski zbor pekovskih pomočnikov, din 10 pa g. Samojlenko Aleksij, pos. v Zg. Ja-kobskem dolu. Šolsko upraviteljstvo v Sv. Jakobu v Slov. gor. se imenovanim darovalcem najlepše zahvaljuje. „ — Skupščina Sadjarskega in vrtnarskega društva bo dne 2. junija t. 1. v Mariboru. — Z drevesa je padlu. Iz Zagorja se je pri-peljula v ljubljansko bolnišnico ltlehur Kristina. Doma je padla z drevesa tako nesrečno, da si je zlomila roko. — Du boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kRmpom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje tn mladostno svežost. — Vlom v jedilno shrambo. V noči od torka na sredo je bil izvršen vlom v jedilno shrambo Franceta Erjavca, poa. v Logu pri Sevnici. Tatovi so opravil svoj posel na prav isti način kot svoje-časno v Jančevo trgovino na Studencu. Dvojna vrata, ki 60 vodila v shrambo, so bila vlomljena s pomočjo ročne sekire in dleta, ki so ju našli v poleg stoječi drvarnici. Da so bili na delu že dodobra izvežbani vlomilci, priča dejstvo, da ni nihče od domačih, ki so spali v sosednjih sobah, slišal najmanjšega šuma, kjjub temu, da so odprli celo vrata spalnice, v kateri je spal gospodar. Odnesli 60 več kosov šunke in nad 20 kg masti. — Delomržneža kradeta v ljubljanski okolici. Ljubljanska policija se trudi, dn bi vtaknila pod ključ dva nevarna delomržneža, ki se potikata po ljubljanski ckolici in vlamljata ter kradeta, kar jima pride pod roke. Sta to 26-letni Jože Derenčin in 33-letni Lojze Čamernik. Oba 6ta doma iz Loga pri Brezovici. V zadnjem času sta izvršila več vlomov in tatvin na Brezovici in v okolici, najbrž pa sta ukradla tudi telefonsko žico na Borovnici. — Za uboj 3 leta robije. V samotnem naselju Javorje jo 28 aprila letos vzbudil med prebivalstvom veliko vznemirjenje uboj mladega posestnika Janeza Tavčarja. Samski šofer Janez Režen je začel v pijanosti, ko se je poprej sporekel z nekaterimi fanti, razgrajati. Pobral je na dvorišču nekega posestnika tovnico in 6e hotel znesti nad nekim nasprotnikom. Posestnik Janez Tavčar ga je oplazil z malim kolom po rami. To je Režena razkačilo. Ves besen je pozneje od zadaj navalil na Tavčarja in ga z rovnico udaril po glavi, da mu je razdrobil lobanjsko kost in mu ranil možgane. Tavčar je na mestu obležal nezavesten in kmalu nato umrl. Mali kazenski 6enat ljubljanskega okrožnega sodišča je 6edaj Janeza Režena obsodil na 3 leta robije zaradi zločina uboja. Rcžen se je zagovarjal na popolno pijanost in veliko razburjenost. Zatrjeval je tudi sodnikom, da sta si bila s pokojnim Tavčarjem dobra prijatelja. Vse jt) storil demon — alkohol. Režen je popil ta dan mnogo žganja in vina. p/> dh&avi •na* • Zagrebški mestni proračun za leto 1940-1941 izkazuje 166,215,219 dinarjev dohodkov :n prav toliko izdatkov. Osebni izdatki zu me_stne nameščence in upokojence znašajo 48,683.521 dinarjev, socialni odsek izkazuje 12,001.700 dinarjev izdatkov, odsek za ccste pa 17,863.578 dinarjev. Med dohodki znašajo občinske doklude 26,850.000 dinarjev, lakse iu davki 22,720.000 dinarjev, trošarine 48.450.000 dinarjev itd. Proračun mestnih podjetij izkazuje 142,793.801 din dohodkov in prav toliko izdatkov, * Nov regulacijski načrt v Zagrebu. Bftnska uprava banovine Hrvatske je potrdila novi regulacijski načrt za mesto Zagreb. Po novem načrtu bo glavni kolodvor in železnica ostala v mestu, vendar pa bodo vse tako visoko dvignili, dn bodo pod železniško progo izpeljali ceste brez zniževanja. Tovorni kolodvor, ranžirui kolodvor, kurilnice in železniške delavnice pa bodo premestili v okolico. Postajo Zagreb-Sava bodo ukinili, namesto nje pa I Neznani junaki V gl.vl. Wallace Beery, največji karakterni igralec filmskega platna KINO SLOGA, telefon 27-30 Oanljiva filmska zgodba o mladem človeku ki je stri srce mlademu dekletu, svojemu očetu pa ubil vero v samega sebe ... Danes ob 16., 19. in 21. uri — Zveza bojevnikov bo imela v nedeljo, dne 2. junija t 1, v Ljubljani na Rožniku svojo letno prireditev. Ob 10 dopoldne bo v cerkvi na Rožniku sv. maša z govorom predsednika g. Rateja, po cerkvenem opravilu se pa zberemo na verandi gostilne na Rožniku, kjer bomo zvedeli marsikaj o delu v sedanjih izrednih razmerah. — Aljažev klub sporoča, da bo v nedeljo 2. junija sv. maša na Planini, Komna, pred Domom ob 8, Na Krvavcu v slučaju ugodnega vremena ob 9 v kapeli. Okrožni urad za zavarovanje delavcev naproša delodajalce, da odjavijo vse delavce, ki so ali bodo odšli na orožne vaje, z dnem, ko so z dela izstopili in navedejo vzrok odjave (orožne vaje), z nastopom dela naj jih ponovno prijavijo. Svojci na orožne vaje poklicanih bodo dobili dajatve samo, če poleg potrdila o skupnem gospodinjstvu prinesejo potrdilo občine, da je član na orožnih vajah. — Toča. Iz St. Lovrenca na Dol., 30. maja. Včeraj, v sredo, pop. okoli dveh je pobila toča med hudim nalivom in viharjem po Korenitki in Pljuekl in nekoliko tudi po Občini, da bodo morali ljudje žita pokositi in fižol na novo saditi. — Peca je odeta s krasoto pomladanskega cvetja. Uletova koča je stalno odprta in dobro oskrbovana. Dostop do nje je tudi v sedanjih raz- bodo pustili le majhno postajieo, kjer bodo potniki le vstopali in izstopali. V ostalem pa novi regulacijski načrt ne vsebuje večjih sprememb, razen da bodo številne ulice v predmestju razširili. Kdaj bo pa vse to Izvedeno, je pa drugo vprašanje. * Letalska proga Belgrad—Podgorica—Bar. Glavno ravnateljstvo Aeroputa v Belgradu je sklenilo, da bo podaljšalo letalsko progo Belgrad—l>od-gbrica do južnega primorja. Za novo letališče šo izbrali Bar. Občinska uprava je že sklenila, da odstopi primerno zemljišče. Letališče bo urejeno v nekaj tednih in upajo, da bodo letala začela voziti v Bar že sredi junija. * Mlad pastir uničil veliko gadjo zalego. Tz Banjuluke poročajo, da so vroči dnevi izvabili kače iz njihovih skrivališč. Posebno veliko kač mora biti okoli Bosanske Grahove. Tam je mlad pustir našel pod velikim kamnom, ki ga je iz radovednosti privzdignil ogromen klopčič gadov, iz katerega so sikale številne glavice kakor majhni zmaji. Pastirček je neustrašeno začel pobijati to gadjo zalego. Ker so bili gad je medseboj zviti, ga niso mogli pičiti. Osemnajst gadov je pastirček jiobil ostali so ušli. Pobite gade je pastir obesil na palico in vaščani so sc seveda zelo čudili, ko jo prišel domov s luko bogatim plenom. Strašen zločin mlade matere Kamnik, 31. maja. Pred nekaj dnevi so na farnem pokopališču v Mekinjah nad Kamnikom pokopali komaj 13 dni staro hčerkico T. Fr„ delavke na smodnišnici, Isto-tam je v službi njen mož, ki je sedaj na orožnih vajah. Novorojenčka je bil oče silno vesel, le materi je bil zaradi njene dnevne zaposlitve odveč in je začela misliti, kako bi se ga iznebila. Sklenila je, da dete zastrupi. Sosedovemu 11-letnemu dečku je izročila kovanec za 10 dinarjev z naročilom, naj ji iz lekarne prinese za 2 dinarja strupa za uničevanje miši in druge golazni. Dečko je tekel v lekarno in se kmalu vrnil » poročilom, da «tane strup osem in ne dva dinarja. »No, pa naj stane 8 dinarjev,« je odvrnila ženska dečku in ga ponovno odpravila v lekarno po strup, za kar ga je nagradila s pol dinarjem. Za zadnjo večer)o |e imelo nebogheno dete malo mleka, v katero je mati vmešala strup. Ko je malo eiroče mleko zavžilo, je postalo zelo nemirno in «e pričelo krčevito zvijati od notranjih bolečin in v takem stanju preživelo še vso noč. Zjutraj je 4la mati od doma. ko je pred odhodom še obrnila pogled na svoj« dete, ki jo je milo pogledovalo. Ko m je okrog 7 vrnila domov, je spet najprej pogledala, kaj počne dete in opazila, da !eži nepremično; bilo je že mrtvo, toda trupelce še malo toplo. Razburjeno pograbi otreka, ga dvigne, strese in še enkrat pritisne k sebi in položi nazaj v posteljico. Hitela je k sosedom povedat, da ji jc dete zaradi hude božjasti umrlo. Pogreba se je udeležil tudi oče deteta, kateremu je pred odhodom nazaj k vojakom žena zaupala svoj zločin Na moža je izpoved njegove žene silno učinkovala. Bridko se je razjokal, nakar je odšel na vlak in se odpeljal nazaj k 6voji vojaški edi-nici. 0 umoru so pričeli šušljati farani, kar je prišlo na uho orožnikom. Odrejena patrola, ki je odšla, da obišče in zasliši o stvari brezvestno in brezsrčno mater, je pozvala s 6eboj tudi dve neprislran-fki priči, pred katerima je obdolženka brez vsakih izgovorov priznala dejanje in ga še enkrat ponovila na opisani način. Spričo tega je oblait zahtevala izkop in ogled trupelca, želodček pa odposlala v pregled v Ljubljano. Dokler se ne ugotovi resnica priznanja in zagovora brezsrčne matere, bo počakala v tukajšnjih sodnih zaporih, sodilo pa jo bo okrožno sodišče v Ljubljani, * Zavod za finančno pravo v Zagrebu bodo ustanovili v Zagrebu. Pravila so že potrjena in bo ustanovni občni zbor 0. junija. Zavod za javne finance v Zagrebu je zamišljen kot znanstvena ustanova z namenom, da samostojno proučuje ter obdeluje vsa vprašanja, ki se tičejo Javnih financ, finančne znanosti in politike ter finančnega in davčnega prava. * Svojemu gospodarju ukradla 155.000 din. Veliko razburjenja je povzročila v Belgradu vest, da sta dva razbojnika pri belem dnevu iz-ropala stanovanje vseučiliškega profesorja dr. Vlada Rudanoviča, jiotem ko sta služkinjo, ki je bila sama doma, z železnim likalnikom pobila na tla. Sedaj se je pa izkazalo, da si je služkinja roparski napad izmislila. Ko sta se te dni dr. Radanovič in njegova žena vrnila domov, sta našla stanovanjska vrata odprta. Okenski zastori so bili spuščeni in po vseh sobah ie bilo vse v največjem neredu. Vse omare so bile vlomljene in vsi predali odprti. V predsobi je ležala služkinja, na videz v globoki nezavesti. Takoj je bila obveščena policija, ki je poslala v profesorjevo stanovanje več svojih uradnikov. Ko se je služkinja zavedla, je pripovedo-vulu, du sta dva elegantno oblečena gospoda pozvonila. Ni. hudega sluteč jima je odprla. V tem hipu sta oba navalila na njo in jo z likalnikom pobila na tla. Policiji se pripovedovanje služkinje ni zdelo verjetno, lles je preiskava ugoto-vija, du je Radmila Tanackovič, tako se piše služkinja, prihranke dr. Radanoviča v znesku 355.000 dinarjev in razne dragocenosti ukradla in v svoji sobi skrila, da bi svoj plen ob prvi priložnosti odnesla iz hiše. Po dolgem zasliševanju je služkinja priznala svojo krivdo. Trdila pu je, da jo jc neki profesorjev znanec nagovoril k tatvini. Tudi tej trditvi policija ne verjame. 1 * Skrivnosten požar v mlinu. Prebivalstvo v Somboru je še vedno razburjeno zaradi požara, ki je uničil mlin v naši državi, o čemer smo že poročali. Sedaj oblast preiskuje, ali je požur nastal slučajno ali je delo sabotuže. Ugotovili so, da so bile vse avtomatične gusilske naprave, ki so bile razmeščene po vsem mlinu, poškodovane in sumijo, dn so bile namenoma poškodovanj. V zvezi s požarom je nastalo tudi vprašanje zavarovalnine. Lastniki so mlin zavarovali za devet milijonov dinarjev. Sedaj je pa zavarovalnica sporočila, da bo v par dneh prišla strokovna komisija, ki bo ocenilo škodo. Prebivalstvo z velikim zanimanjem pričakuje, kaj bo prinesla preiskava. — Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-vih, obolenju skrajnega črevesa, odstranjuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da redna uporaba »Frnnz-Joscfovc« vode izborno urejuje delovanje črevesja. lic«, po min. soc. pol. tn n. zdr. S br. 15.185, SJ. V. 83. * Železniška nesreča v Dalmaciji. Te dni se blizu železniške postaje Plavno zgodila nesreča, ki ga ni zahtevala človeških žrtev. Tovorni vlak, ki je vozil iz Knina proti Gračncu, je pri kretnici skočil s tira in sicer lokomotiva s ten-derjem in dva odprta vogona. Niti lokomotiva niti vagona se nista prevrnila, poškodovan je bil v daljavi 15 metrov železniški tir, zaradi česar so imeli vsi vlaki velike zamude. » Strela ubila kmeta. V Sremu je preteklo sredo divjala huda nevihta. V Surčinu je delal na svoji njivi kmet Dimitrije Puzavac. Ko je privihrala nevihta, se je zatekel pod svoj voz. V tem hipu pa je treščilo in strelu je ubila nesrečnega krnela. Zanimivo na je, da se Dimi-trijevim otrokom, ki so bili tudi pod vozom, ni zgodilo ničesar hudega. * Vihar nu Jadranu. Preteklo sredo in četrtek je nad dalmatinskim jirimorjem divjal hud vihar. Veter je dosegel hitrost 80 km na uro, kur jc zn se sedanji čas nekaj nenavadnega: Zaradi viharja so morali ribiči opustiti lov na ribe. Nesreč ni bilo, samo v splitskem pristanišču je vihar vrgel na obrežje nekaj čolnov in jih razbil. * Smrt zaradi neprevidnosti. Kontrolor splitskega avtobusnega podjetja Herman Bulat jc kazal svojemu prijatelju šoferju Aldu Ba- Ljubljana, 1. junija Gledališče Drama: Sobota, 1. junija: »Naša kri.< Premiera. Premierski abonma. — Nedelja, 2. junija: »Severna lisica.< Izven. Znižane cene od 20 din navzdol, — Ponedeljek, 8. junija: Zaprto. — Torek, 4. Junija: Zaprto. Opera: Sobota, 1. junija: »Kleopatra.« Red B. Nedelja, 2. junija: »Tosca.« Izven. Gostovanje Tee I.aboševe in Borisa Popova. Znižane cene. — Ponedeljek, 3. junija: Zaprto. — Torek, 4. junija; ZaU>. Radio Ljubljana Sobota, t. junija. 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.13 Pisan venček veselih zvokov (plošče — 10 Otvoritev ljubljanskega velesejma in prenos promenadnega koncerta — 12 Druga zu flrtigo se plošče vrtijo ter za oddih in zabavo skrbijo — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Druga za drugo se plošče vrtijo ter za oddih in zabavo skrbijo — t4 Poročila — 17 Otroška ura: Pavlihovu srečka, lutkovna igra — 17.30 Udovičeva in Laušetova (plošče) — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delo-pust igra Radijski orkester — 18.40 Dekanija Kozje v šmarskem okraju (g. prof. dr. Viktor Tiller) — 19 Napovedi, poročila — 10 20 Nac. ura — 19.40 Objave — 20 Zunanjepolitični pregled g. dr. Al. Kuhar) — 20.30 J. Vomberger: Nazaj k naravi; vesela zvočna igru. (Veseli in žalostni dogodki iz življenju Jaku Siuodluku in njegovih.) Igrajo člani Radijske igralske družine, režija ing. Ivan Pengov — 22 Napovedi, poročila — 22.13 Za vesel konec tedna igra Radijski orkester. Drugi programi Sobota, 1. junija: Belgrajska kratkovalna postaja: YUA, VliB (49.t8m): (19.40 Poročila v slovenščini YUF (1969 m): 1.55 Oddaja za Južno Ameriko — YUG (10.69 m): 3.00 Oddaja za Severno Ameriko — Belgrad: 20:+0 Violina — Zagreb: 20 Zabavni koncert — Bratislava: 20.30 Pisan spored — Praga: 19.25 Pihala — Sofija: 19.50 Lahka glasba — Beromiinster: 20 Lahka glasba — Budimpešta: 19.25 Prenos iz Debre-činn — Bukarešta: 20 Jazz — Trst-Milan: 21 Bossinijeva operu »Seviljski brivece — Rim-Bari: 21 Simfonični koncert — Sottens: 20.30 Koračnice. Sestanki Izredni občni zbor Kreditne in nabavne zadruge Jeglič bo 14. junija ob 8 zvečer v Št. Vidu v zavodu. Dnevni red likvidacija. Cerkvena glasba Cerkev sv. Jožefa. Jutri slovesno praznovanje praznika presv. S. J. Ob 8 slovesna pontifikalna maša. Izvaja se: Missa quinta v D molu in F duru s epremljevanjem orkestra, zložil dr. A. Faist. Gra-duale: Dulcis et reetus Dominus, zložil A. Foereter. Po ofertoriju: Ave verum, zl. W, A. Mozart. Po maši: Tvoji smo Srce Kraljevo, zl. dr. Fr. Kimovec. Med jutrišnjo pontifiknlno sv. mašo na Rakovniku bo pevski zbor salezijanskih gojencev in bogoslovcev izvajal naslednje skladbe: St. Premrl: Marija Pomočnica; ftichovsk^: Missa Loreta (s spremljevanjem vojaškega orkestra); Matija Tome: Ave Maria (dvospev za sopran in bas s spremljavo orgel in godalnega kvarteta). Spremljive dele bodo peli bogoslovci koralno. Na koncu ljudsko: Lepa si, lepa si, Roža Marija. Mestna zdravniška dežurna služba Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal v soboto od osmih zvečer do ponedeljka do osmih zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Korytkova 18, telefon št. 36-24. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Koniotar, Vič-Tržaška cesta. Poizvedovanja Našla se je v nedeljo popoldne črna usnjena damska rokavica. Dobi se na Sv. Petra cesti 14, pri g. Zajec. biču JosijKivu samokres. Pri tem pa je tako neprevidno ruvnul, da se je samokres sprožil in strel je zadel šoferja tako nesrečno, da je v bolnišnici, kamor so ga prepeljali, izdihnil, Bu-luta so aretirali. * Ciganka preprečila zločin. V Derventi so aretirali železniškega uradnika Antona Suna-riča, ki ga dolže, da je podkupil neko ciganko, naj bi njegovo za 100.000 dinarjev zavarovano hišo zažgala. Na podstrešju je bilo za ta zločin pripravljenih že več sodov petroleja. Ciganka pa je ta načrt izdala oblasti. Sunarič sicer taji. venilur oblast misli, da ima dovolj dokazov v rokah, da je hotel Sunurič ogoljufati zavarovalnico. Anekdota Slavnega gledališkega igralca Jožefa Kainza so nekoč njegovi oboževatelji vprašali, če je pristno vino, ki ga pije na odru, kadar to zahteva njegova vloga. Kainz je žalostno odkimal in pripovedoval dogodivščine iz časov, ko je bil še začetnik pri neki gledališki družbi, ki je potovala po mestih. »Pomislite,« je dejal, »imel sem ravnatelja, ki je bil tako skop, da je v Viljemu Tellu dal na oder gnila jabolka, ki jih je pri prejšnjih predstavah občinstvo metalo na nas.< Čudo znanosti Lakaj: »Stari, gluhi osel je bil gotovo spet v klubu.« Gospod: »Ne, Ivan, bil sem pri zdravniku za ušesa,« I! Na splošno ieljo občinstva podaljšamo film še za danes! Kino Union tel. 22>2I Od 16., 19. in 21. uri S tem imate možnost vsi, ki ste slišali pripove- | ..!_ - M — S___------_ 'g — ■ — dovati, kako lep, kako nepopisno dobro igran, LIJISG KalflGl H JrA N^ Sm VCIf Sm CAIS režiranje naš film: da si ga danes ogledale! W Ci lllCi t9HO iVIO Z najtrdnejšim pre pri ia nJem Vam zagotavljamo: Ta tlim Vam bo Uradno ugajal! — lutrl no« spored: DEAN NE DURBIN « pevskem lllmu: ..NJIMA PRVA LJUBEZEN" ZOPET SALVE SMEHA! KINO MATICA telalon 31-3« Porotno potovanje v Dubrovnik DAN6Sz"A> Theo Lingen in Paal Horbiger, kot orofesor zoologije skrbita za ugodno razpoloženje v kino-dvoran. J LJUBLJANA Slovesnosti na Rakovniku Spored današnjih in jutrišnjih slovesnosti v čast Mariji Pomočnici na Rakovniku Danes ob 8 zvečer akademija pri lurški votlini, nato lurška procesija s 6večami, po procesiji v cerkvi govor, pete litanije in blagoslov z Najsvetejšim. Med procesijo in potem bo cerkev razsvetljena. Od 11. do 12. ponoči molitvena ura za mir. Jutri 6e bo začelo deliti sv. obhajilo že ob 3. Ob 4 se bodo pričele sv. maše, k» bodo sledile nepretrgoma do pol desetih. Ob pol petih, šestih in osmih pridiga. Ob pol desetih slavnostna pridiga, nato pontifikalna sv. maša, ki jo bo daroval g. opat iz Rajhenburga p. Pij Novak. Ob 11 še tiha sv. maša. — Popoldne ob pol štirih v cerkvi govor, nato procesija s kipom Marije Pomočnice. Procesija se vme skozi cerkev na gornje zavodsko dvorišče, kjer bo blagoslov z Najsvetejšim. Spored procesije je sledeči 1. Bandero Marije Pomočnice, za njim gojenci 6alez. zavoda na Rakovniku, 2 Godba 6alez. zavoda na Selu, 3. Prapor Marijinega vrtca in oratorijanci z Raftovnika, 4. Dijaške Marijine kongregacije, 5. Gojenci salez. zavoda na Selu, 5. Prapor Marijinega vrtca in oratorijanci s Kodeljevega, 7. Moška društva, 8. Moški, 9. Godba iz Mladinskega doma na Kodelj., 10. Marijine družbe z zastavami z dežele, 11. Marijine družbe z zastavami iz Ljubljane, 12. Marijina družba žena od Sv .Jakoba v Ljubljani, 13. Kongregacija Marije Pomočnice (Sv. Jožef), 14. Dekliški dom Marije Pomočnice, 15. Jozefinum, 16. Narodne noše, 17. Angelčki, belo oblečeni otroci, 18. Rakov-niška godba, 19. Ministrantje, 20. Pevski zbor, 21. Duhovščina, 22. Kip Marijine Pomočnice, 23. Deklice z lilijami in belooblečene gospodične, 24. Ženske. Jutri »Putnikov« izlet na Krim in Rakitno - Prijave samo danes 1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.50 zjutraj, pred odhodom vseh prvih jutranjih vlakov. 1 »Spoznavajmo nepoznane lepote in umetnosti slovenske zemlje.« Pod tem geslom bo priredila Prosvetna zveza v Ljubljani poučni izlet v nedeljo 9. junija po sledeči progi: Odhod iz Ljubljane ob 6 zjutraj izpred kavarne Union. Ob pol 8 v St. Rupertu, starodavni gotski cerkvi izletniška maša, Nato po Mirnski dolini do Rajhenburga, kjer obiščejo izletniki znamenit samostan oo. trapistov. Pot vodi dalje v Podsredo, starodaven trg, v Pilštajn, rojstni kraj sv. Eme. Ob pol 1 skupno kosilo v Kozjem. Po kosilu skozi Podčetrtek k 6v. Emi, nato pa v Rogaško Slatino. Tu imajo izletniki 1 uro časa, da si gledajo znamenito zdravilišče. Na poti preko Celja 6i ogledajo znamenito bračno carkev sv. Roka in Kalvarijo v Šmarjah. Prihod v Ljubljano okrog 9. ure. Vse informacije daje pisarna Prosvetne zveze, Miklošičeva 7. Skupni stroški za vožnjo in za hrano din 140. Na vseh krajih bo kratka razlaga. Prijaviti se je do 6rede 5. julija. 1 Živinski sejmi so v Ljubljani zopet dovoljeni. Z ozirom na stanje slinavke in parkljevke v dravski banovini je izdala kr. banska uprava dne 25. maja t. 1. dovoljenje, da smejo biti v Ljubljani zopet živinski sejmi. Zato bodo odslej v Ljubljani živinski sejmi kakor običajno vsako prvo in tretjo sredo v mesecu na sejmišču poleg mestne klavnice na Poljanski cesti. V primeru pa, da pade sreda na praznik, bo sejem že v torek. Prvi sejem bo dne 5. junija. 1 Na dolenjski tramvajski progi bo drevi ob lepem vremenu redni promet podaljšan čez deveto uro zaradi slovesnosti na Rakovniku. 1 »Pavlihov oder« v Ljubljani nastopi v nedeljo, 2. junija 1940, v beli dvorani hotela Union ob 11. dopoldne z igro »Mizica, osel in krepelce«. Predstava ob pol 10. odpade! — Vstopnice (otroci po 2 din, odrasli po 5 din) se dobe danes do 18. v Prosvetni zvezi, jutri pa od 10. dalje pred belo dvorano v hotelu Union. 1 Lalikontletske tekme. Jutri ob 9 dopoldne bodo na Stadionu lahkoatletske tekme barjanskega, polhovgrajskega, šmarnogorskega ter zasavskega okrožja ZFO. Tekme bodo zelo zanimive, ker se bo tekmovalo v več različnih panogah in bodo seveda nastopili naši mladi lahkoatleti in pokazali svoje sposobnosti. Vabimo tudi občinstvo, da se teh tekem udeleži polnoštevilno. Vstopnina znaša samo 2 din. 1 Zaradi nenadne obolelosti g. Nikole Cvejiča odpade njegovo nocojšnje gostovanje v »Evgeniju Onjeginu« ter se bo namesto tega uprizorila Švarovn izvirna zgodovinska opera *Kleopatra« za red B. Švarovo delo je po originalnosti glasbene koncepcije in pestrosti sižeja nedvomno najpomembnejše naše operno delo, ki po širokopoteznosti celotne zasnove sploh nima primere v naši literaturi. Našo odlično uprizoritev je zrežiral C. Debevec, glasbeno naštu-diral avtor, načrte za izvrstno insceuacijo pa je izdelal inž. Franz. 1 Zabavni park na veseličnem prostoru ljubljanskega velesejma ob Lattermannovem drevoredu je odprt vsak večer in ob nedeljah ves dan. 1 V tečaj za izdelovanje kožnatih rokavic se sprejema vsak dnn od 10 do 12 dopoldne iu od 3 do 5 popoldne. Hotel Metropol. Danes! Danes! Otvoritev vrta „Zvezda" Privlačljivi vrt ZVEZDA je po dolgotrajni zimi zopet otvorjen. Blagodejno donijo zvoki domačega orkestra izbrane koncertne točke in domače šlngerje. Nastop poznanih in nepoznanih domačih komikov bo danes, v soboto, in jutri, v nedeljo, izpopolnil otvoritev z naslednjim sporedom: 1. Pozdravni nagovor. 2. Komični nastop — »Odpovedani Otteloc. 3. Nastop klovna s šaljivimi in zabavnimi dovtipi. 4. Nastop čarodeja z zelo zanimivim programom. Gosp. Šilovič bo nudil svojim gostom najboljša okrepčila, prvovrstna vina, priznano odlično kuhinjo, razne kuhinjske specijalitete in specijalitete, pečene na ražnju. Za veliko zabave, domače udobnosti, za dobro postrežbo in za veselo razpoloženje bo skrbel M. ŠILOVIC. 1 Podaljševanje veljavnosti legitimacij vojnih invalidov. Po čl. 5 pravilnika o voznih ugodnostih socialnega značaja veljajo za pet let izdane železniške legitimacije vojnih invalidov ves ta čas, ne da bi jih bilo treba vsako leto podaljšati. Da bi se ta določba prav jasno poudarila, je odrejeno, da železniška direkcija že pri izstavitvi legitimacije prežigosa stran za podaljševanje legitimacije s posebnim žigom. V besedilu žiga bo direkcija vpisala leto, do konca katerega legitimacija velja, t. j. peto leto od izstavitve in dodala svoj okrogli žig ter faksimil direktorja. Žig bo treba pritisniti v vse doslej že izdane železniške legitimacije vojnih invalidov in zato vabimo vse vojne invalide, ki že imajo železniške legitimacije za neomejeno število popotovanj, naj legitimacije po najkrajši poti ali tudi osebno brez kakršnih koli formnlnosti predlože žigosat oni železniški direkciji, ki je legitimacije izdala. 1 Odbor Frančiškanske prosvete vljudno prosi svoje člane, da poravnajo članarino najkasneje do 1. junija 1940. Blagajničarka oziroma njen namestnik je na razpolago za sprejemanje članarine danes od 5 do 7 popoldne v Škrabčevi sobi, frančiškanski prehod. I Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »rranz-|osel« grenčice 1 Veliko morskih rib in kontrola mesa. Včerajšnji petkov ribji trg je bil dobro založen z morskimi in tudi sladkovodnimi ribami. Ta teden je bil prav ugoden za ribji lov na Jadranu. Prišla so poročila s Sušaka, da so na Jadranu ribiči nalovili vagone in vagone sardel. Tovarne so na mestu ribičem plačevale sardele po 5 do 6 din kg. Da so sardele dražje v Ljubljani, je jasno, ako računamo prevozne stroške in vžitnino. Veliko je bilo na trgu sardelic po 8 in sardel po 14 din kg. Vse so bile razprodane. Prvič ta teden je bil ribji trg bolje založen s skušami, ki so bile v sredo po 12, včeraj pa po 14 din kg. Veliko je bilo povpraševanje po sku-šah. Drug/h morekih rib je bilo malo na izbiro. Cene so ostale zanje neizpremenjene. Precej je bilo ščuk po 18 din kg, donavskih postrvi po 28, domače postrvi po 40 din in belice po 10 do 12 din kg. Včeraj, ko je petek tudi določen za brezmesni dan, je bila izvršena kontrola po raznih gostilnah, restavracijah in kuhinjah, da je ubgotovila, da-li se javni gostilniški in restavracijski lokali drže točnih določil uredbe o brezmesnih dneh. Kontrola je povsod pregledovala kuhinje in odkrivala tudi lonce. Nikjer ru našla nedostatkov. 1 V Stritarjevi ulici štev. 6 v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu. 6e sedaj nahaja optik ir urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika. 1 Ne nasedajte sleparki. V Ljubljani 6e v raznih hišah oglaša ženska, ki je precej elegantno oblečena in 6e izdaja ali za ženo trgovskega poslovodje ali pa ženo rezervnega oficirja, ki je na orožnik vajah. Pri lažnih strankah se ji je že posrečilo »izposoditi« večje vsote denarja. Šele čez nekaj dni je prihitelo na policijo več osleiparjencev, ki sedaj tožijo, da 60 nasedli sleparski ženski. 1 Policija lovi krošnjarje. Za krošnjarje so nastopili slabi časi. Policija jih lovi in odganja, kajti prepovedano je sleherno krošnjarjenje v obmejnih okrajih. Ljubljanska policija jih je priprla že okoli dvajset, po preiskavi pa jih bodo poslali v domovinske občine. Na deželi love krošnjarje orožniki. 1 Z lokomotive je padel. Dopoldne ob 11.40 je na glavnem kolodvoru pri kurilnici padel z lokomotive kurjač Ješovnik Jože iz Ložnice 41 pri Mariboru. Star je 3(5 let. Tako nesrečno je stopil z lokomotive, da je padel in si zlomil nogi. MARIBOR Roparski napad na starega mlinarja in njegovo ženo Maribor, 31. maja. Danes zjutraj sta bila pripeljana v mariborsko bolnišnico 69 letni mlinar in jiosestnik Franc Vucej in njegova žena iz Draže vasi. Oba imata hude poškodbe, ki so zlasti pri ženi smrtnonevarne, ker ima razbito lobanjo ter se še vedno nahaja v nezavesti. Poškodbe starega mlinarja pa so tudi grozne, ker ima z nožem razrezana usta, lice in ude, tako da mu je spodnja čeljust kar visela navzdol, v prsih pa ima globoko rano od noža. Oba nesrečneža sta postala žrtev roparskega napada, ki se je dogodil v nocojšnji noči med polnočjo in eno uro. O tem napadu smo izvedeli naslednje: Franc Vucej in njegova žena sta živela v svojem mlinu na Dravinji poleg Draže vasi. Imata lepo posestvo in dobro ideč mlin, otroci pa so že vsi odrasli in preskrbljeni, tako da veljata za zelo premožna. Med ljudmi je šla govorica, da hrani mlinar doma v svoji železni blagajni velike vsote denarja. Prav ta blagajna, s katero se je mlinar ponašal, je bila usodna zanj in njegovo ženo, ker je vzbudila pohlep pri zločinskih ljudeh. Nocoj ponoči sta vdrla v mlin dva roparja, ki sta bila zakrinkana. Eden je bil majhne postave, drugi pa precej velik. Ker spita zakonca Vicej zase, ločeno od družine in domačih, mlin pa je ropotal vso noč, ni nihče slišal obupnih krikov, s katerimi sta od surovih roparjev napadena starčka klicala na pomoč. Roparja sta napadla svoji žrtvi z nožem in sekiro. Stara mlinarica se je zgrudila s presekano lobanjo nezavestna, mlinarju pa je napadalec z nožem na strašen način prerezal lice na obeh straneh ust, da se mu je spodnja čeljust kar pobesila, ranil ga je na nosu in na jeziku ter Zdaj zdaj bo zletela smrtonosna nemška granata ., kam? mu potem zasadil nož še v prsi. Potem pa sta roparja šla, poiskala v skrivališču ključ ter odprla blagajno. Pobrala sta iz nje dve hranilni knjižici, glaseči na večje vsote, gotovine pa sta našla samo 1000 dinarjev, dasi sta gotovo pričakovala bogatejšega plena. Nato sla roparja pobegnila v temno noč. Hudo ranjeni mlinar se je s težavo privlekel do svojcev ter je prebudil domače. Kmalu je bila vsa vas pokonci, ljudje so hiteli za roparji, poklicali so tudi orožnike, oba ranjena starčka pa so potem zapeljali v mariborsko bolnišnico. Še pred prepeljavo pa so loški orožniki skušali zaslišati starega Vuceja, da bi jim opisal napadalce. Starček zaradi strašne rane na ustih ni mogel govoriti, pač pa je s tresočo roko s težavo napisal nekaj vrstic na papir ter tako povedal orožnikom, kdo bi po njegovem opažanju prišel v poštev kot storilec. Jasno je namreč, da so morali roparji domače razmere pri Vucejevih dobro poznati, ker so takoj našli skrivališče, v katerem je Vucej hranil ključe od blagajne. Orožniki vršijo danes poizvedbe v tej smeri ter je pričakovati, da bodo njihova prizadevanja kmalu kronana z uspehom ter se roparja ne bosta dolgo veselila svobode. Stanje žrtev, ki se nahajata v mariborski bolnišnici, je nevarno, posebno pri ženi, ter se je bati, da zaradi hude rane na možganih in starosti ne bo prenesla poškodbe, dočim bo mlinar najbrž okreval. • m Slovesno bomo obhajali praznik presv. Srca v kapeli Srca Jezusovega jutri v nedeljo Najsvetejše bo ves dan izpostavljeno v počaščenje. Ob 9 bo slovesna sv. maša. Ob j>ol 8 zvečer govor, pete litanije in blagoslov. m Telovska procesija v Studencih. Najmlajša mariborska župnija sv. Jožefa v Studenchih bo tudi letos zadnja obhajala telovske slovesnosti. Jutri v nedeljo bo ob 8 slovesna sv. maša, po maši pa telovska procesija kakor druga leta. Stu-denčani, okrasite okna svojih stanovanj ob ulicah, po katerih se razvija procesija. m Iz frančiškanske bazilike gre jutri v nedeljo procesija k sv. Barbari na Kalvarijo. Odhod iz bazilike ob 7.30. Na Kalvariji štirje evangeliji in blagoslovi, kakor na Telovo, in slovesna služba božja. Ako bo slabo vreme, bo ves spored v baziliki ob 8.30. m V stolnici bo zaradi zidarskih del junija in julija ob delavnikih zvečer sv. blagoslov ob 18.30 namesto ob 18. m Avtobusni promet na cesti Maribor—Celje bo ustavljen? Gotovo ni nikjer v Jugoslaviji, prav gotovo pa v Sloveniji, nobena državna cesta v tako slabem stanju, kakor je cesla Maribor—Frani. Ta cesta je glavna prometna žila za zveze med severnim delom Slovenije s središči naše banovine in države ter je ogromnega prometnega in gospodarskega pomena. Letošnja zima in spomladansko deževje sta že poprej silno slabo cesto naravnost uničila. Cesta je na mnogih mestih taka, da si še kmečki vozovi, ki so vendar napravljeni za slabe poti, lomijo osi, kadar se peljejo f>o njej. Kotanje in jame so globoke po pol metra. Ceste sploh nihče več ne popravlja Tisti avtomobilisti, ki poznajo stranske ceste, se izogibajo državne ceste, kjer le morejo ter vozijo raje po občinskih poteh po Dravskem polju, oni pa. ki zaide s svojim vozilom na cesto, riskira najmanj osi in peresa, če ne že vsega vozila. O preureditvi in moderniziranju te ceste se je že toliko govorilo in pisalo, kakor o nobeni drugi. Sedaj nihče več ne verjame, da bi se res kaj pričelo delati, dokler ne bodo zapele lopate in krampi. Hud udarec preti sedaj prebivalstvu vzdolž vse ceste, ker nameravajo b-ije Mestna podjetja v Mariboru ukiniti avtobusni promet na progi Maribor—Celje, ker so avtobusi tnedt Mariborom in Fratnom zaradi slabo "ceste preveč kvarijo. m Ivepa pridobitev rn Maribor je nova trgovina z živili »Zvezda«, ki jo je uredil znani trgovec g. Jaš v Ulici 10. oktobra. Že zunanjost novega podjetja je silno okusno in lepo urejena, še bolj ua preseneča notranjost po svoji moderni in higi-enični ureditvi. Trgovec g. Jaš je znan strokovnjak ter je bil popr"j družabnik tvrdke Jaš & Lesjak. m »Pohorska železnica« se ho razdruiila. V četrtek zvečer je bil v kavarni -»Jadran« redni občni zbor zadruge »Pohorska železnica«. Kakor znano, se je pred leti ta zadruga v Mariboru ustanovila z namenom, zgraditi na vrh Pohorja vzpenjačo Ker pa se je že tedaj gradila na Pohorje moderna avtomohilskn cesta, ki je sedaj že skoraj dovršena, ni bilo za projekte pohorske železnice dovolj zanimanja ter je zadruga samo šo na papirju životarila. Sedaj so prišli tudi najvne-tejši poborniki pohorske vzpenjače do prepričanja, da ne bo mogoče uresničiti lepih načrtov. Na tem občnem zboru je bilo poleg običajnih poročil na dnevnem redu tudi vprašanje razdružitve zadruge. Ker pa se je udeležilo občnega zbora le pet članov, niso mogli pravnoveljavno sklepati. Zaradi tega bo dne 2<>. junija izredni občni zbor z dnevnim redom — likvidacija zadruge. Ce bo ta predlog na izrednem občnem zboru propadel, se bodo izvršile volitve novega upravnega in nadzornega odbora tr sprememba pravil v smislu novega zadružnega zakona. m Zgodovinsko društvo priredi danes pop. zgodovinski izlet v Limhuš. Zbirališče ob tri četrt na 2 na Glavnem trgu. V Limbušu bo pregled celotne krajevne zgodovine tega naselja, ki je bilo obljudeno že v predzgodovinski dobi. m Opora »Ples v maskah« se bo predvajala letos samo trikrat. Pri premieri je opera zelo dobro uspela. Prva ponovitev bo drevi. m Stavka slikarskih pomočnikov končana. Na mestnem poglavarstvu so bila včeraj pogajanja med slikarskimi mojstri in njihovimi pomočniki, ki so že delj čas^ v stavki. Pogajanja so se prav ugodno končala ter je bil sklenjen sporazum, na podlagi katerega dobijo pomočniki zvišane mezdo ter takoj začno z delom. Določene so naslednje mezde za pomočnike: do šest mesecev po izvršeni učni dobi 3.50 din na uro, od 7 mesecev do 1 leta 4 din na uro, od 2—3 leta 5 din, po treh letih pa (i din na uro. Ce so pomočniki prejemali že do sedaj mezde v tej višini, bodo dobili od zdaj naprej 50 par povišanja na uro. Mezde se uveljavijo z 29. aprilom tega leta ter se bo razlika izplačala pri prvem izplačilu. m Kaj se lio v Mariboru zidalo. Gradbena dovoljenja so zadnje dni dobili v Mariboru: trgovec in posestnik Maks Kenda iz Selnice za enonadstr. stan. hišo v Medvedovi ulici 2 za 482.000 din; trgovka in posestnica Marija Penič iz Sv. Petra za enonadstr. stan. hišo v Ljubljanski ulici 37 za 285.400 din, krzr.arka Julijana Šoper za enonadstr. stan. hišo Aljaževa 23 za 260.000 din; krojaški mojster Alojzij Celeč za enonadstr. stan. hišo v Ljubljanski ulici 25 za KiO.OOO din; inž. Prebevšek Slavko za enonadstr. stan. hišo v Ljubljanski 21 za 157.000 din. Gledališče Sobota, 1. junija, ob 20: »Ples v maskah«. Red C. — Nedelja, 2. junija: »Baletni večer ljubljanske opere«. Red B. Kam v nedeljo popoldne? Na tombolo v Škof jo Loko! Celjske novice e Dijaki klasilne gimnazije iz Ljubljane gostujejo v Celju 8 Cankarjevo dramo Jakob Ruda. Po včerajšnji premieri v Ljubljani, kjer so nastopili pod spretnim vodstvom g. Milana Skrbinška, pridejo danes k nam osmošolci klasične gimnazije v Ljubljani, ki bodo tudi nam zaigrali to veliko Cankarjevo draniatsko delo. Predstava bo v Mestnem gledališču; začetek ob 20. Vstopnice dobite v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi, zvečer pa pri gledališki blagajni. c Legija koroških borcev, krajevna organizacija v Celju, prireja loterijo. Glavni dobitki so: avto, motor 25 ccm, spalnica, kuhinjska oprava, 6 koles itd. (glej plakate). Srečke dobite v tajništvu, Gosposka 6, Celje Priporočamo narodno zavedni javnosti, da pridno sega po srečkah! c Delavska zbornica je po svojem zastopniku izvršila intervencijo za zboljšanje mezd v Tekstilni tovarni v Laškem. Delavci in delavke, stari 18 in nad 18 let, ki so zaslužili na uro 3 din, so dobili povišek za 10 odstotkov. Podjetje je zahtevi delavcev takoj ugodilo. Želeti bi bilo, da bi bilo tako uvidevnih podjetnikov še več, pa bi bila odstranjena vsa nesoglasja. c V Celju je Delavska zbornica posredovala pri večih obrtnikih kovinarske stroke, da bi se vajenci ne zaposlili več za nedeljsko delo, ker se jim tako vzame možnost izvrševanja verskih dolžnosti kakor tudi čas, ki bi moral biti namenjen počitku. Podjetnike opozarjamo na predpise glede nedeljskega počitka vajencev, ki se bodo sedaj, ko je Delavska zbornica ustanovila mladinski zaščitni odsek, gotovo strožje izvajali. c Legija koroških borcev, krajevna organizacija v Celju, sporoča svojemu članstvu, da bo jutri, v nedeljo, dne 2. junija, ob 9. dopoldne na vojnem okrožju prisega. To bo prisega po dveh članov prič, kar morajo imeti člani, ki nimajo drugih dokumentov kot dokazilo, katerega zahteva vojaška oblast za spominsko kolajno. Od 1. junija je društvena pisarna LKB v Gosposki ulici št. 6 (hiša nasproti vojašnice 39. p. p.), kjer naj člani iz Celja poravnajo svojo članarino. c Celjsko pevsko društvo bo priredilo v prvi polovici junija koncert, na katerem bodo izvajane samo skladbe odličnega slovenskega skladatelja, žalskega rojaka g. Risla Savina, ki praznuje letos svojo 80 letnico. c Zaradi razširjanja alarmantnih vesti je obsodilo okrožno sodišče v Celju po čl. 3. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi z uporabo § 22 k. z. 40 letnega Zavca Martina, pekovskega pomočnika iz Maribora, na 2 leti robije. c V celjski bolnišnici je umrl 39 letni Pečnik Franc iz Velike Pirešice. Naj v miru počiva! c Moško truplo so našli ob Savinji pod Rimskimi toplicami. Moškemu sodijo 40 do 45 let. Truplo nima poškodb in je ležalo očividno že kakih 14 dni v vodi. c Uboj v Oplolnici. Aprila meseca smo poročali o groznem dogodku v Oplotniotnjujeta in bogatita pri|x>vednost, sta pa kot izključno formalna člena neobhodno potrebni. S takim po načinu pripovednega stila ritmičnim nizanjem dogodkov je opazovalcu dana možnost, da postopno dojema umetnino, jo doživi v njenem bistvu, ko se ustavi pred najobsežnejšim srednjim deloin. Slika ima, rekli bi, obliko triptika, katerega deli pa so v pretehtanosti gmot med seboj kar najtrdneje povezani. Gledalec bo čital iz njih kot iz odprte knjige. Tako se bo na sliki Umestitve bližal z leve s trumo radovednih kmetov, da bo priča zgodovinski ceremoniji umestitve, ki se vrši v sredini in bo na drugi strani izvedel tudi o vseli podrobnostih, ki so ceremonijal spremljale. Poučen bo o odkupnini, ki jo terja kmet, ko bo videl konja in marogasto govedo. Na sliki Kmečkega upora se bo poučil o napadu kmetov na graščinske, videl njih srdito borbo, ki v srednji skupini doseže vrhunec, in tudi že poraz kmetov, ko prebodejo njih vodjo in se bo na desni z njimi vred umikal z bojišča. Frizni značaj je narekoval slikarju dalje enakomerno, na ospredje vezano, nepretrgano grupacijo figur s primeroma majhnim poglabljanjem v globino, pa tudi zadržano razgibanost figur. Monu-mentalnost zasnutka in na prednji pas prostora vezana kompozicija je terjala dalje vso višino slike zavzemajoče figure. Poseben študij je terjala barvna stran kompozicije. Tudi barvno se vežejo slike v smislu enotnega friza. Slikar se je moral izogibati premočnim barvnim kontrastom, ki bi učinkovali nemirno in bi posamezne detajle potisnili v ospredje, druge pogrezali v ozadje, s čemer bi enotnost celotne zasnove trpela na učinkovitosti. Celota je ubrana na enotni mirni ton in,,js organizirana po barvnih skupinah, ki podpirajo kompozicijo. Ta glavni pas pretrga troje nadvratnih polj, ki jih je slikar zamislil kot cezure med posameznimi kompozicijami. Tu naj se gledalec odpočije, zato je opustil figuralno kompozicijo in se oprijel strogo dekorativnih motivov živalskih skupin, ki so v grisoille načinu slikane na pompejansko rdečem ozadju. S temi vmesnimi dekorativnimi vložki, za katere se je slikar odločil namesto nadaljnjih več-figuriiih komjiozicij, se je izognil preveliki nasičenosti celotnega zasnutka. Ti so kakor ločila v stavku vstavljeni med figuralne komjiozicije, ki zaradi teh močnih presledkov tem bolj pridobijo 'na svoji prevladujoči vlogi. ' Kot ie s tega kratkega opisa razvidno, je slikar G. A. Kos odlično zmogel nalogo, ki jo'ije terjal od njega razpis. Ker je dekoracija vezam na arhitekturo in prostor, ki ga arhitektura oklepa, se je podredil nujnosti arhitekture in tako dosegel logično povezanost med njo in slikarskim dekorjem. Ko sedaj opazujemo izgotovljene umetnine, se komaj zavedamo, koliko napora je slikar vložil, da je dosegel uresničenje teh rezultatov. Že sama vezanost na zgodovinsko snov ga je prisilila rja jjodroben študij dogodkov, kar je bilo posebno važno pri sliki Umestitve, katero je moral lokali-zirati po ceremonijalu dogodka samega in noši figur v določeni čas. Za jjodlago tej sliki si je izbral štajersko rimano kroniko, ki nam je ohranila točen popis ceremonijala in oblačil za čas poznej^ 13. stoletja. Kupi nalašč za to sešitih oblačil, j*!>-drobnih študij in skic obrazov, rok, pregibov, dr imperije, živali, dalje cela vrsta barvnih osnutkpy nam to ogromno delo vsaj nekoliko osvetle. Če se sedaj vprašamo po rezultatu, moremo govoriti o izredno uspelem delu, ki ga je s tem dejanjem dovršila naša sodobna umetnost. Upodobitve so zgodovinsko prepričevalno prikazane, formalna stran dela je tako v kompoziciji kot v barvnem konceptu odlična, kajti slikar ni nikoli med delom kljub vezanosti na vse mogoče ovire, pozabil na osebno umetniško intuicijo, ki tudi na prvi pogled umetniškemu oblikovanju kaj malO ustrezno snov predela tako, da se ne upira umetnikovemu ustvarjanju. S Kosovimi slikami smo Sloveči dobili svojo zgodovinsko sliko, gledano z očmi domačega človeka, jjodano na način, ki je nam blizu, sliko, ki naj nas utrdi v upravičenosti svobodnega izbiranja svoje usode. Slike G. A. Kosa bodo s časom postale naša obča lastnina, izpodrinejo naj iz naših šol vse manjvredne slike naše zgodovine. Na njih mesta naj stopijo barvne reprodukcije Kosove Umestitve in Kmečkih bojev. S slike Umestitve zre na nas obraz slikarja samega, kot bi hotel spraševati o mnenju gledalci Zdi se, da je sam s seboj zadovoljen, prav tako kot mi vsi ob tem velikem delu naše sodobne umetnosti. Prepričani smo, da zremo pred seboj delo, ki ima polno umetniško vrednost in ki je uresničilo zgodovinski program slikarstva, katerega smo Slovenci doslej pogrešali. Banu g. dr. M. Na-tlačenu pa gre zasluga, da je dni povod za te ino-numentalne slike in njih uresničitev, banskim reprezentančnim prostorom pa bodo nailepši in najbolj slovenski obraz. Jože Gregorič. »Čas« št. 8 Danes je izšla 8. številka »Časa«, ki prinaša na uvodnem mestu smisel osmero blagrov, ki jih je razodel Jezus v pridigi na gori, in jih razlaga ter za današnji čas tolmači dr. Cajnkar Stanko. Blagri so uvod v pridigo na gori, ki pa tudi sama še ne vsebuje vse krščanske etike in Jezusovega celotnega nauka. Blagri so temelj pridigi in kdor doume smisel njih božanske paradoksalnosti, kdor je doumel modrost te resnično enkratne filozofije, mora dognati smisel vsega, kar blagrom sledi. Dr. Cajnkar noče v tem članku raziskavati, kako so Jezusovi jx>slušalci te paradokse sprejeli tedaj, temveč mu gre za smisel, kakršnega je v njih odkrila v teku svojega 2000 letnega razvoja Cerkev. Toda tudi tu noče pisati zgodovinske študije, temveč kakor pravi sam skromno: »iz tega, kar kot človek, kot kristjan in kot duhovnik o smislu krščanstva vem, bom jx>skušal osem blagrov s irntiiro neketra psihološkega gledanja razložiti in nekam bolj v" bližino postaviti.« Tako se ustavi pri vsakem blagru posebej ter s svojim globokim duhovnim pogledom ter lepim slogom dvigne bogastvo misli, ki tiči v kratki definiciji blagra. Zdi se, da je tukaj podana kot v resumeju snov za jx>-sebno knjigo, kakor jih Cajnkar s takim uspehom piše iz območja vzgojno religiozne literature. — Dr. Vinko Brumen piše o vprašanju ljudske vzgoje pri nas, kjer se dotika vprašanja šolstva — ljudskega, meščanskega, gimnazijalnega in strokovnega — dalje naloge društev za narodno vzgojo in časopisja in knjige ter daje nasvete, kako bi se dala dobiti baza za enotno katoliško vzgojno delo s Prosvetnimi zvezami kot nosilkami prosvetnega programa. Ko bo članek končan, bo dan lep predlog pedagoškega teoretika, ki je vreden, da ga razmislijo tudi praktični prosvetni delavci. Bogat je del z ocenami, kjer so ocenjene naslednje knjige: Kos: Urbarji (dr. Turk), Glasnik Muzejskega društva in Kazalo k zgodovinskim publikacijam (grb), Boje: Naša narodna vzgoja (Maks Jeza), Tomšič: Nekaj misli glede znanstvenega dela o inozpmskih Jugoslovanih (grb), Pintar: Mediko- Egipt in Evropa Skoraj vsak dan prihajajo nova poročila o prihodu avstralskih čet v Suez in Aleksandrijo. Ko se je general Weygand vračal v Francijo, ga je egiptovsko prebivalstvo povsod navdušeno pozdravljalo. Vse to so znaki za edinstveni pomen Egipta v sedanjem sporu v Evropi. Treba je, da smo pripravljeni. »Moja država ni več v Afriki, marveč smo del Evrope.« Te besede Nedira Izumila so kot prerokba za današnji Egipt. Stara dežela faraonov in piramid obstoja le še v predstavah številnih popotnikov, ki hodijo tukaj po sledovih Ramzesa in Kleopatre. Svetovna zgodovina je egiptovsko ljudstvo po evropsko izoblikovala, pogled njegovih velikih reformatorjev je obrnjen proti zahodu, in Ilonaparte in Ferdinand de Lesseps sta dala tej deželi nekaj, kar ne mine. Mladi kralj Faruk se jako dobro zaveda, da se po njegovih žilah pretaka francoska kri, saj je pravnuk polkovnika Sčveja, prvega organizatorja egiptovske armade pod velikim Mohamedom A lijem. Seve in Soliman Paša sta do teh dni ostala bajeslovna junaka ob bregovih Nila. Pisana armada. Po mostu, ki veže Afriko in Malo Azijo z Evropo, korakajo v tem trenutku avstralske čete. Tu na robu puščave se ti razodene podoba posebne vojaške pestrosti: Angleške čete pod poveljstvom generala Wilsona se vadijo tu, zraven je domača egiptovska armada s svojimi slikovitimi jezdeci na kamelah in ognjevitimi beduini. Celo dijaki staro-slavne koranske šole El-Azhar, ki so celo v dobah vojske oproščeni vojaškega službovanja, so večidel odšli iz semenišča in vstopili v egiptovsko armado. To so bodoči bogoslovri vsega islamskega sveta iz Indije, Kitajske, Georgije, Libije in Maroka. Preden se je general Weygand vrnil iz Sirije v Francijo, je pregledal še vse te pisane čete in je čestital častnikom, ker je to vojaštvo tako navdušeno in pripravljeno za boj. A Weygand je še najbolj občudoval motoriza-cijo čet. Egipt je omogočil svoji armadi vso tehniško popolnost. Egipčan — tja do navadnega kmeta — je ves zaljubljen v stroje in motorje. Če kak najbolj reven bajtar dobi kolo, tedaj se koj nauči najbolj vrtoglavih voženj z njim. S pravim pravcatim navdušenjem se je to davno »puščavsko ljudstvo« naučilo ravnanja s tanki, z letali in motornimi kolesi. Motor si je osvojil puščavo, ki njene lepe ceste spajajo Kairo in Aleksandrijo z Libijo, Tripolita-nijo, z Beirutom, Damaskom in s Palestino. Kak- Francoska vojska na vzhoda. šnega pomena pa je motorizirana armada za raz-sežne daljave teh pokrajin, pa ni treba še posebej poudarjati. To deželo so si osvojili po trdovratnih bojih s puščavo in zato so agrikulturni inženirji generalni štab zase. Mogočne sipine, kjer so odkrili studence starega veka in jih uporabili, so se spremenile v nasade oljk, bombaža in zelenjave. Riž, ki je poglavitno hranivo vseh plasti ljudstva, raste v Egiptu v taki množini, da Egipt ni odvisen od uvoza. Egij> | tovski dateljni in fige so odlični in sladkorni ter zmeraj bogato obrode. K temu poljedelskemu bogastvu so se nedavno pridružili petrolejski vrelci. Po vsem tem spoznamo, kako je Egipt bogat in da sam sebe oskrbuje z živili, tako da je orientska armada jako važna za zaveznike. Egipt se je koj v začetku evropskih sovražnosti odločil za Anglijo in Francijo in je prekinil zveze z Nemčijo. Dežela je vojaško in gospodarsko pripravljena. S I> O M T Vloga nogometnega športa Po vsem svetu, v vseh kotičkih zemlje igrajo nogomet. Skoraj ni dežele, ne mesta, ne vasi, kjer ne bi jx>znali te usnjene žoge, ki navdušuje igralce in gledalce ter jih odvrača in iztrgava iz enoličnosti vsakodnevnega dela ter jih vabi na igrišča pod milim nebom. Vprašati se moramo, zakaj je nogometni špptt osvojil ves svet, in moramo si reči: nekaj prav posebnega mora biti na tej igri z žogo, da si je znala pridobiti staro in mlado pri vseh rasah in pri vseh družabnih razredih. Prav mnogo modnih športov prihaja, pa spet izginja in se nikdar več ne vrača. Toda nogometni šport, ki se je iz svoje ozke angleške domovine razširil jx> vsem svetu, ki je prišel, so ga videli in je zmagal, v eni državi za drugo, v eni pokrajini za drugo. Mladino si je bilo povsod lahko pridobiti, toda tisti, ki so svoja najboljša leta že imeli za seboj ter telesu niso že smeli privoščiti več gibanja kakor nedeljski sprehod, so stali brez razumevanja ob strani. Takrat sta na evropski celini še vladala čas in prepričanje, da si mora možak, ki je prekoračil trideset let, kar se le da hitro omisliti obilen trebušček in gosto brado, da na ta način ohrani ugled svojega spola. Pravijo, da je Človek toliko star, kolikor starega se počuti, in moški tistega časa so se hoteli čutiti starejše kot so bili v resnici; radi bi vzbujali dostojanstven, patriarhaličen dojem, kakor da bi jih bil ta utegnil obvarovati pred norostjo. Teči za žogo, jo suvati z nogami, da, dovoliti in trpeti celo, da ga drugi sujejo, ne da bi jih zato kaznoval in jim vračal milo za drago, pred javnostjo, pod milim nebom in pred očmi ljudske množice — to takrat ni samo reklo, da se človek pusti javno smešiti, ampak je veljalo tudi za hud prestopek proti dobrim šegam in spodobnemu vedenju — kaj takega je jx>polnoma nevredno častnega človeka. Mož je starel v telesni nepremakljivosti, v copatah in v spalni suknji je dremal pri peči ter si pustil streči in varovati od svoje vse preveč zaskrbljene zakonske jx>lovice, da za božjo voljo vendar ne bi padel iz tihožitja, ki bi mu ga utegnil pokvariti kakšen zloben prepih ali pa nenavadna telesna kretnja. Generacija takih mož je obsojena na degeneracijo. Danes živimo v dobi, v kateri imajo krepljenie telesa, fizična in psihična okretnost dvojno veljavo. Mirno lahko postavimo trditev: noben šport ne pospešuje in ne zahteva tako neodvisno od vetra in vremena čvrstost in sj>osobnost moškega telesa od temena do peta kakor prav nogomet. Noben šport traino ne veže tako fascinirajoče gledalcev in igralcev kakor nogomet. Noben drug špiort pri množicah ne vzbuja večjega zanimanja in ne vpliva na zasebno življenje, trgovino in poslovanje v kakšnem kraju tako ugodno kakor enajst igralcev, dvoje lesenih vrat in nogomet. Tod gre vsaka navidez še tako brezpomembna telesna kretnja ali drža, vsak miselni utrinek za nekim določenim, vidnim in otipljivim ciljem, za nekim namenom in jasnim končnim ciljem, tod je igra zvezana s stalnim menjavanjem situacij — vse to veže in stopnjuje pazljivost ter zanimanje igralcev in gledalcev od sekunde do sekunde, prav do zadnjega trenutka. Tod leži skrivnost velike popularnosti nogometa. Od prve do zadnje minute smo oblikovalci in opazovalci napetega boja, ki poteka od moža k možu, med moštvom in med moštvom, boja, pri katere mpa ni merodajna slepa bojaželjnost ter brezglavo zaupanje, temveč jasna glava, discipliniranost mišljenja in ravnanja, samovzgoja, zdrav optimizem, ki se nikdar ne čuti pobitega in jx>-nižanega, temveč spoštuje znanje nasprotnika in ga priznava v bojni igri, ki pozna meje fairplayja, pravičnega in spodobnega mišljenja ter ravnanja, nouomet zahteva zdravega človeškega razuma — v Angliji pravijo temu »sjiortinu spint«- —, športni duh, ki se ne omejuje samo na nogometno igrišče, ampak preveva tudi vsakdanje življenje ka- kirurški zavod (Dr. A. B.) in Seksualni problemi (Dr. A. B.). V zapiskih se govori o vprašanju nevtralnosti (J. G.), o dvojni morali in enakopravnosti (N. Velikonja). kor osvežujoča, poživljajoča in zdrava sapa. Dostikrat se jionovi tale dogodek: neka gospa je navdušena pristašinja nogometnega športa. Človek jo vpraša, kako to, kakšni so vzroki, da se za ta šriort toliko navdušuje. Pa dobi takle odgovor: »Zato ker je nogomet mojega sina jx>-boljšal. Bil je hud pijanec, kadilec, lenuh in pretepač; odkar pa se je posvetil nogometu, pa je postal čisto drug človek, zdaj pazi na svoje telo iu na svoje zdravje in mnogo lažje shaja z drugimi ljudmi. Prej sem mislila, da nogomet človeka posurovi, zdaj pa vidim, da je čisto drugače: ravno nasprotno je res. Mnogo rajši vidim, da dobi brco na nogometnem igrišču, brco, ki jo mora mirno prenesti, kakor pa, če bi jo dobil v alkoholni megli gostilne, kjer bi imela mnogo hujše posledice za njegove interese v bodočnosti.« Vodilni duhovi in oblasti po vseh državah so že zdavnaj spoznali socialno-etično vrednost nogometnega športa. Pri nogometu, kakor sploh v življenju, gre za razvijanje človeškega značaja, za nekaj, česar ni mogoče videti, temveč mnogo bolj — čutiti. To je ton, ki dela glasbo. V 6vet nogometa preneseno: to je duh, ki stoji za zunanjim obrazom nogometa, duh, ki tvori nogometni šport. Nogomet ne dela ljudi, marveč delajo ljudje nogomet, — in to dobrega ali slabega. Zalo naj bi odločujoči voditelji tem bolj pazili, da vnesejo ono socialno in etično vrednost v nogomet, ki zaradi vpliva na množice lahko razburi ves narod. Največji vzgojni pomen tega nogometa, ki ne pove nič in vendar dosti, je ravno v tem, da uči ljudi znati obvladati se, brzdati svoje strasti in biti gospodar svojih nižjih nagonov ter svoj temperament pravilno usmeriti, skratka znati obvladovati vsakega svojih pet čutov. Opozarjamo še enkrat na ono, ki je veličastno pri nogometu: usmerja ljudi v tem, da jih sili obvladati in obnašati se ne samo pri igri, ampak v življenju sploh. Mi se tu ne moremo dotikati vsega, kar je med alfa in omego dobrega nogometa ter s posameznimi dejstvi, ki so vsakemu pravemu športniku sama po sebi razumljiva. Bratstvo : železničar (Maribor) V nedeljo dne 2. junija t. 1. 6e 6rečata v drugi prvenstveni tekmi imenovana kluba v borbi za prvenstvo SNZ. Jeseničanom so Železničarji znani gostje, ter jih vedno radi vidijo na svojih tleh. Upamo, da bodo tudi v nedeljo prišli v velikem številu na igrišče Bratstva bodrit domače fante za čira lepši uspeh. Boksarski turnir v Ljubljani V soboto 18 maja je mnogo ljubljanskih športnikov v prepričanju, da ima boksarska sekcija Ž6k Hermesa svoj veliki medmestni boksarski turnir, čakalo pred Delavsko zbornico pričetek te prireditve, dasi je bila pravočasno prepovedana. Da se še enkrat ne zgodi kaj podobnega, opozarjamo, da bo prireditev, na kateri bodo nastopili najboljši boksarji Jugoslavije, v 6oboto dne 8 junija ob 20.30, Slovenska kolesarska zveza v Ljubljani (službeno): V nedeljo 2. junija bo trening tekma za juni-orje na progi Ljubljana—Krašna—Ljubljana. Start in cilj bo pri gostilni Kačič na Tyrševi cesti. Odhod bo ob 7.30 Opozarjamo vse klube, da je ta trening 6trogo obvezen za vse one juniorje, ki nameravajo nastopiti na državnem prvenstvu janiorjev. ki bo 9 junija v Zagrebu. Istočasno pozivamo vse one klube, ki do danes niso verificirali svojih vozačev, da to takoj izvršijo, sicer vozači-juniorji ne bodo imeli pravice nastopiti na državnem prvenstvu. Vozači-juniorji se morajo javiti na startu ob 7, kjer bodo dobili potrebna navodila. Trening-dirka se bo vršila ob V6akem vremenu! Šmarnogorsko okrožje ZFO opozarja svoje odseke, da bo v nedeljo 2. junija t. 1. ob 9 dopoldne na Stadionu lahkoatletsko tekmovanje ljubljanske podzveze Zato pošljite takoj prijave na okrožni naslov. Pričakujemo prijave še od F. O. Št. Vid, Črnuče m Jezica. — Načelnik. 20.000 hm dolga cesta Najlepša, najdaljša In ni|4raii« »sta sveta Severna Amerika je raj tistih, ki sedijo za avtomobilskim krmilom. Gladke, široke ceste, ki morejo po njih voziti po 4 avtomobili vštric, preprezajo vso Ameriko in so razpolovi jene s črnimi katranastimi progami. Tudi po 100 km daleč se vlečejo te ceste kakor preme črte skozi E šenična polja in peščene pustinje, po tistih rajih, kjer so se nekoč pasle črede bivolov, in kjer so bili na preži Indijanci na divjih konjih. Roosevelt Highway (ime je v čast sedanjemu predsedniku), je ena najlepših cest na svetu. Poteka tik ob morju, tako da pljuskajo valovi, kadar je plima, tudi prav do koles vozil. Ob vsej zahodni obali Unije poteka ta cesta od Seattlea. ki je najlepše trgovsko pristanišče ob kanadski meji, pa do San Diega, ki je vojna luka pri mehiški meji, tako da se razteza čez več ko 20 stopinj zemljepisne širine. Strateška cesta Prav tako velika ko nova avtomobilska cesta, ki je bila njena gradnja sklenjena na posvetovanju med predsednikom Rooseveltom in kanadskim predsednikom Mackenziejem Kin-gom. Dolga bo skoraj 2000 km in bo stala 15 milijonov dolarjev. Spajala bo Združene ameriške države z Aljasko. Po tej cesti bodo mogle Združene ameriške države pošiljati svoje čete in ves potrebni material po najkrajši poti prav na skrajni sever za primer, da bi bila USA ogrožena na severu. Saj loči na severu Združene ameriške države, na primer, od Rusije, samo ozki Beringov preliv. Japonsko otočje Ku-rilov pa se nadaljuje z Aleuti, ki tvorijo izrastke ameriške celine proti Aziji... Od reke Sv. Lovrenca do La Plate A celo to mogočno cesto bo še daleč prekosila mednarodna cesta med obema jx)lovica-ma ameriške zemljine, ki bo tudi kmalu dovršena in to 1k> avtomobilska cesta iz Montreala v Buenos Aires, torej od reke Sv. Lovrenca do La Plate. Po tej cesti, ki bo dolga 12.500 milj ali 20.000 kilometrov, se bo moči v 14 dneh pripeljati iz Kanade v prestolnico Argentine. Imenovala se bo Panamerican Highway — največja cesta, ki bo družila obe Ameriki. Načrt za to orjaško delo so sprejeli 1. 1923 na panameriškem kongresu v Čileju. Zdaj, po 17. letih, pa bo cesta izgotovljena; drugo leto bo že v prometu. Zdaj je ni izgotovljene še 300 milj severno od Panamskega prekopa. _Od 350 milj dolge proge, ki poteka po Costa riki, je zdaj narejenih 50 milj. Že dolgo pa se je moči peljati po novi cesti, ki vodi iz osrčja Kanade, v smeri proti Njujorku. ob severnoameriški vzhodni obali do Mehiškega zaliva. Tudi Mehika je od 1. 1933 dalje izgotovila svoj del nove ceste in sicer 1000 milj do Vera Gruza in 600 milj do Guatemale. Guatemala je dodala 300 milj te ceste do Hondurasa. Ta država in Nikaragua sta zgradili 225 milj nove ceste Republika Panama je potegnila cesto do prekopa. Le v južnem delu Paname še delajo cesto, ker je tu ozemlje zaradi barja in gorovja jako težavno. Iste težave — in še hujše — imajo z gradnjo nove ceste v republiki Kolumbiji, ki je najbolj severna republika v Južni Ameriki. Navzlic temu je zdaj že 1300 milj od 1400 milj ceste uporabnih za vožnje, od teh 600 milj po takih krajih, ki so zaradi bližine polutnika najbolj vroči na svetu. Od Kolumbije zavije cesta, ki je potekala doslej ob Atlantskem oceanu, k Tihemu morju, ker ni bilo moči zaradi džungel in pragozdov v Venezueli, Paragvaju in Uru- I gvaju izpeljati cesto po vzhodnem delu. Po Pe- » ruju, ob obali Tihega morja, prereže ta avtomobilska cesta severno ost dolge čilske repn blike, se nadaljuje po Boliviji po Andih in se vije 1500 milj dolgo po Argentini, dokler ne doseže svojega konca v Buenos Airesu. Najbolj je v gradnji te ceste zaostala Bolivija, ker so ondi hude težave z gorovjem in gradijo cesto tudi čez 3000 metrov visoke hribe. Gradnjo so ovirale tudi nemiri, ki jih je bilo več v poslednjem času v Boliviji. Vendar so tudi tu že dolge cestne proge izgotovljene in zlasti je narejena stranska cesta, ki spaja bolivij-sko prestolnico « Santiagom v Čileju in morejo tod prevažati cink iz bogatih rudnikov v Aru-ru v tihomorske luke. Prav tako je zgradila Venezuela svojo stransko cesto iz Carucasa do kolumbijske meje, in cesta se nato vije po Kolumbiji dalje do glavnega mesta Bogota. V tej veličastni in neizmerno dolgi ameriški cesti imata slavni rimski cesti Via Apia in Via Flaminia svojo moderno posestrino. Ptuj Smrtna žrtev. Po daljši bolezni je umrl gosp. Friedl Franc v starosti 67 let. Naj počiva v miru! Prostor za veliki »Prosvetni dom« v mestnem parku je že odmerjen. Te dni smo imeli priliko opazovati živahno vrvenje na prostorih, kjer bo stala ta velika in ponosna stavba. Vršilo se je namreč merjenje in stavljanje številnih mejnikov. Vsa naša društva in sploh vsi, katerim je kaj do dela naše idealne mladine, z veseljem pričakujejo začetnih del. Palača bo stala na krasnem prostoru in bo vsekakor v ponos vsemu mestu. Mestna občina ptujska je storila prav, da je odstopila ta prostor zadrugi »Prosvetni dom«, kajti kaj boljšega sploh ni mogla nuditi naši mladini, ki svoj lastni dom nujno potrebuje. Trbovlje Trboveljski slavček proslavi 10 letnico uspešnega delovanja v nedeljo, 2. junija ob 4 popoldne v Sokolskem domu z jubilejnim koncertom. Strokovna nadaljevalna šola. V nedeljo, dne 2. junija bo tukajšnja strokovno-nadaljevalna šola zaključila šolsko leto z običajno razstavo na voden-ski šoli. Razstava se odpre ob devetih. Šmartno pri Litiji Zapeli bodo. V nedeljo, 2. junija pridejo v našo prosvetno dvorano pevci Fantovskega odseka Ljub-ljana-Rokodelski doni. Zapeli nam bodo lepe narodne pesmi, katere vsak tako zelo rad posluša. Pokažimo tudi mi zanimanje za našo lepo pesem in napolnimo dvorano do zadnjega kotička. Vstopnice se bodo prodajale že dopoldne v Prosvetnem domu v Šmartnem. teirvt- specialen ■UVI-PUDER iot dofioCnjenje dedovanja Orizol-kreme fzi Vas je gotovo vedno zadovoljita ! V VSEH SPECIALNIH TRGOVINAH ! Lepi Jubileji Vhod nemških čet v Maubeuge. Danes praznuje kar štiri jubileje med vsemi sedanjimi in bivšimi povojnimi dijaki mariborske klas. gimnazije dobro znani, priljubljeni šolski sluga g Anton Trebše. Ti jubileji so 65 letnica rojstva, 40 letnica zakonskega življenja, 35 let službe, 20 let pa je poteklo, odkar je gosp. Trebše neprenehoma zvest naročnik »Slovenca«. Na Serpenci pri Tolminu je bil rojen pred 65 leti. Ko je imel ravno 25 let, se je poročil; ko je dopolnil 30. leto, pa je nastopil mesto šolskega sluge pri državni gimnaziji v Trstu. Po prevratu je moral zapustiti Trst ter je dobil v Mariboru na klasični gimnaziji službo šolskega sluge. Bil je nad vse točen in vesten v svoji službi. Vneto se je vedno zanimal za dijake ter jim je velik prijatelj in dobrotnik. Zato ga tudi vsi spoštujejo ter so ga ohranili v dobrem spominu še dolgo potem, ko so zavod zapustili. G. Trebše je bil vedno zaveden krščanski mož ter je v takem duhu vzgojil tudi svojo družino. Vse te obletnice, ki jih danes praznuje, pa je dočakal v bolezni. Izčrpan od napornega dela leži sedaj bolan, ko bi moral po 35 letnem službovanju v pokoj. Dolgoletnemu našemu naročniku iskreno čestitamo ter mu želimo, da bi mu Bog dal spet zdravje, da bi mogel v veselju in zadovoljstvu uživati svoj zasluženi počitek ter bi dočakal še nekaj takih lepih jubilejev. To mu želijo prav gotovo tudi vsi njegovi mnogoštevilni prijatelji in znanci po širni slovenski zemlji. Iz Julijske Krajine Nove maše tržaških novomašnikov. Pred dnevi smo sporočili, do so bili v nedeljo, 26. maja posvečeni v mašnike trije slovenski bogo-slovci iz tržaške škofije. Ti trije mladi gg. duhovniki bodo peli svoje slovesne prve sv. maše: v nedeljo, 2. junija gg. Žafran Rudi v Št. Petru na Krasu in Pegan Domine v Avberu na Krasu, v nedeljo, 9. junija pa g. Žele Avguštin v Trnju pri Št. Petru na Krasu. Novomašnikom iskreno čestitamo in toplo želimo, da bi jim Gospod na dan prve sv. daritve, ko bodo zaživeli najlepši dan življenja, dodelil polno mero svojega blagoslova za vzvišeno pa težko delo, ki jih čaka v njihovem poslanstvu I Umrl je najstarejši občan. Pri Sv. Luciji ob Soči smo prejšnji teden zakopali najstarejšega moža v občini. Umrl je 22. maja Ivan Krngelj, majhen, skromen posestnik, toda vse življenje vzgleden krščanski mož. Dosegel je častljivo starost 97 let. Naj mu sveti večna luč! Naše češnje. Kmetje se s strahom vprašujejo, kam bodo z letošnjimi češnjami, če izvoza ne bo. Deloma je ta strah upravičen, v celoti pa ne. Radi vojne so sicer res zaprti angleški, francoski, belgijski in holandski trg, nemški trg se bo pa odprl, kakor smo že kratko javili, s L junijem. Naj po ponovnih informacijah zato še enkrat pojasnimo: od 1. junija dalje bodo stopilo v veljavo nemška uvozna dovoljenja. V Nemčijo bodo šle predvsem češnje: vipavke, bele, kozanke, divjake in tudi tarčentarke. Glede cen ni mogoče ničesar predvidevati. Nekateri izvozniki kolebajo, ali bi izvažali ali ne, ker je treba češnje plačati v gotovini, plačilo od kupca pa je mogoče pričakovati šele po tednih, ker so plačila v kliringu navadno zelo dolgotrajna, — Upamo pa, da se bo pristojna oblast pozanimala za to zadevo in bodo šle banke izvoznikom na roke ter dale kredit na podlagi izvoznih dokumentov. Kranl Kino Šmartinski dom predvaja v 6oboto ob pol 9 zvečer »Alarm«, ob 10.15 »Jutri bo žc prepolno«. V nedeljo ob 3 in 7 »Alarm«, ob 5 in 9 »Jutri bo že prepozno«. Etna bruha Iz Rima poročajo: Delovanje »svetilnika Sredozemskega morju, kukor ljudje nazivajo ognjenik Etno na Siciliji, in ki je pred nekaj dnevi začel močneje bruhati, bruha še dalje. Slišati je zamolklo grmenje, a iz žrela se vali velikanski, umazano rumeni dim. ki je ponoči škrlatasto rdeč in vzbuja strah daleč po okolici in Sredozemskem morju. Bruhanje ognjenika, ki ga spremlja pepelnnt dež, in ki se je začelo že v oktobru 1939, traja v kratkih presledkih do teh dni. Kakor poroča observatorij n« Etni, ni za zdaj nobene nevarnosti /a kraje, ki so na vznožju ognjenika. V Nicolosi, Biancavillr. in drugih krajih so zastrnšeni prebivalci priredili prošnje procesije, da bi jih Bog obvaroval nesreče. Porušeni kolodvor v Dinantu. Velikanski meteoriti nad Ukrajino I Iz Moskve poročajo: V teh dneh so v Čer-nigovu (v Ukrajini) opazili velikanski mete-orit, ki je brzel jx> nebu proti severovzhodu in se je iskril v snopastih plamenih in je slednjič izginil med Velikim vozom in zvezdo severnico. še nedavno je v istem kraju s silnim bobnenjem padel meteorit na zemljo, ki je izkopal 2 metra globok lijak in so njegovi ostanki tehtali po 5 kilogramov. Hovi gostje na ruskem telovadnem prazniku Medtem ko divja vojna v sosednjih državah, pa se v Rusiji mirno pripravljajo na svoj športni praznik, ki bo 18. julija na Rdečem trgu v Moskvi. Prireditelji poročajo z zadovolj- stvom, da se bodo tega praznika udeležili tudi zastopniki mlade Finske, in sicer iz tistih krajev. ki jih je Finska nedavno odstopila Rusiji. Finci bodo — kakor tudi vsi drugi udeleženci te prireditve — oblečeni v svoje narodne noše. Plesali bodo finske narodne plese. Mladi — bivši — Finci se seveda niso prostovoljno prijavili k tej prireditvi, marveč so bili uradno pozvani. Poročnik Heim 42 Vohunska povest iz časa svetovne vojne. »Zelo lepo bi bilo,« je rekel. »Kljuka pri oknu negibna.« # , »Počakaj, nihče ne ve,« je mrmral oficir. Bil je strašno bled. Prsti so iskali nekaj po naslanjaču in se tresli; dve senci, dva za-stora sta se zaprla, senci z brado, njen obraz droben in nežen. Še nekaj jih je prešla. Dogodek, na katerega sta upala, se je začel; oglasil se je klavir. Bil je on. Drugi je odgovoril. Prvi je začel brez ritma počasi peti. »Ilitro,« je dejal Kompars. »Zasleduj! Ileim igra.« Prijel je za svinčnik. Srce mu je tolklo od razburjenja. Zvoki so se mešali. Kmalu se je oglasil driigi igralec. Gotovo je gospa Lecoeur. Ponovila je kratko sporočilo. Kompars je mogel dopolniti njene note. Duet je trajal nekaj minut, nato je vse utihnilo. Oficir je mrzlično vzel papir in ga prevedel. »Sestanek šefov, glavno podzemlje, polnoč.« »Moj zadnji up.« je rekel Kompars. »Ileim je,« je dejal. »Dobro. Te ni videl?« »Ne.« »Sedi!« je ukazal Kompars razdražen. »V stiski sva, ne prehitro. Heim sklicuje šefe ob polnoči v glavnem podzemlju. Žena jih bo obvestila. Ali bi ga lahko zasledoval?« »Upam, da ...« »Zdaj pojdiva hitro domov in vse potrebno vzemiva s seboj.« * Gospa Lecoeur je takoj obvestila glavne šefe. Še preden je bila ura polnoč, so bili že vsi zbrani v pozemeljski luknji. Bili so: župnik Gaillard, Ileim, kapitan Laurent in gospa Lecoeur. fcden izmed civilistov, se je dvignil, _____ »Župnik Gaillard je preveč na sumu, opazovan in nadziran. Nevarnost bi bila, da s tem odkrijejo še druge. Treba bi bilo, da se za čas umakne.« »Razumem,« je dejal Gaillard. »Pokoravam se.« »Kapitan Laurent bi sprejel vodstvo in prevzel ukaze kapitana Gaillarda. Vojaki bodo kmalu prišli z druge strani. Morali bomo misliti na mladino. Jaz bi jih moral še mnogo poslati v fronto, a sem jih zaenkrat zadržal. Preštudirajte varen načrt za izpad.« Heim je nekoliko prenehal. »To je lahko,« je rekel kapitan Laurent. »Kar se tiče naše špijonaže,« je povzel Heim, »bi jo bilo treba povečati. Jaz ne morem dobivati vseh novic. Potrebno bi jo bilo reorganizirati. Ostalo bi: izenačba čet, opazovanje njihovega gibanja, dela in morale. Veste, da je že zadosti. Še več bi bilo potrebno Gospa Lecoeur naj pride iz varnega skrivališča, ki sem ji ga nasvetoval do sedaj in naj pouču.ie vpričo Niederstoffa. Sami si izbirajte po svoji volji. Ne zaupajte Langu.« »Razumem,« je rekla mlada dama. »Dragi prijatelji, to je vse! — Še en nasvet vsekakor. Zadržujte svoje podrejene. Ublažite jim njihovo gorečnost. Nikdar ne ubijajte brez premisleka, ne da bi prepoznali potrebnost in pretehtali posledice.« Po dolgem molku je Heim spremenil svoj uradni glas in začel toplo ter prisrčno govoriti. »V vsakem slučaju se moram zahvaliti za vašo podporo. Sam v tem mestu ne bi mogel kaj dosti napraviti. Alzačan sem, po rodu Francoz. Franciji sem pripravil dva bataljona vojakov in odnesel mnogo skrivnosti nemške vojske, Vam v zahvalo ne bom opustil tega, čeprav jutri kaj pride.« Vsi so vstali. Gospa Lecoeur je jokala. Župnik Gaillard $i je brisal oči. Kapitan Laurent je položil roki na Heimove rame in rekel prisrčno: »Nič nepotrebnega vznemirjanja. Pojdimo,« je rekel smeje. »Nič ni izgubljeno.« »Dal« je zakričal Kompars. Bal se je že, da se bodo razšli pred Kon-radovim povratkom. Sovražni *ef; so se previdno združili. Odločil se je hitro, da poseže vmes. Presenečenje je bilo kot strela z jasnega. Francozi so dvignili glave in opazili cev, ki je merila nanje. Obstali so kot pribiti. »Heim, stari tovariš!« se je norčeval Kompars. »Če je tvoja oporoka končana, vzdigni roki v zrak. Tudi drugi, župnik in gospa. Da. Dobro. Tdimo do obzidja. Najlepša vam hvala. Potrpežljivi bodite. V nekaj minutah bo konec.« Deveto poglavje. Zadnji četrt ure. Franoozi so avtomatično ubogali. Nič se ni dalo narediti. Kompars je pazno sledil zlasti previdnemu in preračunanemu umiku lleima. Jasno je bilo, da poročnik ni bil brez orožja. Pazil je na vsak korak in na okolico. Nemca je navdajalo veliko upanje; a brž je že drugič to noč začutil neznano nevarnost, kar ga je še posebno vznemirjalo. »Ileim,« je godrnjal, »straža bo tn v nekaj minutah; če se mi ganeš, te ustrelim kot psa. Si razumel?« »Čemu mi praviš to?« je vprašal Alzačan. Njegov glas je bil posmehljiv; o tera ni nihče dvomil. Kar naenkrat je gospa Lecoeur zdrknila ob steni, se zrušila na tla in se valila po tleh; nato se je onesvestila Kapitan Laurent ji je hotel priskočiti na pomoč. »Stoj!« je kričal Kompars. »Tam jo pusti! Če mi nameravaš kaj narediti, vedi, da ti bom pošteno posvetil.« »Nervoznež,« je pripomnil Heim. »Molči!« je ukazal Kompars divje. Minuta je potekla. Kompars je postajal besen. Kar se spomni dogodka iz leta 1914 ob Marni. Na čelu svojega oddeika je korakal v francosko vasico, ki je bila vsa zapuščena in brez življenja To je bilo zmagoslavje? Ne. Strašen nered. Iz zasede je prišel nepričakovan protinapad, na katerega niti mislil ni. Čisto je pometel z njimi. Zavedel se je šele v bolnišnici. Francozi so pred njim čakali. Lahko bi z obupnim poskusom vse tvegali. T Odi ostali trije so se kazali na zunaj mirne, dasi niso upali na gotovo pomoč. Kompars je bil vznemirjen, kar kaže na bližnjo nevihto. Ni vedel, koliko časa je že minilo, odkar je odšel Konrad. Zakaj Konrad ni prišel? Tesno mu je bilo pri srcu zaradi nastale tišine. Začel je govoriti in mislil, da se bo s tem otresel težke slutnje. »Heim, nis morem razumeti, kako 'i mogel ta tretji del podzemlja držati v tajnosti.« »Samo zaradi tvoje neprevidne hitrice in pomanjkljive pameti.« »Seveda nisem pameten, a prenaglil se še nikdar nisem.« »Poglejmo torej! 16. junija ti je neki cestni nadzornik razložil podzemske kleti in hodnike po nekem francoskem avtorju, ki je živel pred dvema stoletjima Kako sem se tresel, ko si vzel v roke majhen francoski slovarček V naglici si bral, da en perebes meri 5.0291 m. To a je angleška mera Ali ne veš, da smo v ranciji imeli pred metrskim sistemom mnogo enot, od katerih ima perches d'ordonance 7.1465 metrov?« »Ne.« je rekel Kompars. »Zmofn je bila po- firavljena. Hvala Menim, da gre pot iz tj ga-erije daleč od mesta.« »Pravilno.« »Čudovito si znal prikriti, čestitam.« Nagradna križanka Tvrdke, ki iele delati reklamo lase po križankah, naj izroče svoja naročila on teden popreje v upravi »Slovenca«. Rešitev križanke je treba poslati na upravo »Slovenca« pod značko »Križanka do četrtka prihodnjega tedna. — Rešitev križanke bomo objavili prihodnjo soboto. Med one, ki bodo pravilno razdelili križanko, bomo z žrebanjem rezdelili 4 nagrade in sicer za vsakega list »Slovenec« za en mesec zastonj. B i 2 a 4 5 U 7 s ■ ■ 9 10 11 ■ ■ 12 121) ta ■ ■ 14 10 16 17 ■ m 18 ,0 20 m ■ 21 21 I 2;i 24 25 ■ ■ 26 ■ B 27 ■ BESEDE POMENIJO: Vodoravno: t. Drogerija v Ljubljani. 9. Tisti, ki ima krila. 10. Žitarica. 12. Žensko ime. 13. Blagujna. 14. X. 16. Devica. 17. Ljudska nikalnica. 18. Hiša, dom. 19. Član starega divjega nuronla. 21. Umetna dišava, v veliki izbiri pri tvrdki p4wl 1. vod. 26. lzgubivši prostost. 27. Tuje ime za pladenj. Navpično: 1. Rimski socijnlni revolu-cijonnr. 2. Vodna žival (2. skl. mn.). 3. Vrsta kozmetičnih proizvodov. 4. Oblika os. zaimka. 5. Druga košnja. 6. Del obleke. 7. Moško ime. 8. Drugi sklon oz. zaimka kar. 9. Grška črka. ti. Ribiška mreža. 12. b Nc govori. 15. Vrtno orodje. 20. Am. 22. Latinski veznik 23. Sovražnik železa. 24. Turško pokrivalo. 25. Lesena hišica. Rešitev sobotne križanke. Vo d o r a v n o : I. Sloga (kino v Ljubljani). 5. Pamet. 8. K a. 10. Eolci. 12. Amen. 15 Rak. 16. Georges Raft. 19. Silvia Sidney. 22. Kal. 24. Štola. 25. 01. 26. Gary Cooper. 34. Rak. 35. Sanirati. Navpično: I. Sepsa. 2 Logika. 3. Ol. 4. Air. 5. Pagat. 6. Mesil. 7. Trani. 9. Kafe 9. Ak. II. Co. 13. Meso 14. N. r. 17. Ela. 18. Tvl. 20. Išca. 21. Da. 23. Lys. 25. Ori. 26. Gr. 27. RK. 28. On. 29. O. i. 30. Pr. 31. Ea. 32. Rt. 33. In. Izžrebani nagrajenci: Med rešilci, ki so pravilno rešili sobotno križanko, so bili izžrebani: Siard Franc, Murska Sobota, Šolska ul. 54; Štrukelj Franjo, Zagreb, Samoborska cesta 8; Ošlaj Tine, Ljubljana, Tyrševa cesta 47/1.; Račič Antonija, Ljubljana-Kodeljevo, Mahni-čeva 22. Dobivali bodo 1 mesec »Slovenca« brezplačno. Prvi gorenjski motoklub Kranj razpisuje II. medklubsko gorsko hitrostno dirko z motocikli na progi Jesenice—Sv. Križ v nedeljo, dne 9. junijS" 1940 ob treh. V primeru slabega vremena pa dne 16. junija ob istem času. Prireditelj: Prvi Gorenjski Motoklub v Kranju. Proga: 2300 m. Start pri Čuferju na Jesenicah, cilj pri »Jerci«. Start: Start je stoječ z užganimi motorji v intervalu dveh minut. Pravico startati imajo vsi člani klubov, verificiranih v SMKJ. Tekmuje se po mednarodnem športnem pravilniku FICM in po športnem pravilniku SMKJ in po določilih tega razpisa. Motorna vozila morajo tem predpisom odgovarjati in biti opremljena z dvema medsebojno neodvisnima, sigurno in hitro delujočima zavorama. Razpored: Razred A. Turna kategorija: 4—6 in 200 ccm do 200 ccm, A—B do 350 ccm, C—D—E nad 350 ccm. Športna kategorija: A—B do 350 ccm, C—D —E nad 350 ccm. Razred B. Prikolice B/s-F-G nad 350 ccm. V primeru samo dveh prijav za kategorijo, ista odpade ter ima vozač pravico do dveh startov v naslednji višji kategoriji, sicer je start šibkejših strojev v višji kategoriji dovoljen samo enkrat. Ocena na podlagi prevoženih časov v vsaki prijavljeni kategoriji. Prijave se sprejemajo pismeno ob točni izpopolnitvi spodnje prijavnice najkasneje do 29. maja 1940 ter je prijave poslati na naslov prireditelja. Darila so častna in praktična. Za najboljši čas dneva in za najboljšega vozača IG M K je razpisano posebno darilo. Ako startajo za eno kategorijo samo štirje vozači, se nagradi I. in II. mesto, sicer se nagradijo vsa prva tri mesta. Prijavljeni vozači se morajo javiti do 14. ure s stroji športni komisiji na dvorišču gostilne Čufer na Jesenicah v svrho pregleda. Vsak tekmovalec je dolžan skrbeti za nezgodno zavarovanje ter je sam odgovoren za poškodbo lastne ali tretje osebe ali imetja. Prireditelj odklanja vsako odgovornost za Goftilna ,LoycT Ljubljana, Sv. Petra cesta 7 Nove praurajona, ivataaa otvoritev dan«« »dar ob 6. url. Prvorazredna domača kuhinja, morske in sladkovodne ribe, pečenje na žaru, janjci in piške na ražnju, — Kvalitetna vina. Nizke cene. Hitra postrežba. Sprejemajo se abonenti. Za obilen obisk se priporoča Nazor Vlado. Otroikt kotiček Mali oglasi W malih oglasih »elja vaška beaeda 1 din: tenltovanjakl •irlaal t din Debelo tiskane naalovoe besede ■« računajo dvojno. Najmanjši aneaek «• mali ojrlaa U din. • Hali •irlaal u plačnjejo takoj pri naročilo. • Pri oglasih reklamnega Enačaja u računa enokulonaka, 1 mm vlaqka •elitna vrstica po I din. • Za plamene odgovor« sled« nallb oglasov treba prlloiltl anamko. Strojepisni pouk večerni tečaj, pričetek 3. Junija. Christofov zavod, Domobranska 15. ceehsh Najugodnejši nakup molkih oblek nudi Presker, 8v. Petra c. 14, Ljubljana. •iiniuii Služkinjo k otrokom | ln deloma veščo tudi kuhe, sprejmem za Gorenjsko, letoviški kraj. - Nastop takoj, plača po dogovoru. Fonudbe v upr. »Slov.« pod »Služkinja« St. S045. Pisalni stroj prodamo. - Poizvedbe v upravi »Slov.«, Kopitarjeva 6. Dobrega kalkulanta ln knjigovodjo sprejme večje ndustrljsko podjetje proti takojšnjemu nastopu. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Zanesljiv« št. 8006. I Večjo množino sodov rabljenih, vseh velikosti, kupimo. Produkta, Ljubljana, Tyrševa cesta. II Pohištvo i Jedilnico in spalnico lz trdega lesa, — proda ugodno skladiščnik, Maribor, Meljska 29. Spalnica v orehovim, pripravljena za razstavo na velesejmu, naprodaj. Vlžmarje št. 22, vrh klanca. Vsakovrstno pohištvo dobavlja Se vedno po starih cenah v moderni ln solidni izdelavi tvrdka »OPRAVA« Celovška cesta 60. Sprejemajo ae naročila. Žensko kolo In šivalni stroj, prodam. Zore. Marenčlčeva 5. Jabolžnik pristni, 7000—8000 litrov, prodam na veliko, največ v dveh partijah. Krajnlk Lovronc, Ptuj. Moko najboljše kvalitete tn vse vrste — proda na veliko pod najugodnejšimi pogoji Osrednja kmetijska zadruga v Murski Soboti. Mreže za postelje Izdeluje ln sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovlo, Gregorčičeva ulica St. B (pri Gradišču), Čitajte »Slovenca Perzijske preproge originalne, nekaj kosov, ln »Luxor«, — naprodaj na razstavi Sarajevske tkalnice preprog v Ljubljani, hotel »Slon«, desni glavni vhod - od 6. do vključno 10. Junija. Prevzemamo preproge in per-zerje v strokovno popravilo in čiščenje. i rnm Hranilne knjižice 3% obveznice K In druge vrednostne papirje kupuje In plača najbolje BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR Aleksandrova cesta 41 posredno ali neposredno povzročeno škodo, katera bi se med dirko ali treningom pripetila. Tekmovalci se morajo brezpogojno pokoriti odredbam vodstva dirke. Morebitne pritožbe se morajo predložiti pol ure po izvršeni točki v brezprizivno presojo vodstvu" dirke pismeno s položitvijo 100 din, kateri znesek se vrne le v primeru, če se pritožbi ugodi. Vodstvo dirke si pridržuje pravico spremembe tega razpisa, odnosno dirko preložiti ali pa opustiti. Predsednik: Edo Witzman s. r. Načelnik športne komisije: inž. Miklavčič Evgen s. r. Tajnik: Lucijan Berjak s. r. ZAČARANI GOZD (163) Maj je Poniglavček že laliko zapregel Biserčka. Pa koliko je imel s tein dela! Neverjetno. No, končno je bilo tudi to storjeno. Vsa vprega je bila res ljubka. (164) »Tako torej; zdaj je vse pripravljeno! Kar na voz, Ančka!« je rekel kralj. »Poniglavček te bo peljal k palčku Samotarčku. Pot je precej dolga. Pa tole pismo oddaj palčku Samotarčku. Saj ne boš pozabila!« PVHMfflK ijrmm Stavbne parcele ob Celovški cesti v Zg. felškl, prodam po ugodni ceni. Poizve se: Mlškec, Medvedova '38, Šiška. Šestdeset parcel od 20 do 44 arov gozda s šoto, prodam skupno ali posamezno pod ugodnimi pogoji in cenami. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Barje-Ljubljana« 7859 (p Vnajem ODDAJO: Prazno sobo s posebnim vhodom, pripravno za pisarno, v centru, takoj oddam. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Nova hiša« št. 8131. m Izid natečaja za idejno skico zgradbe bolnišnice Bolniškega fonda za drž. prometno osebje v Beogradu Ocenjevalno razsodišče, ki je pregledalo skice, se je takole odločilo: Podeljenih je bilo 8 nagrad, in sicer: 1. nagrada din 30.000 za delo pod geslom >456978«. katero je izdelal g. arh. Stanko Kliska iz Beograda. 2. nagrada din 24.000 za delo pod geslom »764985«, katero je izdelal g. arh. Milovan Kovačevič, Zagreb. 3. nagrada din 16 000 za delo pod geslom »200005«. katero so izdelali gg. inž. Zoja Dumendžič, inž. Selimir Dumendžič in prof. inž. Zvonimir Vrkljan iz Zagreba. 4. nadraga din 10.000 za delo pod geslom >906609«, katero sta izdelala gg. arh. Teobald Šnajder in arh. Jovan Petrovič iz Beograda. 5. nagrada din 5.000 za delo pod geslom »141915«, katero je izdelal g. arh. Jovan Krunič iz Beograda. 6. nagrada din 5.000 za delo pod geslom >737373«, katero sta izdelala gg. inž. Andželko Knežič in inž. Nikola Despot iz Zagreba. 7. nagrada din 5.000 za delo pod geslom >333777«, katero je izdelal g. inž. Mladen Zanič iz Beograda. 8. nagrada din 5.000 za delo pod geslom >101320«, katero je izdelal g. arh. Miroslav St. Josifovič iz » Beograda. Razstava vseh prispelih del bo od nedelje, 2. junija t. L, do 9. junija t. 1. zaključno v dvorani štev. 632 zgradbe prometnega ministrstva, IV. nadstropje. — Vstop vsak dan od 8—18. Pisarna Centralne nprave humanitarnih fondov za državno prometno osebje C. U. štev. 693/40. ODDAJO: Opremljeno sobo oddam v centru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8113. IŠČEJO: Uradnica Išče sobico z vso oskrbo. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Plačam točno«. Uradnica z vso posteljnino — Išče čisto sobico. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Cista ln točna«. Štab mornarice takoj sprejme tri zdravnike doktorje splošnega zdravilstva iz civila za pogodbene zdravnike v mornarici. Za pogoje vprašati pismeno ali ustmeno od ponedeljka 3. junija do sobote 8. junija pri Štabu mornarice (Adjutantski oddelek) Zemun. M. A. št. 17.809. Pisarna adjutantskega oddelka v mornariškem štabu, Zemun, 29. maja 1940. Opekarno v bližini Ljubljane, novo enonadstropno hišo z vsem zemljiščem, ugodno prodam. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Opekarna« št. 7841. V upravi »Slovenca« naj dvignejo inserenti sledeče ponudbe Abstinent 7820, Brez posredovalca, Dolenjska 7892, Hipoteka dobrodošla 7835, Industrijalec 7746, Lepa lega 7582, Pošten nekadilec 7818, Resno 7914, Resnost 7220, Točen plačnik 8000, Wekend parcela. 30 bogatih tombol, čez 300 dobitkov, vse to na tomboli prosvet. društva v ■ . - -'i-.. *. s&mmmr. + Za vedno nas je zapustil naš ljubljeni soprog, oče in svak, gospod Alojzij Zaman pismonoša dne 31. maja po kratki, težki bolezni, previden s tolažili svete vere. Na zadnji poti ga bomo spremili v nedeljo, 2. junija ob 5 popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Št. Rupert, 31. maja 1940. Globoko žalujoči: Antonija, soproga; Marija, Josip Anton, Stanislava, Marjan, Silva, otroci. Gum&nke, gumbe, pilse, monograme. entel. aiur fino in hitro izvrši Matek & Mikeš Ljubljana Františkanska ulica nasproti hotela Union Vezenje perila, krasna predtiskana žen roč. dela ZAHVALA V imenu sinčka Mitja, sorodnikov ter v svojem lastnem imenu se tem potom zahvaljujem vsem, ki so sočustvovali z nami ob nenadni smrti mojega moža, gospoda inž. Zlatka Najžerja ter ga v tako lepem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala predvsem lastniku tvrdke Elirlich g. Ehrlichu, nadalje tovarišem inženirjem, Ehrlichovi godbi, uradništvu ter delavcem in vsem, ki so kakor koli počastili njegov spomin. Maribor, dne 30. maja 1940. Inž. Ani Najžer. , -v'.»/i Zahvala Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob bridki izgubi našega skrbnega in nepozabnega soproga, očeta, strica, gospoda JOSIPA KLOVARJA nadzornika Jugoslovanske tiskarne v pokoju se najprisrčneje zahvaljujemo. — Posebno zahvalo izrekamo čč duhovščini, g. zdravniku dr. V. Spornu za skrbno in požrtvovalno zdravljenje, zastopnikom Jugoslovanske tiskarne gg. generalnemu ravnatelju Jože Košičku, svetniku Antonu .Cadežu, tehničnemu ravnatelju Jože Kramariču in g. ravnatelju Ceču. — Pevskemu društva »Grafika« za prelepe žalostinke ter vsem zastopnikom in stanovskim tovarišem pokojnega. — Končno se zahvaljujemo vsem, ki so predragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti v tako častnem številu k večnemu počitku. Maše zadušnice se bodo darovale v soboto, 1. junija, in v ponedeljek, 3. junija t. 1. ob pol 7. zjulraj v cerkvi sv. Fetra. V Ljubljani, dne 31. maja 1940. Žalujoči ostali. Zs Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž izdajatelji !n£ Jože Sodj? Urednik: Viktor CenSil Na splošno željo občinstva podaljšamo film še za danes l Kino Union tel. 22-21 Ob 16., 19. in 21. un | J doleti,"kako lep, kako nepopisno dobro ieran, |Ltjj$@ kOI^SS' B jfžMffllS BlSfil! ^ SOlfl režiran je naš film: da si pa danes ogledale! m^ ■ ■ H ovBnU offva«« Z najtrdnejšim prepriianjam V«n zagotavljamo: Ta film Vam bo Izredno ugajali — Jutri nov spored: GEINNE DU3BIN v pevskem lllmu: ..NJENA PRVI LJUBEZEN" i ZOPET SALVE S 31E H A1 _______ Poročno potovanje v »rovnik oaN",p"M2'f'RA' KINO MATICA 21-a4 Jheo Lingen in Paul Horbiger, kot profesor zoologije skrbita z.a ugodno razpoloženje v kino dvoran; Slovesnosti na Rakovniku Spored današnjih in jutrišnjih slovesnosti v čast Mariji Pomočnici na Rakovniku Danes ob 8 zvečer akademija pri lurški votlini, nato lurška procesija s 6večami, po procesiji v cerkvi govor, pete litanije in blagoslov z Najsvetejšim. Med procesijo in potem bo cerkev razsvetljena. Od 11. do 12. ponoči molitvena ura za mir. Jutri se bo začelo deliti sv. obhajilo že ob 3. Ob 4 se bodo pričele sv. maše, ki bodo sledile nepretrgoma do pol desetih Ob pol petih, šestih in osmih pridiga. Ob pol desetih slavnostna pridiga, nato pontifikalna sv. maša, ki jo bo daroval g. opat iz Rajhenburga p. Pij Novak. Ob 11 še tiha sv. maša. — Popoldne ob pol štirih v cerkvi govor, nato procesija s kipom Marije Pomočnice. Procesija se vme skozi cerkev na gornje zavodsko dvorišče, kjer bo blagoslov z Najsvetejšim Spored procesije je sledeč: 1. Bandero Marije Pomočnice, za njim gojenci salez. zavoda na Rakovniku, 2 Godba salez. zavoda na Selu, 3. Prapor Marijinega vrtca in oratorijanci z Rakovnika, 4. Dijaške Marijine kongregacije, 5. Gojenci salez. zavoda na Selu, 5. Prapor Marijinega vrtca in oratorijanci s Kodeljevega, 7. Moška društva, 8. Moški, 9. Godba iz Mladinskega doma na Kodelj., 10. Marijine družbe z zastavami z dežele, 11. Marijine družbe z zastavami iz Ljubljane, 12. Marijina družba žena od Sv .Jakoba v Ljubljani, 13. Kongregacija Marije Pomočnice (Sv. Jožef), 14. Dekliški dom Marije Pomočnice, 15. Jozefinum, 16. Narodne noše, 17. Angelčki, belo oblečeni otroci, 18. Rakov-niška godba, 19. Ministrantje, 20. Pevski zbor, 21. Duhovščina, 22. Kip Marijine Pomočnice, 23. Deklice z lilijami in belooblečene gospodične, 24. Ženske. Jutri »Putnikov« izlet na Krim in Rakitno - Prijave samo danes 1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.50 zjutraj, pred odhodom vseh prvih jutranjih vlakov. 1 »Spoznavajmo nepoznane lepote in umetnosti slovenske zemlje.« Pod tem geslom bo priredila Prosvetna zveza v Ljubljani poučni izlet v nedeljo 9. junija po sledeči progi: Odhod iz Ljubljane ob 6 zjutraj izpred kavarne Union. Ob pol 8 v Št. Kupe rtu, starodavni gotski cerkvi izletniška maša. Nato po Mirnski dolini do Rajhenburga, kjer obiščejo izletniki znamenit samostan oo. trapistov. Pot vodi dalje v Podsredo, starodaven trg, v Pilštajn, rojstni kraj sv. Eme. Ob pol 1 skupno kosilo v Kozjem. Po kosilu skozi Podčetrtek k sv. Emi, nato pa v Rogaško Slatino. Tu imajo izletniki 1 uro časa, da si gledajo znamenito zdravilišče. Na poti preko Celja si ogledajo znamenito bračno carkev sv. Roka in Kalvarijo v Šmarjah. Prihod v Ljubljano okrog 9. ure. Vse informacije daje pisarna Prosvetne zveze, Miklošičeva 7. Skupini stroški za vožnjo in za hrano din 140. Na vseh krajih bo kratka razlaga. Prijaviti se je do srede 5. julija. 1 Živinski sejmi so v Ljubljani zopet dovoljeni. Z ozirom na stanje slinavke in parkljevke v dravski banovini je izdala kr. banska uprava dne 25. maja t. 1. dovoljenje, da smejo biti v Ljubljani zopet živinski sejnn. Zato bodo odslej v Ljubljani živinski sejmi kakor običajno vsako prvo in tretjo sredo v mesecu na sejmišču poleg mestne klavnice na Poljanski cesti. V primeru pa, da pade sreda na praznik, bo sejem že v torek. Prvi sejem bo dne 5. junija. 1 Na dolenjski tramvajski progi bo drevi ob lepem vremenu redni promet podaljšan čez deveto uro zaradi slovesnosti na Rakovniku. 1 »Pavlihov oder« v Ljubljani nastopi v ne deljo, 2. junija 1940, v beli dvorani hotela Union ob 11. dopoldne z igro »Mizica, osel in krepelce«. Predstava ob pol 10. odpade! — Vstopnice (otroci po 2 din, odrasli po 5 din) se dobe danes do 18. v Prosvetni zvezi, jutri pa od 10. dalje pred belo dvorano v hotelu Union. Danesl Danes! Otvoritev vrta „Zvezda" Privlačijivi vrt ZVEZDA je po dolgotrajni zimi zopet otvorjen. Blagodejno donijo zvoki domačega orkestra izbrane koncertne točke in domače šlagerje. Nastop poznanih in nepoznanih domačih komikov bo danes, v soboto, in jutri, v nedeljo, izpopolnil otvoritev z naslednjim sporedom: t. Pozdravni nagovor. 2. Komični nastop — »Odpovedani Otteloc. 3. Nastop klovna s šaljivimi in zabavnimi dovtipi. 4. Nastop čarodeja z zelo zanimivim programom. Gosp. Šilovič bo nudil svojim gostom najboljša okrepčila, prvovrstna vina, priznano odlično kuhinjo, razne kuhinjske specijalitcte in spccijalitcte, pečene na ražnju. Za veliko zabave, domače udobnosti, za dobro postrežbo in za veselo razpoloženje bo skrbel M. ŠILOVIC. 1 Lahkoatletske tekme. Jutri ob 9 dopoldne bodo na Stadionu lahkoatletske tekme barjanskega, polhovgrajskega, šmarnogorskega ter zasavskega okrožja ZFO. Tekme bodo zelo zanimive, ker se bo tekmovalo v več različnih panogah in bodo seveda nastopili naši mladi lahkoatleti in pokazali svoje sposobnosti. Vabimo tudi občinstvo, da se teh tekem udeleži polnoštevilno. Vstopnina znaša samo 2 din. 1 Znrndi nenadne obolelosti g. Nikole Cvcjičn odpade njegovo nocojšnje gostovanje v »Evgeniju Onjeginiu ter se bo namesto tega uprizorila švarova izvirna zgodovinska opera »Kleopatra* za red II. Svarovo delo je po originalnosti glasbene koncepcije in pestrosti sižeja nedvomno najpomembnejše naše operno delo, ki po širokopoteznosti celotne zasnove sploh nima primere v naši literaturi. Našo odlično uprizoritev je zrežiral C. Debevec, glasbeno naštu- jfim V' diral avtor, načrte za izvrstno inscenacijo pa je izdelal inž. Franz. 1 Zabavni park na veseličnem prostoru ljubljanskega velesejma ob Lattermannovem drevoredu je odprt vsak večer in ob nedeljah ves dan. 1 V tečaj za izdelovanje kožnntih rokavic se sprejema vsak dan od 10 do 12 dopoldne in od 3 do 5 popoldne. Hotel Metropol. 1 Podnljševanje veljavnosti legitimacij vojnih invalidov. Po čl. 5 pravilnika o voznih ugodnostih socialnega značaja veljajo za pet let izdane železniške legitimacije vojnih invalidov ves ta čas, ne da bi jih bilo treba vsako leto podaljšati. Da bi se ta določba prav jasno poudarila, je odrejeno, da železniška direkcija že pri izstavitvi legitimacije prežigosa stran za podaljševanje legitimacije s posebnim žigom. V besedilu žiga bo direkcija vpisala leto, do konca katerega legitimacija velja, t. j. peto leto od izstavitve in dodala svoj okrogli žig ter faksimil direktorja. Žig bo treba pritisniti v vse doslej že izdane železniške legitimacije vojnih invalidov in zato vabimo vse vojne invalide, ki že imajo železniške legitimacija za neomejeno število popotovanj, naj legitimacije po najkrajši poti ali tudi osebno brez kakršnih koli formalnosti predlože žigosat oni železniški direkciji, ki je legitimacije izdala. 1 Odbor Frančiškanske prosvete vljudno prosi svoje člane, da poravnajo članarino najkasneje do 1. junija 1940. Blagajničarka oziroma njen namestnik je na razpolago za sprejemanje članarine danes od 5 do 7 popoldne v Škrabčevi sobi, frančiškanski prehod. I Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »rranz-losef« grenčice 1 Veliko morskih rib in kontrola mesa. Včerajšnji petkov ribji trg je bil dobro založen z morskimi in tudi sladkovodnimi ribami. Ta teden je bil do Nil prav ugoden za ribji lov na Jadranu. Prišla so poročila s Sušaka, da so na Jadranu ribiči nalovili vagone in vagone sardel. Tovarne so na mestu ribičem plačevale sardele po 5 do 6 din kg. Da so sardele dražje v Ljubljani, je jasno, ako računamo prevozne stroške in viitnino. Veliko je bilo na trgu sardelic po 8 in sardel po 14 din kg. Vse so bile razprodane. Prvič ta teden je bil ribji trg bolje založen s skušami, ki so bile v sredo po 12, včeraj pa po 14 din kg. Veliko je bilo povpraševanje po sku-šah. Drugih morskih rib je bilo tnalo na izbiro. Cene so ostale zanje neizpremenjene. Precej je bilo ščuk po 18 din kg, donavskih postrvi po 28, domače postrvi po 40 din in belice po 10 do 12 din kg. Včeraj, ko je petek tudi določen za brezmesni dan, je bila izvršena kontrola po raznih gostilnah, restavracijah in kuhinjah, da je ubgotovila, da-li se javni gostilniški in restavracijski lokali drže točnih določil uredbe o brezmesnih dneh. Kontrola je ovsod pregledovala kuhinje in odkrivala tudi lonce, ikjer m našla nedostatkov. I V Stritarjevi ulici štev. 6 » Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika. 1 Ne nasedajte sleparki. V Ljubljani ee v raznih hišah oglaša ženska, ki je precej elegantno oblečena in se izdaja ali za ženo trgovskega poslovodjo ali pa ženo rezervnega oficirja, ki je na orožnih vajah. Pri lažnih strankah 6e ji je že posrečilo »izposoditi« večje vsote denarja. Šele čez nekaj dni je prihitelo na policijo več osleparjencev, ki sedaj tožijo, da so nasedli sleparski ženski. 1 Policija lovi krošnjarje. Za krošnjarje so nastopili slabi časi. Policija jih lovi in odganja, kajti prepovedano je sleherno krošnjarjenje v obmejnih okrajih. Ljubljanska policija jih je priprla že okoli dvajset, po preiskavi pa jih bodo poslali v domovinske občine. Na deželi love krošnjarje orožniki. 1 Z lokomotive je padel. Dopoldne ob 11.40 je na glavnem kolodvoru pri kurilnici padel z lokomotive kurjač Ješovnik Jože iz Ložnice 41 pri Ma-I riboru. Star je 36 let. Tako nesrečno je stopil z lo-' komotive, da je padel in si zlomil nogi. Namoveiša poročila BBnHMOBDnDBMmnaMnm Belgijski parlament obsodil kralja Leopolda Kralj Leopold črtan iz članstva francoske Legije časti Pariz, 31. maja. t. Reuter poroča: Jutri bo izšel uradni dekret, v katerem bo razglašeno, da je belgijski kralj Leopold črtan iz članstva Legije časti. Danes je bila seja belgijskega parlamenta, ki se je je udeležilo 89 jx>s!nncev ter 54 senatorjev, ki so vsi soglasno obsodili kapitulacijo kralja Leopolda. Obsodbo kralja Leopolda so soglasno izglasovali, ker je na svojo pobudo kapituliral ter s tem prevzel nase vso odgovornost pred zgodovino. Na tej seji je predsednik izrazil spoštovanje vsem tistim, ki so parili za brambo belgijske neodvisnosti. Naglasil jc, da belgijska Italijani pravijo: vlada zaupa v svojo armado, ki stoji še v strelskih jarkih. Na naslov teh belgijskih vojakov je naslovil besede tople bratske simpatije. Pozval jih je, naj vztrajajo v boju prav tako na bojišču v Evropi kakor tudi v kolonijah ter naj nadaljujejo boj skupaj z zavezniki zoper sovražnika, ki jim je podjarmil domovino. Zahvalil se je Franciji in Angiiji za gostoljubni sprejem, ki sta ga dali belgijskim beguncem. V zvezi z obsodbo kral ja Leopolda je predsednik belgijskega parlamenta izjavil, da je zdaj le kakih 150 belgijskih jvislnncev ter senatorjev v Franciji, kar je premalo, da bi mogli izglasovati ustavne spremembe. II Rim, 3t. maja. AA. Štefani: Ravnatelj lista »Giornale d'Italia« piše v svojem časopisu, da se čudež z Mame v sedanji vojni ne Ih> ponovil. ker general Weygand ne bo mogel kot maršal računati na francoske čete, ki so prišle z italijanske meje. Na tej meji bo potrebnih en mili jon 300.000 zavezniških vojakov, a predvsem francoskih, ob italijanski meji in Sredozemlju. General Weygand lahko preuredi italijanske fronte, da bi okrepil odpor na Sommi. Velika Britanija, ki je izgubila svoj ekspedi-cijski zbor v Franciji, in ki stoji pred nevarnostjo nemške invazije, ne more umakniti čet, ki so zbrane v Egiptu, Palestini in v Sudahu, niti modificirati razporeda svojih pomorskih Belgijske čete se še bore v vrstah zaveznikov Pariz, 31. maja. t. Reuter: Dobro obveščeni krogi naglašajo, da se na strnili zaveznikov bori še vedno najmanj en armadni zbor belgijske armade, ki se bojuje pod poveljstvom generala De Krahe. Ta general je poveljeval belgijskim četam v področju trdnjave Liege. Odklonil je ukaz kralja Leopolda, naj kupitu-lira. Postavil se je nn svojo odgovornost na razpolago francoskemu generalu Blanchardu, kjer se bo skupaj s svojimi vojaki boril na strani zaveznikov. Več belgijskih vojaških oddelkov po se bojuje še na šestih ali sedmih drugih krajih fronte zoper Nemre. Belgijski minister za narodno braml>o upa. da bo v dveh mesccih reorganiziral novo belgijsko nrmado. Dve ali tri belgijske letalske esknrlrile bodo lahko tnkoj sestavili, kakor hitro bodo na razpolago letnln. Na francoskem ozemlju je zdnj t milijon 750.O00 belgijskih beguncev ter tri četrtine vseh belgijskih motornih vozil. Francozi zavzeli okolico mesta Abbeville Pariz, 3t. maja. t. Reuter jioroča. da so francoske čete jx>novno zavzele bližnjo okoliro Ab-bevilleja, Tu so se bili hudi boji, ki so trajali dva dni in so bile nazadnje nemške čete le prisiljene na umik. Boji se še nadaljujejo in doslej ?e ni uradnega potrdila o zavzetju mesta Abbevilleja. se ne bo ponotrii f# sil. To so prva pomembna dejstva italijansko-nem.ške solidarnosti. Vloga Italije v okviru evropskih sil in v pogledu usode vojne se kaže že zdaj Zaradi blokiranja v Sredozemskem morju je izven bojev en milijon 300.000 francoskih in angleških vojakov in najfiomembnej-ših pomorskih sil. Ravnatelj lista »Giornale (ITtaliac zaključuje svoj članek s trditvijo, da si mora Francija to sama sebi pripisati, ker je ono, kar .se dogaja v Italiji, posledica sramotne izdaje, ki so jo zavezniki izvršili v Versaillesu na škodo Italije in sovražne jKilitike, ki sta jo Pariz in London izvajala nasproti Rimu vse do predvečera evropske vojne. Francosko uradno poročilo Pariz, 31. maja. t. Francosko vojno poročilo pravi: Na severu naše čete korakajo proti Duncjuerc|ueju, kjer se jih je že večje število vkrcnlo na pripravljene ladje. Vkrcavanje je pod varstvom mornarice in letalstva kljub neprestanim sovražnikovim napadom Na nekaterih krajih ob reki Sommi so se bili le manjši boii. Nič posebnega pa ni bilo na drugih bojiščih. Kljub slabemu vremenu opravljajo naša letalu izvidniške polete in tudi bombniki uničujejo sovražnika na severu in sodelujejo pri oskrbovanju čet. Uspehi polfske brigade pri Narviku Pariz, 3t. milja. t. Reuter poroča, da so poljske brigade sodelovale v bitki pri Narviku in da so ujele veliko število nemških vojakov. Poljaki so zajeli ogromno količino nemškega vojnega mnterijnla, topov, protitankovskih to-pov, metalcev min. strojnic itd. Poljska brigada je prizadejala nemškim četam velike izgube in je bilo Nemcev nad 200 mrtvih in ranjenih, medtem ko je same. pretrpela Ic manjše izgube. Drobne novice Bukarešta, 31. maja. AA. DNB: Vlada je dobila zokonsko pooblastilo, da ratificira in izvede romunsko bolgarski sporazum o vzpostavitvi železniškega prometa med Djurdjoia iu lluščukom. Maribor Roparski napad na starega mlinarja in njegovo ženo Maribor, 31. maja. Danes zjutraj sta bila pripeljana v mariborsko bolnišnico 60 letni mlinar in posestnik Franc Vucej in njegova žena iz Draže vasi. Oba imata hude poškodbe, ki so zlasti pri ženi smrtnonevarne, ker ima razbito lobanjo ter se še vedno nahaja v nezavesti. Poškodbe starega mlinarja pa so tudi grozne, ker ima z nožem razrezana ušla, lice in ude, tako da mu je spodnja čeljust kar visela navzdol, v prsih |>a ima globoko rano od noža. Oba nesrečneža sta postala žrtev roparskega napada, ki se jo dogodil v nocojšnji noči med polnočjo in eno uro. O tem napadu smo izvedeli naslednje: Franc Vucej in njegova žena sla živela v svojem mlinu na Dravinji poleg Draže vasi. Imata lepo posestvo in dobro idoč mlin, otroci pa so že vsi odrasli in preskrbljeni, tako da veljala za zelo premožna. Med ljudmi je šla govorica, da hrani mlinar doma v svoji železni blagajni velike vsote denarja. Prav ta blagajna, s katero se je mlinar ponašal, je bila usodna zanj in njegovo ženo, ker je vzbudila pohlep pri zločinskih ljudeh. Nocoj ponoči sla vdrla v mlin dva roparja, ki sla bila zakrinkana. Kden je bil majhne postave, drugi pa precej velik. Ker spita zakonca Vicej zase, ločeno od družine in domačih, mlin pa je ropotal vso noč. ni nihče slišal obupnih krikov, s katerimi sla od surovih roparjev napadena starčka klicala na pomoč. Roparja sta napadla svoii žrtvi z nožem in sekiro. Slara mlinarica se je zgrudila s presekano lobanjo nezavestna, mlinarju pa je napadalec z nožem na strašen način prerezal lice na obeh straneh ust. da se mu je spodnja čeljust kar pobeRila, ranil ga je na nosu in na jeziku ter mu potem zasadil nož še v prsi. Potein pa sta roparja šla, poiskala v skrivališču ključ ter odprla blagajno. Pobrala sla iz nje dve hranilni knjižici, glnseči na večje vsote, gotovine pa sta našla samo 1000 dinarjev, dasi sta gotovo pričakovala bogatejšega plena. Nato sta roparja pobegnila v temno noč. Hudo ranjeni mlinar se je s težavo privlekel do svojcev ter je prebudil domače. Kmalu je bila vsa vas pokonci, ljudje so hiteli za roparji, poklicali so tudi orožnike, oba ranjena starčka pa so potem zapeljali v mariborsko bolnišnico. So pred prepeljavo pa so loški orožniki skušali zaslišali starega Vuceja, da bi jim opisal napadalce. Starček zaradi strašne rane na ustih ni mogel govoriti, pač pa je s tresočo roko s težavo napisal nekaj vrstic nn papir ter lako povedal orožnikom, kdo bi po njegovem opažanju prišel v poštev kot storilec. Jasno je namreč, da so morali roparji domačo razmere pri Vucejevih dobro poznati, ker so takoj našli skrivališče, v katerem je Vucej hranil ključe od blagajne. Orožniki vršijo danes poizvedbe v tej smeri ter je pričakovati, da bodo njihova prizadevanja kmalu kronana z uspehom ter se roparja ne bosta dolgo veselila svobode. Stanje žrtev, ki ae nahajata v mariborski bolnišnici, je nevarno, posebno pri ženi, ter se je bati, da zaradi hude rane na možganih in starosti ne bo prenesla poškodbe, dočim bo mlinar najbrž okreval. « m Slovesno bomo obhajali praznik presv. Srca v kapeli Srca Jezusovega jutri v nedeljo. Najsvetejše bo ves dan izpostavljeno v počaščenje. Ob 9 bo slovesna sv. maša. Ob pol 8 zvečer govor, pete litanije in blagoslov. m Tclovska procesija v Studencih. Najmlajša mariborska župnija sv. Jožefa v Sludenchih bo tudi letos zadnja obhajala telovske slovesnosti. Jutri v nedeljo bo ob 8 slovesna sv. maša, j>0 maši pa telovska procesija kakor druga lela. Slu-denčani, okrasite okna svojih stanovanj ob ulicah, jk> katerih se razvija procesija. m Iz frančiškanske bazilike gre jutri v nedeljo procesija k sv. Barbari na Kalvarijo Odhod iz bazilike ob 7.30. Na Kalvariji štirje evangeliji in blagoslovi, kakor na Telovo, in slovesna služba božja. Ako bo slabo vreme, ho ves sjiored v baziliki ob 8.30. m V stolnici ho zaradi zidarskih dol junija in julija ob delavnikih zvečer sv. blagoslov ob 18.30 namesto ob 18. m Avtobusni promet na cesti Maribor—Celjo ho ustavljen? Gotovo ni nikjer v Jugoslaviji, prav gotovo pa v Sloveniji, nobena državna cesta v tako slabem stanju, kakor je cesta Maribor—Fram Ta cesta je glavna prometna žila za zveze med severnim delom Slovenije s središči naše banovino in države ter je ogromnega jirometnega in gospodarskega pomena. Letošnja zima in spomladansko deževje sta že poprej silno slabo ceslo naravnost uničila. Cesta je na mnogih mestih taka, da si še kmečki vozevi, ki so vendar napravljeni za slabe poti, lomijo osi, kadar se peljejo po njej. Kotanje in ianie so globoke po pol metra. Ceste sploh nihče več ne popravlja. Tisti avtomobilisti, ki pozna;c stranske ceste, se izogibajo državne ceste, kjer le morejo ter vozijo raje po občinskih poteh po Dravskem polju, oni pa, ki zaide s svojim \oziloni na cesto, riskira najmanj osi in peresa, če ne že vsega vozila. O preureditvi in mo-I derniziranju te ceste se je že toliko govorilo in pisalo, kakor o nobeni drugi. Sedaj nihče več ne verjame, da bi se res kaj pričelo delati, dokler ne bodo zapele lopate in krampi. Hud udarec preti sedaj prebivalstvu vzdolž vse ceste, ker nameravajo bije Mestna podjetja v Mariboru ukiniti avtobusni promet na progi Maribor—Celje, ker se avtobu=i mod Mariborom in Frainom zaradi slabe ceste preveč kvarijo. Celje c Legija koroških borcev, krajevna organizacija v Celju, prireja loterijo. Glavni dobitki so: avto, motor 25 ccm, spalnica, kuhinjska oprava, 6 koles ild. (glej plakate). Srečke dobite v tajništvu, Gosposka 0, Celje. Priporočamo narodno zavedni javnosti, da pridno sega po srečkah! c Delavska zbornica je po svojem zastopniku izvršila intervencijo za zboljšanje mezd v Tekstilni tovarni v Laškem. Delavci in delavke, stari 18 in nad 18 let, ki so zaslužili na uro 3 din, so dobili povišok z.a 10 odstotkov. Podjetje je zahtevi delavcev takoj ugodilo. Želeti bi bilo, da bi bilo tako uvidevnih podjetnikov še več, pa bi bila odstranjena vsa nesoglasja. c V Celju je Delavska zbornica posredovala pri večih obrtnikih kovinarske široke, da bi se vajenci no zaposlili več z.a nedeljsko delo, ker se jim tako vzame možnost izvrševanja verskih dolžnosti kakor tudi čas, ki bi moral biti namenjen počitku. Podjetnike opozarjamo na predpise glede nedeljskega počitka vajencev, ki se bodo sedaj, ko je Delavska zbornica uslanovila mladinski zaščitni odsek, gotovo strožje izvajali. c Celjsko pevsko druitvo bo priredilo v prvi polovici junija koncert, na katerem bodo izvajane samo skladbe odličnega slovenskega skladatelja, žalskega rojaka g. Rista Savlna, ki praznuje letos svojo 80 letnico. c V celjski hnlniinici je umrl 39 letni Pečnik Franc iz Velike Pirešice. Naj v miru počival KULTURNI OBZORNIK G. A. Kosove slike iz slovenske zgodovine Ob otvoritvi današnje razstave v Jakopičevem paviljona Jeseni 1. 1938. je ban g. dr. Marko Natlačen razpisal tekmo za okrasitev hodnika v reprezentančnih prostorih banske palače. Slike naj predstavljajo najznačilnejše prizore iz naše zgodovine, tako se je glasilo besedilo razpisa. S tem je tudi pri nas misel zgodovinskega slikarstva dozorela do uresničenja. Čeprav ni naše umetnosti do takega programa dovedla njena razvojna pot, ampak je pobuda zanj prišla izven nje in si je umetnost z mnogimi težavami postavila predpisano snov, preden jo je umetniško oblikovala, bo to dejstvo vendar važen mejnik v naši sodobni umetnosti, zlasti še, ker je naša likovna umetnost ostala vse doslej nenaklonjena, če ne naravnost sovražna zgodovinskim snovem. t Pri tekmi je zmagal G. A. Kos, izraziti zastopnik poimpresionistične smeri sredi med sta-rejso impresionistično generacijo 111 najmlajšimi. Ideal vsega njegovega dosedanjega dela nikakor ni bila zgodovinska podoba in je zanj natečaj prišel prav tako nepričakovano, kot za vse druge in nekako nasilno posegel v njegov osebni razvoj in ga za nekaj časa pretrgal. Vendar je njega usposabljala za tako delo njegova izrazito monumentalno usmerjena umetnost. In če se spomnimo njegovih figuralnih kompozicijskih skic na zadnji razstavi »Trojice«, se ne bomo prav nič čudili, če se je z vnemo lotil poslikanja monumen-talnega formata, ki mu ga je nudil natečaj in do katerega je vedno občutil veliko nagnjenje, pa čeprav ga je plašila predpisana literarno-zgodo-vinska vsebina upodobitev. Preden pa preidemo h Kosovemu delu, se moramo kratko dotakniti pogojev razpisa in označiti mesto, kjer bodo slike nameščene. Prostor, za katerega je okras namenjen, predstavlja dolg in razmeroma ozek hodnik v banski palači, katerega notranja stena bo nosila okras, tej nasprotna zunanja stena pa ima vrsto visokih oken, ki prostor močno osvetljujejo. Vendar je za slike ta razsvetljava zelo neprimerna, ker povzroča hude reflekse. Stena, ki jo je treba dekorirati, ima v navpični smeri srednjo simetralo, ki jo tvorijo vrata, levo in desno od teh so še po ena vrata. Med temi vrati sta dve po 7 m dolgi in 2 m visoki polji, ob krajnih stenah je dvoje ozkih polj in nad vratmi troje supraport. Zahtevano je bilo, naj bo snov upodobitev zajeta iz slovenske zgodovine, in sicer naj predstavlja najmarkantnejše prizore, ki morajo biti na vseh štirih glavnih slikah med seboj logično povezani. Za supraporte se umetniku ni bilo treba držati zgodovinske snovi in je bil v tem primeru v izberi motiva svoboden. Zahtevana je bila freski odgovarjajoča tehnika, da se tako izogne neljubim refleksom nasprotne luči. Dva pogoja sta predvsem odločilna v tem razpisu, prvi, da naj bodo slike prizori iz naše zgodovine in drugi, naj bodo med seboj na vseh štirih slikah združene v neko višjo enoto, ki jo tvori logična vsebinska povezanost. Kako je slikar rešil oba problema, in katere dogodke iz zgodovine Slovencev si je izbral za vsebino svojih slik? Ze pri izberi zgodovinskih motivov se je slikarju jx>javila prva težava. Nikjer v naši umetniški preteklosti ni dobil vzora za izbiro zgodovinske snovi z izjemo upodobitve Umestitve koroških knezov, katere pa ni zasnoval domači umetnik in so nastale iz tuje, nam neodgovarjajoče miselnosti. Pa tudi sam ni nikdar prej razmišljal o možnosti takega slikarskega naročila in mu je bil ideal zgodovinskega slikarstva prav tako tuj kot vsem našim umetnikom. Vendar so mu preko te zapreke v veliki meri pomagali razgovori z bratom zgodovinarjem, nekoliko pa se je mogoče tudi v njem vzbudil čut za kritično gledanje na zgodovino, ki odlikuje njegovo rodbino. Izbral si je za predmet upodobitev Umestitev koroških knezov in Kmečke boje za obe glavni sliki, za krajni pa Prihod Slovencev v novo domovino in Podpisovanje majniške deklaracije. Značilno sta izbrani temi za dve glavni sliki, ki sta največji, torej najvažnejši in na katerih sloni težišče celotnega okrasa. Na sliki Umestitve je izbral slikar moment, ko kmet zastavlja knezu vprašanja, na katera mu mora ta odgovarjati. Ni bil to mogoče slikarsko najhvaležnejši moment obreda, v njem je slikar videl ono simbolično dejanje, s katerim si Slovenci po svojem zastopniku — kmetu svobodno izberejo kneza. Šlo mu je tu za poudarek na sodelovanju naroda pri zgodovinskem aktu. In prav to je bil tudi povod, da si je za drugo sliko izvolil kmečke boje, v katerih si je kinet, torej narod sam skušal kovati bolišo usodo. Poudarek na sodelovanju naroda v odločilnih zgodovinskih momentih je narekoval umetniku prav to in ne drugih snovi za upodobitev slovenske zgodovine. Izbira snovi je bila s tem gotova. Sedaj se začne šele pravo delo za umetnika, dati določeni literarni vsebini formalno obliko, ki bo ustrezala momimental-ni zamisli celotnega okrasa in se prilegala prostoru, ki ga bo krasila. Istočasno pa je umetnik stal pred kočljivo nalogo, da literarno vsebino, ki je vezana na zgodovinsko izročilo tako po akciji dogodka kot po nošah kmetov in velikašev, ki jih je moral podati v zgodovinski resničnosti, združi s čisto umetniško rešitvijo naloge. Slikar ni smel zatajiti v sebi umetnika na račun zgodovinarja-znanstvenika, ali z drugimi besedami: dokazati je moral trhlost l'art pour 1'artističnega naziranja. Izhajajoč iz predpogojev prostora, je umetnik rešil najprej problem kompozicije. Frizu ustrezajoči značaj dane ploskve in odvzeta možnost pregleda z ene točke, je terjala posebno kompozicijo, ki temelji v tem, da dogodke naniza v zapovrstnein redu, a jih vendar s lormalnimi sredstvi vrže v celoto. Ni tu mesta za to, da bi si ogledali razvoj od prve zasnove vposlanega osnutka, do končne izvršitve. Ugotovimo le stanje izvršenih slik. Obe glavni, fio 7 m dolgi sliki, sta komponirani tako, da osrednji skupini, na kateri je vsebinski jjouda-rek, držita ravnotežje stranski skupini, ki za razumevanje vsebine nista potrebni, jo le nebistveno dopolnjujeta in bogatita prijx>vednost, sta pa kot izključno formalna člena neobhodno potrebni. S takim jx> načinu pripovednega stila ritmičnim nizanjem dogodkov je opazovalcu dana možnost, da postopno dojema umetnino, jo doživi v njenem bistvu, ko se ustavi pred najobsežnejšim srednjim delom. Slika ima, rekli bi, obliko triptika, katerega deli pa so v pretehtanosti gmot med seboj kar najtrdneje povezani. Gledalec bo čital iz njih kot iz odprte knjige. Tako se bo na sliki Umestitve bližal z leve s trumo radovednih kmetov, da bo priča zgodovinski ceremoniji umestitve, ki se vrši v sredini in bo na drugi strani izvedel tudi o vseh podrobnostih, ki so ceremonijal spremljale. Poučen bo o odkupnini, ki jo terja kmet, ko bo videl konja in marogasto govedo. Na sliki Kmečkega upora se bo jx>učil o napadu kmetov na'graščinske, videl njih srdito borbo, ki v srednji skupini doseže vrhunec, in tudi že poraz kmetov, ko prebodejo njih vodjo in se bo na desni z njimi vred umikal z bojišča. Frizni značaj je narekoval slikarju dalje enakomerno, na ospredje vezano, nepretrgano grupacijo figur s primeroma majhnim poglabljanjem v globino, pa tudi zadržano razgibanost figur. Monu-mentalnost zasnutka in na prednji pas prostora vezana kompozicija je terjala dalje vso višino slike zavzemajoče figure. Poseben študij je terjala barvna stran kompozicije. Tudi barvno se vežejo slike v smislu enotnega friza. Slikar se je moral izogibati premočnim barvnim kontrastom, ki bi učinkovali nemirno in bi posamezne detajle potisnili v ospredje, druge pogrezali v ozadje, s čemer bi enotnost celotne zasnove trpela na učinkovitosti. Celota je ubrana na enotni mirni ton in je organizirana po barvnih skupinah, ki podpirajo kompozicijo. Ta glavni pas pretrga troje nadvratnih polj, ki jih je slikar zamislil kot cezure med posameznimi kompozicijami. Tu naj se gledalec odpočije, zato je opustil figuralno kompozicijo in se oprijel strogo dekorativnih motivov živalskih skupin, ki so v grisoille načinu slikane na pompejansko rdečem ozadju. S temi vmesnimi dekorativnimi vložki, za katere se je slikar odločil namesto nadaljnjih več-figurnih kompozicij, se je izognil preveliki nasičenosti celotnega zasnutka. Ti so kakor ločila v stavku vstavljeni med figuralne kompozicije, ki zaradi teh močnih presledkov tem bolj pridobijo na svoji prevladujoči vlogi. Kot je s tega kratkega opisa razvidno, je sti-kar G. A. Kos odlično zmogel nalogo, ki jo je terjal od njega razpis. Ker je dekoracija vezana na arhitekturo in prostor, ki ga arhitektura oklepa, se je jx)dredil nujnosti arhitekture in tako dosegel logično povezanost med njo m slikarskim dekorjem. Ko sedaj opazujemo izgotovljene umetnine, se komaj zavedamo, koliko najx>ra je slikar vložil, da je dosegel uresničenje teh rezultatov. Ze sama vezanost na zgodovinsko snov ga je prisilila na podroben študij dogodkov, kar je bilo posebno važno pri sliki Umestitve, katero je moral lokali-zirati po ceremonijah! dogodka samega in noši figur v določeni čas. Za podlago tej sliki si je izbral štajersko rimano kroniko, ki nam je ohranila točen popis cerenionijala in oblačil za čas poznega 13. stoletja. Kupi nalašč za to sešitih oblačil, pc* drobnih študij in skic obrazov, rok, pregibov, dra-perije, živali, dalje cela vrsta barvnih osnutko^ nam to ogromno delo vsaj nekoliko osvetle. Ce se sedaj vprašamo po rezultatu, moremo govoriti o izredno uspelem delu, ki ga je s teiti dejanjem dovršila naša sodobna umetnost. Upodci-bitve so zgodovinsko prepričevalno prikazane, formalna stran dela je tako v kompoziciji kot v barvnem konceptu odlična, kajti slikar ni nikoli med delom kljub vezanosti na vse mogoče ovire, pozabil na osebno umetniško intuicijo, ki tudi na prvi pogled umetniškemu oblikovanju kaj malo ustrezno snov predela tako, da se ne upira umetnikovemu ustvarjanju. S Kosovimi slikami smo Sloveči dobili svojo zgodovinsko sliko, gledano z očmi domačega človeka, podano na način, ki je nam blizu, sliko, ki naj nas utrdi v upravičenosti svobodnega izbiranja svoje usode. Slike G. A. Kosa bodo s časom postale naša obča lastnina, izjjodrinejo naj iz naših šol vse manjvredne slike naše zgodovine. Na njih mesta naj stopijo barvne reprodukcije Kosove Umestitve in Kmečkih bojev. S slike Umestitve zre na nas obraz slikarja samega, kot bi hotel spraševati o mnenju gledalca. Zdi se, da je sam s seboj zadovoljen, prav tako kot mi vsi ob tem velikem delu naše sodobne umetnosti. Prepričani smo, da zremo pred seboj delo, ki ima polno umetniško vrednost in ki je uresničilo zgodovinski program slikarstva, katerega smo Slovenci doslej pogrešali. Ranu g. dr. M. Na-tlačenu pa gre zasluga, da je dal povod za te mo-numentalne slike in njih uresničitev, banskim reprezentančnim prostorom pa bodo nailepši in najbolj slovenski obraz. Jože Gregorič. »Čas« št. 8 Danes je izšla 8. številka »Časa«, ki prinaša na uvodnem mestu smisel osmero blagrov, ki jih je razodel Jezus v pridigi na gori, in jih razlaga ter za današnji čas tolmači dr. Cajnkar Stanko. Blagri so uvod v pridigo na gori, ki pa tudi sama še ne vsebuje vse krščanske etike in Jezusovega celotnega nauka. Blagri so temelj pridigi in kdor doume smisel njih božanske paradoksalnosti, kdor je doumel modrost te resnično enkratne filozofije, mora dognati smisel vsega, kar blagrom sledi. Dr. Cajnkar noče v tem članku raziskavati, kako so Jezusovi poslušalci te paradokse sprejeli tedaj, temveč mu gre za smisel, kakršnega je v njih odkrila v teku svojega 2(X)0 letnega razvoja Cerkev. Toda tudi tu noče pisati zgodovinske študije, temveč, kakor pravi sam skromno: »iz tega, kar kot človek, kot kristjan in kot duhovnik o smislu krščanstva vem. bom poskušal osem blagrov s trohico nekega psihološkega gledanja razložiti in nekam bolj v bližino postaviti.« Tako se ustavi pri vsakem blagru posebej ter s svojim globokim duhovnim pogledom ter lepim slogom dvigne bogastvo misli, ki tiči v kratki definiciji blagra. Zdi se, da je tukaj podana kot v resumeju snov za posebno knjigo, kakor jih Cajnkar s takim uspehom piše iz območja vzgojno religiozne literature. — Dr. Vinko Brurnen piše o vprašanju ljudske vzgoje pri nas, kjer se dotika vprašanja šolstva — ljudskega, meščanskega, gimnazijatnega in strokovnega — dalje naloge društev za narodno vzgojo in časopisja in knjige ter daje nasvete, kako bi se dala dobiti baza za enotno katoliško vzgojno delo s Prosvetnimi zvezami kot nosilkami prosvetnega programa. Ko bo članek končan, bo dan lep predlog pedagoškega teoretika, ki je vreden, da ga razmislijo tudi praktični prosvetni delavci. Bogat je del z ocenami, kjer so ocenjene naslednje knjige: Kos: Urbarji (dr. Turk), Glasnik Muzejskega društva in Kazalo k zgodovinskim publikacijam (grb), Boje: Naša narodna vzgoja (Maks Jeza), Tomšič: Nekaj misli glede znanstvenega dela o inozemskih Jugoslovanih (grb), Pintar: Mediko- Egipt in Evropa Skoraj vsak dan prihajajo nova poročila o prihodu avstralskih čet v Suez in Aleksandrijo. Ko se je general Weygand vračal v Francijo, ga je egiptovsko prebivalstvo povsod navdušeno pozdravljalo. Vse to so znaki za edinstveni pomen Egipta v sedanjem sporu v Evropi. Treba je, da imo pripravljeni. »Moja država ni več v Afriki, marveS smo del Evrope.< Te besede Nedira Izmaila so kot prerokba za današnji Egipt. Stara dežela faraonov in piramid obstoja le še v predstavah številnih popotnikov, ki hodijo tukaj po sledovih Ramzesa in Kleopatre. Svetovna zgodovina je egiptovsko ljudstvo po evropsko izoblikovala, pogled njegovih velikih reformatorjev je obrnjen proti zahodu, in Iionaparie in Ferdinand de Lesseps sta dala tej deželi nekaj, kar ne mine. Mladi kralj Farulc se jako dobro zaveda, da se po njegovih žilah pretaka francoska kri, saj je pravnuk polkovnika Sčveja, prvega organizatorja egiptovske armade pod velikim Mohamedom A lijem. Seve in Soliman Paša sta do teh dni ostala bajeslovna junaka ob bregovih Nila. Pisana armada. Po mostu, ki veže Afriko in Malo Azijo z Evropo, korakajo v tem trenutku avstralske čete. Tu na robu puščave se ti razodene podoba posebne vojaške pestrosti: Angleške čete pod poveljstvom generala Wilsona se vadijo tu, zraven je domača egiptovska armada s svojimi slikovitimi jezdeci na kamelah in ognjevitimi beduini. Celo dijaki staro-slavne koranske šole El-Azhar, ki so celo v dobah vojske oproščeni vojaškega službovanja, so večidel odšli iz semenišča in vstopili v egiptovsko armado. To so bodoči bogoslovci vsega islamskega sveta iz Indije, Kitajske, Georgije, Libije in Maroka. Preden se je general Weygand vrnil iz Sirije v Francijo, je pregledal še vse te pisane čete in je čestital častnikom, ker je to vojaštvo tako navdušeno in pripravljeno za boj. A Weygand je 5e najbolj občudoval motoriza-cijo čet. Egipt je omogočil svoji armadi vso tehniško popolnost. Egipčan — tja do navadnega kmeta — je ves zaljubljen v stroje in motorje. Če kak najbolj reven bajtar dobi kolo, tedaj se koj nauči najbolj vrtoglavih voženj z njim. S pravim pravcatim navdušenjem se je to davno »puščavsko ljudstvo« naučilo ravnanja s tanki, z letali in motornimi kolesi. Motor si je osvojil puščavo, ki njene lepe ceste spajajo Kairo in Aleksandrijo z Libijo, Tripolita-nijo, z Beirutom, Damaskom in s Palestino. Kak- Francoska vojska na vzhoda. šnega pomena pa je motorizirana armada za raz- sežne daljave teh pokrajin, pa ni treba še posebej poudarjati. To deželo so si osvojili po trdovratnih bojih s puščavo in zato so agrikulturni inženirji generalni štab zase. Mogočne sipine, kjer so odkrili studence starega veka in jih uporabili, so se spremenile v nasade oljk, bombaža in zelenjave. Riž, ki je poglavitno hranivo vseh plasti ljudstva, raste v Egiptu v taki množini, da Egipt ni odvisen od uvoza. Egip-| tovski dateljni in fige so odlični in sladkorni ter zmeraj bggato obrode. K temu poljedelskemu bogastvu so se nedavno pridružili petrolejski vrelci. Po vsem tem spoznamo, kako je Egipt bogat in da sam sebe oskrbuje z živili, tako da je orientska armada jako važna za zaveznike. Egipt se je koj v začetku evropskih sovražnosti odločil za Anglijo in Francijo in je prekinil zveze z Nemčijo. Dežela je vojaško in gospodarsko pripravljena. S I* O R T Vloga nogometnega športa Po vsem svetu, v vseh kotičkih zemlje igrajo nogomet. Skoraj ni dežele, ne mesta, ne vasi, kjer ne bi poznali te usnjene žoge, ki navdušuje igralce in gledalce ter jih odvrača in iztrgava iz enoličnosti vsakodnevnega dela ter jih vabi na igrišča pod milim nebom. Vprašati se moramo, zakaj je nogometni šport osvojil ves svet. in moramo si reči: nekaj prav posebnega mora biti na tej igri z žogo, da si je znala pridobiti staro in mlado pri vseh rasah in pri vseh družabnih razredih. Prav mnogo modnih športov prihaja, pa spet izginja in se nikdar več ne vrača. Toda nogometni šport, ki se je iz svoje ozke angleške domovine razširil jx> vsem svetu, ki je prišel, so ga videli in je zmagal, v eni državi za drugo, v eni pokrajini za drugo. Mladino si je bilo povsod lahko pridobiti, toda tisti, ki so svoja najboljša leta že imeli za seboj ter telesu niso že smeli privoščiti več gibanja kakor nedeljski sprehod, so stali brez razumevanja ob strani. Takrat sta na evropski celini še vladala čas in prepričanje, da si mora možak, ki je prekoračil trideset let, kar se le da hitro omisliti obilen trebušček in gosto brado, da na ta način ohrani ugled svoiega spola. Pravijo, da je človek toliko slar, kolikor starega se počuti, in moški tistega časa so se hoteli čutiti starejše kot so bili v resnici; radi bi vzbujali dostojanstven, palriarhaličen dojem, kakor da bi jih bil ta utegnil obvarovati pred norostjo. Teči za žogo, jo suvati z nogami, da, dovoliti in trpeli celo, da ga drugi sujejo, ne da bi jih zato kaznoval in jim vračal milo za drago, pred javnostjo, pod milim nebom in pred očmi ljudske množice — to takrat ni samo reklo, da se človek pusti javno smešiti, ampak je veljalo tudi za hud prestopek proti dobrim šegam in spodobnemu vedenju — kaj takega je popolnoma nevredno častnega človeka. Mož je starel v telesni nepremakljivosti, v copatah in v spalni suknji je dremal pri peči ter si pustil streči in varovati od svoje vse preveč zaskrbljene zakonske polovice, da za božjo voljo vendar ne bi padel iz tihožitja, ki bi mu ga utegnil pokvariti kakšen zloben prepih ali pa nenavadna telesna kretnja. Generacija takih mož je obsojena na degeneracijo. Danes živimo v dobi, v kateri imajo krepljenje telesa, fizična in psihična okretnost dvojno veljavo. Mirno lahko postavimo trditev: noben šport ne pospešuje in ne zahteva tako neodvisno od vetra in vremena čvrstost in sposobnost moškega telesa od temena do peta kakor prav nogomet. Noben šport trajno ne veže tako fascinirajoče gledalcev in igralcev kakor nogomet. Noben drug šport pri množicah ne vzbuja večjega zanimanja in ne vpliva na zasebno življenje, trgovino in poslovanje v kakšnem kraju tako ugodno kakor enajst igralcev, dvoje lesenih vrat in nogomet. Tod gre vsaka navidez še tako brezpomembna telesna kretnja ali drža, vsak miselni utrinek za nekim določenim, vidnim in otipljivim ciljem, za nekim namenom in jasnim končnim ciljem, tod je igra zvezana s stalnim menjavanjem situacij — vse to veže in stopnjuje pazljivost ter zanimanje igralcev in gledalcev od sekunde do sekunde, prav do zadnjega trenutka. Tod leži skrivnost velike popularnosti nogometa. Od prve do zadnje minute smo oblikovalci in opazovalci napetega boja, ki poteka od moža k možu, med moštvom in med moštvom, boja, pri katere mpa ni merodajna slepa bojaželjnost ter brezglavo zaupanje, temveč jasna glava, discipliniranost mišljenja in ravnanja, samovzgoia, zdrav optimizem, ki se nikdar ne čuti pobitega in ponižanega, temveč spoštuje znanje nasprotnika in ga priznava v l>oini igri, ki pozna meje fairplayja, pravičnega in spodobnega mišljenja ter ravnanja, nogomet zahteva zdravega človeškega razuma — v Angliji pravijo temu »sporting spint* —, športni duh, ki se ne omejuje samo na nogometno igrišče, ampak preveva tudi vsakdanje življenje ka- kirurški zavod (Dr. A. B.) in Seksualni problemi (Dr. A. B.). V zapiskih se govori o vprašanju nevtralnosti (J, O ), o dvojni morali in enakopravnosti (N. Velikonja). kor osvežujoča, poživljajoča in zdrava sapa. Dostikrat se ponovi tale dogodek: neka gospa je navdušena pristašinja nogometnega športa. Človek jo vpraša, kako to, kakšni so vzroki, da se za ta šport toliko navdušuje. Pa dobi takle odgovor: »Zato ker je nogomet mojega sina poboljšal. Bil je hud pijanec, kadilec, ienuh in pretepač; odkar pa se je posvetil nogometu, pa je postal čisto drug človek, zdaj pazi na svoje telo in na svoje zdravje in mnogo lažie shaja z drugimi ljudmi. Prej sem mislila, da nogomet človeka posurovi, zdaj pa vidim, da je čisto drugače: ravno nasprotno je res. Mnogo rajši vidim, da dobi brco na nogometnem igrišču, brco, ki jo mora mirno prenesti, kakor pa, če bi jo dobil v alkoholni megli gostilne, kjer bi imela mnogo hujše posledice za njegove interese v bodočnosti.« Vodilni duhovi in oblasti po vseh državah so že zdavnaj spoznali socialno-etično vrednost nogometnega športa. Pri nogometu, kakor sploh v življenju, gre za razvijanje človeškega značaja, za nekaj, česar ni mogoče videti, temveč mnogo bolj — čutiti. To je ton. ki dela glasbo. V 6vet nogometa preneseno: to je duh, ki stoji za zunanjim obrazom nogometa, duh, ki tvori nogometni šport. Nogomet ne dela ljudi, marveč delajo ljudje nogomet, — in to dobrega ali slabega. Zato naj bi odločujoči voditelji tem bolj pazili, da vnesejo ono socialno in etično vrednost v nogomet, ki zaradi vpliva na množice lahko razburi ves narod. Največji vzgojni pomen tega nogometa, ki ne pove nič in vendar dosti, je ravno v tem, da uči ljudi znati obvladati se, brzdati svoje strasti in bili gospodar svojih nižjih nagonov ter svoj temperament pravilno usmeriti, skratka znati obvladovati vsakega svojih pet čutov. Opozarjamo še enkrat na ono, ki je veličastno pri nogometu: usmerja ljudi v tem, da jih sili obvladati in obnašati se ne samo pri igri, ampak v življenju sploh. Mi se tu ne moremo dotikati vsega, kar je med alfa in omego dobrega nogometa ter s posameznimi dejstvi, ki so vsakemu pravemu športniku sama po sebi razumljiva. Bratstvo : Železničar (Maribor) V nedeljo dne 2. junija t. 1. se srečata v drugi prvenstveni tekmi imenovana kluba v borbi za prvenstvo SNZ. Jeseničanom so Železničarji mani gostje, ter jih vedno radi vidijo na svojih tleh. Upamo, da bodo tudi v nedeljo priili v velikem številu na igrišče Bratstva bodrit domače fante za čim lepši uspeh. Boksarski turnir v Ljubljani V soboto 18 maja je mnogo ljubljanskih športnikov v prepričanju, da ima boksarska sekcija Žek Hermesa svoj veliki medmestni boksarski turnir, čakalo pred Delavsko zbornico pričetek te prireditve, dasi je bila pravočasno prejjovedana. Da se še enkrat ne zgodi kaj podobnega, opozarjamo, da bo prireditev, na kateri bodo nastopili najboljši boksarji Jugoslavije, v 6oboto dne 8 junija ob 20 JO. Slovenska kolesarska zveza t Ljubljani (Službeno): V nedeljo 2. junija bo trening tekma za juniorje na progi Ljubljana—Krasna—Ljubljana. Start in cilj bo pri gostilni Kačič na Tyrševi cesti. Odhod bo ob 7.30. Opozarjamo vse klube, da je ta trening 6trogo obvezen za vse one juniorje, ki nameravajo nastopiti na državnem prvenstvv juniorjev. ki bo 9 junija v Zagrebu. Istočasno pozivamo vee one klube, ki do danes niso verificirali svojih vozačev, da to takoj izvršijo, sicer vozači-juniorji ne bodo imeli pravice nastopiti na državnem prvenstvu. Vozači-juniorji se morajo javiti na startu ob 7, kjer bodo dobili potrebna navodila. Trening-dirka se bo vršila ob V6akem vremenu! Smarnogorsko okrožje ZFO opozarja svoje odseke, da bo v nedeljo 2. junija t. 1. ob 9 dopoldne na Stadionu lahkoatletsko tekmovanje ljubljanske podzveze Zato pošljite takoj prijave na ohrožni naslov. Pričakujemo prijave še od F. O. St. Vid, Črnuče in Ježica. — Načelnik.