PODLISTEK. Izgubljeni sin. (Povest iz dijaškega življenja. Spisal Al. Leben) (Dalje.) ,,Kako to, gospod?" ,,'Jaz sem zaveznik nekega bogatega lastnika tovarne v nekem mestu na Severnem Ceškem. Samo s kratko besedico ,,da" si zasigurate krasno bodofinost." ,,Vi mi hočete torej preskrbeti kako službo v vlotični tovarni? Kakšna pa bi bil.a ta služba?" ,,Seveda primerna VaSemu znanju, služba urndnika. Ne smete si pa domišljevati, da bosta prevef: obreraenjeni z delom, ali da bi opravljali delo, ki Vam ne bi bilo po volji." ,,In ker smem ui>ati, da Vam je znaiio, v kakšnih razmerah se nahajam, mi ni treba veliko besedi, gre-se za to, 6e Vam kar tako brez pomisleka sniDm zaupati ?" ,,Dovolj, mladi gospod! Jaz pred vsem ne zahtevam od Vas nifiesar druzega, nego da privolite samo sploSno. Vi lahko potujete potem sami tje ter se preprifiate, 6e zaslužim Vaše zaiipaiije." ,,Dobro, to hočem storiti! Toda —" ..OdveS je govoriti dalje, To je pač samooDsob. umevno, da dobite za potovanje potrebna sredstva. Dobite od mene tudi priporočilno pismo, s katerim se lastniku in ravnatelju tovarne predstavite. Le neko majhno uslugo bi si izprosil od Vas." ,Jn ta bi bila?" ,,To pravzaprav ni nobena usluga, jo le iz.iava, katero boste, sem prepri&an, zeloradi dali, ker >> le izraz Vašega lastnega naziranja." ,,'Jaz naj torej —" . .,Vi izjavite, da boste pristopili k luteranski veri. Zdai Vam ni treba storiti niftesar dnigega, nego da napišete na ta-le list svoje cenjeno ime. Vse drugo se bo naredilo potem." Med tem je potegnil tujec iz žepa polo papirja ter ga položil pred Leopolda, Za trenotek se je mladj Zdolski obo aUjal. Njegov angel varih ga je svaril, naj ne stor. tega zad- njega koraka. Podoba njegove bledolifene, globoko užaljene matere se je pojavila v njegovem srcu — ustrašil se je zahteve, da naj odpade od vere . . . Toda kruta misel, da mu pravzaprav ne preostaja nobena volitev, da muveljaocllo&ni: ,,Ali—ali!" da podleže strašpi bedi, Re odpocli od sebe priliko^ katera se mu ravnokar nudi, ta misel je zmagala, skušnjavec je preraagal nesrečneža. In on — je podpisal. V. Dasiravno žena trgovr8eva še ni vedela ničesar o pogubonosnem sklepu svojega sina, je zadostovalo že to, kar je izvedela, da jo je pokopalo v globoko žalost. Neka straSna slutnja, da Leopojd ne bo unioil samo svoje prihodnjosti, teraveč da se bo izneveril vsemu, kar mu je bilo dosedaj sveto in Častitljivo, se je porodila v njej ter jo napolnila z nepopisno bridkostjo. Predno se je napotila proti domu, da bi nesla svojemu možu žalostno novico, stopila je v ogromno, prekrasno stolnico, koje velikanski atolp, velifiastno znainenje glavnega mesta, dviga svoj orjaški prst proti nebu. V božjem nramu so nahaja kapela, v kateri slelierno uro dneva klefiijo pobožni vsakega spola in stanu, vtopljeniv gorero molitev pred rajskomilim kipom Marijinim. Koliko stisk in nadlog, koliko tajnih srčnib bridkosti, se tukaj zaupa milosti polni Materi božji. Koliko trpefiib src prosi tukaj za priproSnjo Ono, ki je tolažnica žalujof.ih. T,u pad'e uboga mati na kolena ter toži tudi svoje preveliko gorje nebeSki Kraljici. Kako goreče je molila za svojega izgubljcnega sina! Kako prisrčno je klioala ona, od bolesti do snirti izmufiona mati, Mater Gospodovo na pomofc v svoji stiski! In ko se je končno dvignila od tal, uprla je Se en otožen pogled v podobo inilosti ter se poslovila od nje z vzdihom: ,,Ne zapusti me, o Marija! Spomni se moje«a nesreCnega otroka, presveta Devica in božja Mali!" • • * ..Laliko si prihraniš pripovedovanje o dogodku!" zaklical je gospočlar Zdolski proti svoji ženi, ko je stopila v sobo. ,/Jaz vem že vso. Leopold je pisal.Tukaj, beri sama." In podal ji je neko pismo, katero je žena Aaa odpirala. s trepetajoCirni rokami. Pismo je bilo našlovljeno na njo, oče je bil samo b koncu omenjen. ,,Ljuba mati!" Tako se je glasilo pismo: ,,Ne tugujte preveft za menoj. Ker se mi je podpora, ki sem jo potreboval za svoje študije, odtegnila, sem bil primoran, poiskati si drug poklic; dobil sem službo v neki tovarni v tistem ?e&kem mestu, cegar ime kaže j)oštni peCat. Tako sem preskrbljen, fieravno ne odgovarja vaSim in očetovim željam, a mi ni treb^ žrtvovati svojega prepričanja. Ne vznemirjajte sebe in ravno lako tudi ne mene s poizvedovanjem po meni ter se spominjajte brez nevolje vašega — Leopolda." Nista si 'takoj razkladala vsebine sinovega pisma. Ana je bila vsled potovanja in grenkih doživljajev zelo zmučena ter se pofiutila tako slabo, da je oioraln lefii v posteljo. Anton je moral najprej premagati svoje notranje razburjenje. Ce se je žena žalostila in jo je napolnila globoka gnjev, pa, se je moral mož bojevati z vso mofijo zoper vedno rasto^o jezo. Zato se je premagoval ter fcakal, da se mu pomirijo živci. Še-le prihodnjega dne reče ženi: Za iem tiči še nokaj drugega. Da hoče Leopold prepreftiti vsako poizvedovapje po njem, to se mi zdi jako sumljivo. Ne sanio iz kljubosti in trme n'oče, da bi ga prepustila njegovi usodi, temveč on skuša tuSi nekaj pred nama prikriti," ,..Tega se bojim tudi jaz!" tožila je Ana. ,,In moja shitnja postaja tudi vedno bolj in bolj strahovita, tako, da sem ftisto iz sebe. Počilo mi bo srce!" .,Ljuba Ana, to ne ravnaš pravično, d'a se daš preveč mučiti od svoje bolesti. Res je, da se skoro ne da prenesti, kar nama prizadene najin edini otrok, najino upanje in najina srefia dosedaj. Pomisli pa, da nimnS samo sina, ampak da iniaš tudi nioža, čegar gorjo ne smeš množiti s prevelikim tugovanjem." „0 Antoii!" vskliknila jo žena. ,,Ko bi mogel ti zreti v moje srce, ne bi se čudil, ko bi jaz morala sedai umreti. Je preveč!" ,.Nič ni preveč, ljuba žena, kar nama nalaga Bog. Upajva na Gospoda tudi v najskrajneji sili!" ŁDalje prih.)