ISSN 1318-4377 REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 4/2006 9 ,, ,3 ,8 43, ,09 CENA SIT 999 EUR4,17_ Cena označena v drugi valu- ti je informativnega značaja in je preračunana po cen- tralnem paritetnem tečaju (1 EUR = 239,640 SIT). 9771318437109 ROLAND 500 Dovršeno obrača nje: Inline obračalni sistem s prevlekami OptiPrint. Prihranite čas s hitro proizvodnjo in poenostavljenim postopkom v procesu produciranja - ROLAND 500 v formatu B2 je specializiran tudi za obojestranski tisk pri einem prehodu, z novim Inline obračalnim sistemom. Njegove karakteristike: hitrost do 15.000 pol/h, OptiPrint prevleke za brezmadežno tiskanje in prihranek prostora z enimi obračalnim bobnom. Za komercialne tiskarne so na voljo stroji za tisk zdesetimi barvami in vmesnim obračalnim sistemom. Za bolj zahtevne tiskarne, ki se ukvarjajo tudi s tiskom embalaže, paje stroj dobavljiv tudi zdvojnim lakirnim členom. Z največjim povdarkom na prihranku časa. Želite več informacij? Obrnite se na nas! MAN Roland d. o. o., Tolstojeva 9 a, 1000Ljubljana, Telefon: 01/ 565 92 35, www.man-roland.si MAN Roland d.o.o. - WE ARE PRINT.™ Tisk: umetnost vnašanja energije v papir. Strast do tiska -H=ID=LB=RG- KRATER Rezultati slovenske grafike so zanič. Za leto 2005, katere podatke objavljamo na strani 26, kažejo na izrazito poslabšanje poslovanja. Kazalci donosnosti so se poslabšali v primerjavi z založništvom ali celotnim go- spodarstvom za trikrat. Medtem ko gospodarstvo in založništvo dosegata 6,5- oziroma 11,4-odstotno donosnost kapitala, je grafika padla na vsega 2,5 od- stotka, čeprav je predlani imela 6,5-odstotno donosnost. Čisti dobiček dejavno- sti dosega le tri milijarde, medtem ko so izgube dosegle 1,9 milijarde tolarjev. Za- nimivo pri tem je, da imajo prihodki in tudi stroški približno enako rast kot celotno gospodarstvo. Zakaj so se tako zmanjšali dobički in zakaj je izguba tako velika? Vzrokov na trgu je kar nekaj, vendar jih primerjava z drugimi zavrne. Število zapo- slenih in njihove plače niso povzročile takšnih odmikov. Produktivnost, merjena s fizičnimi kazalci, bi verjetno potrdila enako. Ali gre res samo za finančne transakcije? Sredstva, kijih uporablja grafika, so močno porasla. Razmerje s kapitalom je že več kot 2,5. Delamo s tujim denarjem, imamo očitno velike potrebe po finačnih virih. Obrambne in prevzemne dejavnosti naše tiskarne veliko stanejo. Priča smo za- pozneli privatizaciji, v kateri nastopajo špekulanti prve vrste. Ne zanimajo jih trg, razvoj, tehnologija, znanje. Pomembna sta oblast in odločanje, kajti, kot smo pred leti ugotavljali, ima grafična industrija relativno velika in realno ocenjena sredstva ali še bolje nepremičnine. Marsikatera tiskarna je vlagala pretekle dobičke v investicije in finančne naložbe, pri tem pa zanemarjala kakovostne dejavnike poslovanja. Danes, ko se izvajajo bolj ali manj dogovorjeni prevzemi, ni nikakršnih načrtov o povečanih učinkih. Re- zultati kažejo nasprotno. Mogoče pa je to novost v ekonomiji. Kjer bomo z enega ali dveh mest globalne slovenske grafike vsi bolje živeli. Podatki, ki jih pripravlja Združenje za tisk in medije, so skupni. Do boljše ocene bomo prišli, ko bodo objavljeni tudi podatki o prvih desetih tiskarnah in mogoče naslovnih holdingih za leto 2005. Ivo OMAN Sto let Burgo Sestavni del informiranja, kulture, gospodarstva, prava, komunikacije... Papirje del našega vsakdana. Po 100 letih obstoja se Burgo zahvaljuje vsem Vam, ki delate s papirjem. Napoveduje tudi vrsto novosti, da bi se še bolj približal Vašim potrebam: od servisa kupcem do proizvodne ponudbe in tehnične pomoči, ne da bi pri tem pozabili na skrb za okolje. Burgo 1905-2005, stoletnica polna spominov in načrtov. www.burgo.com 2005 burg oemarchi ° paper solutions BURGO Zastopnikza Slovenijo: Typographic - Tel. +39 040 371177 - e-mail: info@tgstavar.it NADALJEVANJE IZ ŠT. 3/2006, STR. 17 MOJ NAJLJUBŠI MONI- TOR: CRT, LCD, PDP, OLED, FED ALI...? I M ■»! s 4 Slika 14. Zaslon OLED z aktivnim matričnim vezjem se s kratico imenuje AMOLED; Active Matrix Organic Light Emittive Diodes. 1 je baza, 2 steklena podlaga, 3 tran- zistorji, 4 katoda, 5 opornik, 6 emisijski sloj oziroma organske svetleče diode. Poleg zaslonov OLED s pasiv- no matrico obstajajo tudi taki z aktivno (AMOLED: Active Ma- trix Organic Light Emittive Dio- des). Ti imajo integrirano elek- tronsko hrbtišče, na katerem vsak piksel iz treh zaslonskih točk RGB krmilita po dva tranzi- storja. Ti so zaporedoma poveza- ni s pravokotnimi anodnimi in katodnimi vodili in lahko aktivi- rajo zaslonske točke oz. celice za dalj časa, tj. vse do naslednje pe- riode skeniranja. Zaradi doda- tnih komponent so ti zasloni bolj kompleksni, dajejo pa svetlejšo in bolje definirano sliko kot ce- nejši s pasivnim matričnim vez- jem; slika 14. Ker zasloni OLED svetlobo emitirajo, vidno polje ni vprašlji- vo kot denimo pri LCD, niti ni zadreg z ločljivostjo in velikostjo zaslonov. Poškodovane zaslon- ske točke so lahko samo temne (začrnjene), kar je mnogo manj opazno kot svetle ali barvaste po- škodovane zaslonske točke na za- slonih LCD. Za zdaj pa sta naj- večji pomanjkljivosti teh zaslo- nov kratka uporabnost in slab iz- koristek. Kljub temu pričakuje- jo, da bodo zasloni OLED pre- vzeli dominantno tržno vlogo za- slonov LCD okoli leta 2010. Zasloni OLED se glede na veli- kost molekul v materialih, ki jih sestavljajo, delijo na dve veliki skupini: tisti z velikimi moleku- lami so svetleči polimeri (LEP: Light Emitting Polymers), oni z majhnimi molekulami, celo z monomeri, so SMOLED (Small Molecule Organic Light Emit- ting Diodes). Oboji generirajo svetlobo pod vplivom električne- ga toka v tankih plasteh. Tvorijo se elektroni in elektronske vrzeli, ki se rekombinirajo v dve stanji: v enojno, ko emitirajo svetlobo, in v trojno, ko je ne morejo. Zasloni LEP Zasloni te vrste temeljijo na tehnologiji OLED, ni pa potre- ben vakuum, ker se organski sloji lahko nanašajo kar s tehniko ka- pljičnega tiska. Leta 1989 so razi- skovalci na univerzi v Cambrid- geu odkrili, da nekateri konjugi- rani polimeri pod vplivom elek- tričnega toka lahko emitirajo svetlobo. Imenovali so jih sve- tlobno emitivni polimeri s krati- co LEP: Light Emitting Poly- mers; po naše z analogijo na sve- tleče diode, torej svetleči se poli- meri. Ker je njihovo delovanje zelo podobno delovanju svetle- čih diod, jih poznamo tudi pod imeni PLEDs: Polymer Light Emitting Diodes ali polyLED. Bolj natančno je opisano ob sliki 15. Na začetku so svetleči se poli- meri, LEP, emitirali zgolj rdečo svetlobo, zdaj lahko vse tri pri- marne dražljaje, zato so primerni tudi za izdelavo trikromatskih zaslonov. V primerjavi z zasloni LCD je to zelo enostavno, tudi zato, ker se lahko v ta namen uporablja kar kapljični tisk. Po- leg tega namesto dveh steklenih plošč zadostuje podlaga iz ume- tne mase, podsvetlitev ni potreb- - 6 svetloba Slika 15. Svetleči polimeri LEP imajo dva polimerna sloja: sloj za transportiranje elektronskih vrzeli (3) je navadno PPV poli-(p-phenilene vinylen) in sloj, ki seva sve- tlobo (4), navadno derivat PPV s substituti ciana, s kratico CN-PPV. Ko se elektroni in vrzeli - med elektrodama se gibljejo v nasprotnih smereh - srečajo, elektroni pa- dejo v prazne prostore, prebitek svoje energije pa oddajo kot svetlobo. Z energijsko razliko med elektroni in elektronskimi vrzelmi se spreminja spektralni sestav oddane svetlobe: večja je, bliže je modremu območju, manjša je, bliže je rdečemu območju. To je bila na začetku resna zadrega, zato so šele leta 1999 izdelali take sloje, ki lah- ko emitirajo svetlobo zgolj v določenih spektralnih območjih. Druge številke pome- nijo: prozorna podlaga (1), prozorna elektroda (2), vrhnji elektrodi (5), negativni kon- takti (6), pozitivni kontakt (7). SLIKOVNI ZASLONI PRIHODNOSTI na, poraba energije je zelo majh- na, ker se svetloba emitira na po- vršini, ni zadreg z vidnim po- ljem. Velikost podlage iz umetne mase je skoraj poljubna, je pro- žna in jo lahko upogibamo v ra- zličnih oblikah. Glede na vse na- vedeno obstaja možnost, da bo- do zasloni LEP že v bližnji priho- dnosti izpodrinili LCD. Zasloni FED Ti monitorji imajo zaslon sve- tlečega polja FED (Field Emissi- on Display) in temeljijo na uve- ljavljeni katodno-anodni tehno- logiji z luminiforji. V nasprotju s katodnimi cevmi je kombinirana s celično oziroma točkovno ma- trično strukturo kot pri zaslonih LCD. Namesto ene same kato- dne cevi s tremi elektronskimi žarki tvorijo svetleče polje drob- cene mini katodne cevi iz kovine ali karbonskih vlaken (nanotu- bes) - po ena ali več za vsako za- slonsko točko. To je na prvi po- gled zapleteno, vendar so zasloni FED lahko prav tako veliki kot LCD. Delovanje takega zaslona ponazarja slika 16. Zasloni FED potrebujejo energijo samo za ak- tivne zaslonske točke, zato je po- raba odvisna od informacijske vsebine slike (sporočilnega nabo- ja) in načeloma manjša kot pri LCD. Tu tudi ni zadreg z vidnim poljem, ki je po horizontali in vertikali večje kot 160 stopinj. Pokvarjene zaslonske točke ne pomenijo resnejših zadreg, ker se svetlost upodobitve ne zmanjša, četudi jih kar 20 odstotkov ne deluje. Ne nazadnje je odzivni čas krajši kot pri zaslonih LCD, kar obenem z reprodukcijo ena- ke kakovosti kot pri zaslonih CRT pomeni, da imajo v pri- merjavi z LCD mnoge prednosti in potencialne možnosti za ra- zvoj. Slaba stran je masovna pro- izvodnja, ker je v kratkem času Slika 16. Delovanje zaslona s svetlečim poljem. Vsaka zaslonska točka (sub-pixel) je miniaturna katodna cev. Medtem ko ima klasični zaslon CRT en sam elektronski žarek za vse točke, ima FED na hrbtni strani na tisoče ostrih katodnih točk (6); ime- nujejo se nanokonice. Izdelane so iz molibdena ali karbonskih vlaken, ki zaradi ra- zlike potencialov (napetosti) z lahkoto oddajajo elektrone (5). Elektroni na sprednji strani zadenejo bodisi rdeče, zelene bodisi modre luminiforje (7), ki zasvetijo soraz- merno z njihovo jakostjo. Slika se upodobi z optičnim mešanjem na podlagi ločljivo- sti in persistence, kajti barvni izvlečki se upodabljajo zaporedoma (field sequential colour); najprej zasvetijo vse zelene točke, nato rdeče in zadnje modre, tako hitro, da barvni dražljaji na posameznih mestih tvorijo piksle določenih barv. Ker so načela delovanja zaslona FED enaka kot pri zaslonu CRT - negativno nabita elektroda oziroma elektronski top pošilja žarke elektronov skozi vakuumski prostor s fluorescenčnim zaslonom na drugi strani -, se imenujejo tudi ploski zasloni CRT (thinCRTs). Elektronske topove, odklonski sistem in kovinsko masko je nadomesti- la perforirana plast hladnih katod (Spindt Cathodes). Spredaj je trikromatski fluore- scenčni zaslon, vse skupaj pa je debelo 8 mm. Plosko katodo tvorita stekleni plošči z milimetrsko režo med njima. V njej je na milijone mikroskopsko majhnih elektron- skih oddajnikov; to so hladne katode. Vsaka meri zgolj 200 nm, zato jih eno zaslon- sko točko aktivira več skupaj. Hladne katode generirajo elektrone pri sobni tempe- raturi, in ker tudi ni kovinske maske, je poraba električne energije minimalna. Oporo dajejo zaslonu zelo tanki keramični distančniki debeline 0,05 mm (10). Ti so dovolj močni, da se uprejo zunanjim mehanskim obremenitvam, a dovolj tanki, da se skri- jejo med zaslonske točke in ne ovirajo elektronskih žarkov. Druge številke pomeni- jo: 1 katodno naslavljanje v vrstah, 2 izhodno naslavljanje stolpcev, 8 izhodno na- slavljanje vrst, 3 katodna plošča, 9 anodna plošča. težko izdelati kar 480.000 mini katodnih cevi za denimo SVGA zaslon FED. Poleg tega mora biti monitor s takim zaslonom meha- nično zelo močan, da zračni tlak ne povzroči poškodb zaradi va- kuuma v mini katodnih ceveh. zaslonov LCD, tako da namesto navadne podsvetlitve uporablja- jo holografski optični element HOE (Holographic Optical Ele- ment); slika 17. Ta je razdeljen na dve množici horizontalnih trakov, posebej za levo in desno oko. Ker z enim očesom vidimo eno, z drugim pa hkrati drugo podobo, se obe zlijeta v tridi- menzionalno sliko. Ce sta leva in desna podoba enaki, dobimo na- vadno dvodimenzionalno upo- dobitev. Slaba stran je, da se opa- zovalec ne sme premikati, ker bi pri tem prišlo do distorzije slik. LCDALI PLAZMA, CRT PA V ZGODOVINO Monitorjem z zasloni LCD in plazma PDP so skupne jasna, kristalno čista slika, nasičene bar- ve pri enakih formatih in debeli- ni okoli 8 cm ter izenačene cene. Popolnoma različni pa sta tehno- logiji upodabljanja. Njune pre- dnosti in pomanjkljivosti so: Kontrastni in tonski obseg Kontrastni obseg je razmerje med najtemnejšo in najsvetlejšo Monitorji HAD Skupni imenovalec vseh poprej opisanih zaslonov, ne glede na tehnologijo in izdelavo, je dvodi- menzionalna reprodukcija. Tri- dimenzionalno omogočajo le ho- lografski zasloni HAD: Holo- graphic Autostereoscopic Di- splay, ki temelje na tehnologiji Slika 17. Podsvetlitev holografskega zaslona HAD: 1 podsvetlitev za desno oko, 2 podsvetlitev za levo oko, 3 leva cona, 4 desna cona, 5 očesi. ZNAČILNOSTI SLIKOVNIH ZASLONOV barvo, ki jo zaslon še lahko upo- dobi. Kontrastni obseg plazem- skih zaslonov je izjemno velik, do 1500 : 1. Tako visok kontra- stni obseg dosežejo z algoritmi za upodabljanje, ki blokirajo ener- gijo tistim zaslonskim točkam, ki upodabljajo črne barve. Žal pa je s tem nekako obratno sorazme- ren tonski obseg, to je število to- nov, ki se lahko upodobijo med belo in črno barvo. Kontrastni obseg zaslonov LCD je bistveno manjši, nava- dno okoli 400 : 1, le pri najbolj- ših (Sharp in Sony) je okoli 1000 : 1. To je zato, ker tekoči kristali vedno prepuščajo kakšen mini- malen delež podsvetlitve in za- slonske točke nikoli niso čisto čr- ne, marveč temno sive. Kontra- stni obseg se tu zmanjšuje tudi z zornim kotom; bolj ko je odda- ljen od pravega kota, manjši je. Te pomanjkljivosti plazemski za- sloni ne poznajo. Kontrastni ob- seg se zaradi zornega kota ne spreminja. Motive z izrazitimi svetlobnimi konicami in globi- nami plazemski zasloni upoda- bljajo mnogo bolje. Upodabljanje barv Plazemski zasloni učinkovito upodabljajo 16,77 milijona barv. Vsak piksel lahko s trojico za- slonskih točk RGB upodobi vsa- ko barvo spektra bolj precizno kot s katero koli drugo tehnolo- gijo. Medtem ko zasloni LCD ne morejo upodobiti tako nasičenih barv, pa se ne razlikujejo pri upo- dabljanju sivih in nevtralnih barv, to je sive skale. Plazemski zasloni upodabljajo tudi bolj naravne barve kot LCD, pri katerih so pogosto pre- nasičene: zelene so preveč zelene in rdeče so »pretople«, zato so upodobitve tudi bolj svetle. So pa barve na plazemskih zaslonih bolj odvisne od osvetlitve (sve- tlosti) prostora kot na LCD. Pri- merni so za prostore s šibko ali normalno osvetlitvijo, za prosto- re z razmeroma močno zunanjo osvetlitvijo pa je monitor LCD bolj primeren. Na splošno imajo zasloni LCD od vseh tehnologij največ zadreg z upodabljanjem temnih barv, medtem ko pla- zemski barve upodabljajo dovolj precizno in živo. Vidno polje in zorna razdalja Vidno polje oz. zorni kot pla- zemskih zaslonov je več kot 160° po horizontali in vertikali. Za- slon je viden skoraj pod vsakim kotom, ker vsaka zaslonska točka proizvaja lastno svetlobo; to velja za vsa barvna območja in najte- mnejše barve. Pri LCD je en sam centralni svetlobni vir in se zlasti pri upodabljanju temnih barv vi- dno polje zmanjša pod 90°. Le najboljši in najdražji zasloni te vrste imajo vidno polje od 150° do 170° horizontalno in 130° vertikalno, drugi 100° ali manj. Za kakovostne zaslone LCD šte- jejo tisti z vidnim poljem od 120° do 130°. Zorna ali opazovalna razdalja (viewing distance) je krajša pri zaslonih LCD, ker so zaslonske točke manjše. Upodobitve pri enaki velikosti zaslona, enaki lo- čljivosti in enaki zorni razdalji so bolj ostre na zaslonih LCD. Če- tudi opazujemo zaslon s priporo- čene razdalje (dvakratnik diago- nale) in je ta manjša kot devet če- vljev, vidimo na zaslonu LCD boljšo sliko. Zasloni LCD upodabljajo sta- tično računalniško grafiko zelo dobro: z nasičenimi barvami, de- tajli, brez utripanja in »zapeče- nih« oziroma »vžganih« slik (image burning-in), čistimi in ja- snimi slikami. Tudi zaslonska lo- čljivost je višja kot pri drugih tehnologijah. Plazemski se tu ni- so obnesli: računalniške podatke upodabljajo robato in nazobča- no, slika istega motiva se hitro »zapeče« oziroma »vžge« na za- slon. Za grafično dejavnost mora ka- teri koli monitor omogočati: ♦ numerično nastavljanje sve- tlosti in kontrasta najmanj s 100- stopenjsko skalo, ♦ ločeno numerično nastavlja- nje barvnih kanalov RGB, ♦ pri monitorjih LCD nume- rično nastavljanje podsvetlitve, ♦ premikanje nastavitvenega okna po vsem zaslonu, ♦ instrumentalno umerjanje oziroma kalibriranje. Video (filmi) Zaradi visokega kontrastnega obsega in kratkih odzivnih časov imajo pri upodabljanju gibajočih se motivov prednost plazemski zasloni. Dolgi odzivni časi zaslo- nov LCD so še zlasti moteči pri opazovanju hitro spreminjajočih se športnih dogodkov. Nadmorska višina Zasloni LCD niso občutljivi na spremembe nadmorske višine, zato so izključna izbira za upora- bo v letalih. Njihova uporabnost je konsistentna ne glede na loka- cijo. Zaradi plinov v zaslonskih celicah to ne velja za plazemske zaslone; nižji zračni tlak na viši- nah povzroča brenčanje moni- torja in slabše upodabljanje. To se dogaja pri nadmorski višini- nad 2000 m. Trajnost Zasloni LCD neoporečno de- lujejo od 50.000 do 60.000 ur (po tem času se njihova svetil- nost prepolovi). To je okoli se- dem let pri vsakodnevni 24-urni uporabi, pri osemurni pa 20 let. Načeloma ti zasloni delujejo ta- ko dolgo kot svetlobni vir za podsvetlitev, pa še ta je pogosto nadomestljiv. Manj znano je dej- stvo, da se zaradi staranja tega vi- ra počasi spreminjajo tudi barve oziroma belo ravnovesje. Tak monitor je treba rekalibrirati ali celo zamenjati podsvetlitveni vir. Tudi fluorescenčna sposobnost zaslonskih celic na plazemskih zaslonih sčasoma upada, zato nji- hova uporabnost ni dolga. Nava- jajo, da luminiforji oslabijo za polovico po 30.000 do 60.000 urah. To je uporabnost plazem- skega monitorja ali televizije in pomeni, da po tem času zaslon- ske točke svetijo pol manj kot na začetku; upodobitve so torej pol manj svetle in zamegljene, zato je treba napravo zamenjati. A vsee- no: po 30.000 urah in šesturni dnevni uporabi postane zaslon postopno neuporaben po dva- najstih letih! Ne smemo prezreti dejstva, da na zaslonih LCD ni mogoče po- pravljati mrtvih zaslonskih točk, tako kot na plazemskih ni mogo- če menjati plemenitih plinov v zaslonskih točkah. V obeh pri- merih je treba zamenjati napra- vo, kar glede na »razvoj« tehnike tako ali tako storimo prej kot v sedmih letih. Slikovna retencija (image retention, burn-in) To je zapekanje oziroma vžiga- nje slike in pomeni, da se statične slike (kot je računalniško namiz- je) nenehno upodabljajo, četudi je na zaslonu kakšna druga podo- ba. Pri zamenjavi motiva ostane- jo na zaslonu kot nekakšni stra- hovi, ki motijo novo upodobi- tev. Kdaj se to zgodi, je zelo po- ALPE PAPIR d.o.o. Letališka cesta 16 SI-1122 LJUBLJANA Telefon: (01)546 64 50 Telefaks:(01) 546 64 95 http: www.alpepapir.si e-mail: info@alpepapir.si ALPE PAPIR d.o.o. - PEI Špelina ulica 1 SI - 2000 MARIBOR J Telefon: (02) 426 11 1&f Telefaks:(02) 426 110 http: www.alpepapir^f^B e-mail: info@alpepaßir.si Slika 18. Preden začnemo kalibrirati, moramo v operacijskem sistemu nastaviti 32- bitni barvni prostor (barvno globino), da računalnik na zaslonu upodobi 16,7 milijo- na barv, primerno ločljivost, ki mora pri monitorjih LCD ustrezati zaslonski, in gene- rični ali privzet barvni profil RGB za dani tip monitorja. V programu Eye-One Match 3.6 nato izberemo način kalibracije. Ker vemo, kaj hočemo narediti, se odločimo za »Advanced«. t \ Slika 19. V drugem koraku izberemo vrsto monitorja: LCD, CRT ali notesnik. gojeno s kakovostjo monitorja in metodami, ki pojav preprečuje- jo. Plazemski zasloni so na vžiga- nje zelo občutljivi (najbolj so ob- čutljivi CRT). Zlasti prvih 200 ur obratovanja je bolje, da ne de- lujejo pri visokem kontrastu in svetilnosti. To je zato, ker se sveži luminiforji laže vžigajo kot že malo obrabljeni. Nekdaj se je vžiganje pojavljalo že po petnaj- stih minutah, zdaj se po uri ali več, tako, ki nič več ne izgine, pa po desetih urah. Zasloni LCD so na vžiganje skoraj neobčutljivi in tudi zato zelo primerni za raču- nalniško uporabo. Tehnično je vžiganje posledica poškodovanih zaslonskih točk ali celic; nastane zaradi permanen- tnega staranja luminiforjev. Za- slonske celice s postaranimi lu- miniforji svetijo seveda manj kot tiste v okolici, zato se predhodna podoba na zaslonu ohrani kot nekakšen duh. Pri novih zaslo- nih se vžiganje slike lahko pojavi že po pol ure, na srečo pa kasneje po večurni uporabi izgine. Zelo nevarno je vžiganje zaradi neneh- nega upodabljanja različnih nad- zornih ali sivih klinov, pa tudi predvajanje slik v formatu 4 : 3 na zaslonu z razmerjem 16 : 9. Tu nastane trajno vžiganje slik, ki ga ni več mogoče odpraviti. obenem optimalno (fizikalno) ločljivost. Programsko lahko na- stavimo tudi manjše, vendar se piksli pri tem interpolirajo glede na zaslonske točke, kar vodi do bistveno nižje upodobitvene ka- kovosti. Končno velja to tudi za CRT in PDP, le da izguba upo- dobitvene kakovosti ni tako oči- Velikost in zaslonska ločljivost tna. Velikost vseh zaslonov se poda- ja z diagonalami. Plazemske mo- nitorje proizvajajo brez zadreg in zanesljivo z zasloni do 100 palč- nih diagonal (254 cm), LCD pa še ne presegajo diagonale 45 pal- cev (115 cm). Zaslonska ločljivost pri enaki velikosti je večja pri zaslonih LCD. 40-palčni LCD ima, deni- mo, 1366 x 768, 41-palčni pla- zemski pa 1024 x 768 zaslonskih točk. Zdi se, da bodo zasloni LCD bolj primerni za visokolo- čljivo televizijo HDTV kot pla- zemski. Velikost zaslonskih točk oziroma razdalja med njimi (dot pitch) je 0,28 mm ali manj. Pri večjih zaslonih LCD (nad 37 palcev) so barve lahko bolj blede, manj nasičene, ker je teže zagotoviti enakomerno podsve- tlitev pa tudi zaslonske točke so pri isti ločljivosti večje. Zasloni LCD imajo eno samo največjo, Na splošno lahko sklenemo, da so plazemski zasloni bolj primer- ni za večje upodobitve (nad 40 do 50 palcev), zasloni LCD pa za manjše (pod 40 palcev). Mrtve zaslonske točke (deadpixels, dead sub-pixels) Pogosteje se pojavljajo na zaslo- nih LCD kot PDP. Nekatere stalno svetijo rdeče, zeleno ali modro, druge so črne na svetli podlagi (te zaslonske točke se ni- koli ne vključijo), tretje pa bele na temni podlagi (te zaslonske točke so vedno vključene). Posa- mezne mrtve zaslonske točke so komaj opazne, s staranjem pa se jih pojavi vedno več in postanejo moteče. Proizvajalci neradi pri- znavajo reklamacije zaradi mr- tvih točk, zato se je ob nakupu monitorja ali tv-sprejemnika pa- metno prepričati, kakšne tole- rance dopuščajo. Izrek, da rekla- macijo priznajo, če je »število mrtvih točk zunaj normalnih tr- žnih toleranc«, pomeni, da rekla- macije ne bodo nikoli priznali. Tudi numerične tolerance so lahko varljive: če tolerirajo 0,002 odstotka mrtvih točk pri ločlji- vosti 1024 x 768 = 786.432, to pomeni 16 mrtvih zaslonskih točk, kar je lahko že zelo moteče. Pred nakupom se torej raje do- bro prepričajte o »spikslani poli- tiki« proizvajalca in dobavitelja, ker boste sicer dolga leta zrli v za- slon, ki vas bo vedno znova spra- vljal v slabo voljo. Energija in stroški Plazemski monitorji PDP po- rabijo okoli 30 odstotkov več energije, največ pri upodabljanju bele in svetle barve. Pri nekako- vostnih monitorjih se ob tem po- gosto pojavijo tudi neželeni zvo- ki, kot je brenčanje. Večji moni- torji te vrste porabijo 675 W, manjši 330 W na uro. Nasprotno monitorji LCD po- rabijo največ energije pri upoda- bljanju temnih in črnih barv. Njihova poraba električne ener- gije je pol manjša kot pri plazem- skih. Na splošno monitorji LCD in PDP porabijo pol manj energije KALIBRACIJA MONITORJEV Slika 20. Vtem oknu izberemo želeno barvno temperaturo bele barve, tako imeno- vano belo točko (white point), gradacijo (gamma) in svetilnost (luminance = 120 cd/m2 za monitorje LCD in 100 cd/m2 za monitorje CRT). Tu lahko privzamemo tudi parametre iz kakšnega že obstoječega profila, kar je uporabno, če kalibriramo več monitorjev na isti standard; ta opcija deluje samo pri profilih, ki smo jih pripravili z verzijo Eye-One Match 3.6 ali naslednicami. Preverimo lahko tudi svetlobne razme- re v prostoru in ugotovimo, ali je razsvetljava primerna za opazovanje barv. Vredno- tenje svetlobnih razmer ne vpliva na barvni profil monitorja. Barvna temperatura 5000 K daje rumenkasto-belo barvo in jo uporabljamo za vre- dnotenje barv v grafičnih procesih po standardu SIST IS012647-1, 2, 3. Če tiska- mo na zelo bele papirje z optični belili ali v digitalni fotografiji, bomo izbrali svetlobo D 65 z barvno temperaturo 6500 K, medtem ko hladna, zelenkasto-bela svetloba D75 s 7500 K ni primerna. V primerih, ko na monitorju ne moremo nastavljati barvne temperature v posame- znih kanalih RGB ali ko želimo zgolj profilirati monitor s privzetimi nastavitvami, pa izberemo naravno barvno temperaturo (Native White Point). Slika 21. Poljubno nastavljanje barvne temperature omogoča okno Custom White Point Definition. V ta namen uporabljamo drsnik v območju 4000-10000 K, okenci za vpisovanje kromatičnih koordinat xy ali pa spektrofotometer, s katerim izmerimo barvno temperaturo svetlobe v prostoru. kot monitorji CRT in skoraj ne sevajo elektromagnetnih valov, ki interferirajo z drugimi elek- tričnimi napravami. Proizvodnja monitorjev z zaslo- ni LCD je bolj zahtevna kot pro- izvodnja monitorjev z zasloni PDP, zato so prvi dražji. Primerjava z monitorji CRT Monitorji LCD in plazma PDP so svetlejši in bolj kontrastni kot CRT, zato so bolj primerni za opazovanje v svetlih prostorih. Niti eni niti drugi ne utripajo kot CRT zaradi polovičnega, prepletenega (interlaced) osveže- vanja slike. Vsaka točka zaslona LCD sveti permanentno in ne zasveti zgolj vsako stotinko se- kunde. Zaslone LCD lahko upravlja- mo neposredno digitalno; z digi- talno grafično kartico in digital- nim priključkom DVI na moni- torju (večinoma so opremljeni tudi z analognim priključkom D/VGA). Pri neposrednem digi- talnem upravljanju odpade za- mudno pretvarjanje digitalnih signalov iz računalnika v analo- gne signale grafične kartice in potem ponovno pretvarjanje v digitalne signale za monitor LCD, kar se dogaja, če jih pri- ključimo analogno. ❖ Na zaslonih LCD in PDP se slika ne upodablja v navide- znih horizontalnih linijah. ❖ Na splošno je trajnost zaslo- nov LCD ali plazma PDP enaka ali daljša kot trajnost zaslonov s katodno cevjo CRT. ❖ Zasloni LCD so za grafično dejavnost nedvomno boljša izbi- ra kot plazemski PDP. ❖ Monitorji z zasloni LCD imajo samo eno optimalno in obenem največjo ločljivost, pri drugih prihaja do popačenih in zamegljenih upodobitev. SIMULIRANJE BARVNIH UČINKOV IN KALIBRIRANJE Upodabljanje barv na katerem koli zaslonu temelji na simulira- nju z majcenimi celicami, tj. za- slonskimi točkami, ki emitirajo rdečo, zeleno ali modro svetlobo. Ker so tesno ena poleg druge, jih oko na primerni razdalji ne more več razlikovati. V očesu pride do optičnega mešanja barvnih učin- kov po aditivnem načelu. Po tri zaslonske točke upodobijo barvo enega slikovnega elementa oziro- ma piksla. Zato se rdeče, zelene in modre zaslonke točke, v neka- terih primerih dobesedno za- slonske celice, v literaturi imenu- jejo tudi subpiksli (sub-pixels). Vsi trikromatski zasloni razen LCD tvorijo primarne barvne dražljaje s primarnimi viri svetlo- be; to so luminiforji, lumini- scenčni plini, organski polprevo- dniki. Razlikujejo se le zasloni LCD, ki v ta namen uporabljajo sekundarne svetlobne vire v obli- ki majcenih celičnih optičnih fil- trov. To so pravzaprav aktivni optič- ni filtri, kar pomeni, da na po- dlagi subtraktivnega mešanja (filtriranja bele svetlobe) prepu- ščajo večjo ali manjšo količino spektralno definiranih primar- nih dražljajev (navadni optični filtri ne morejo spreminjati jako- sti prepuščenega svetlobnega to- ka). Tudi tu trojice zaslonskih točk, po ena rdeča, zelena in mo- dra, upodobijo barvo enega sli- kovnega elementa oziroma pi- ksla: z optičnim mešanjem pri- marnih barvnih učinkov v očesu pa se na ustreznem mestu zaslona upodobi barva po aditivnem na- čelu. Zaslon LCD lahko pojmu- jemo kot nekakšen dinamični optični filter, ki točkovno spre- Slika 22. Merjenje s spektrofotometrom je uporabno, ko želimo popolnoma izena- čiti beli barvi zaslona in svetlobe v prostoru ali denimo v svetlobni kabini. Seveda je tak postopek primeren le pri izvedbi kakšnih prav specifičnih ali zelo zahtevnih pro- jektov, drugače pa je bolje, da se držimo standardov. minja delež rdečih, zelenih in modrih barvnih dražljajev. Pri večjih zaslonih LCD (nad 37 palcev) so barve lahko bolj blede, manj nasičene, ker je teže zagotoviti enakomerno podsve- tlitev vse površine, pa tudi za- slonske točke so pri isti ločljivosti večje. S tem je funkcionalno po- vezana tudi opazovalna razdalja: ♦ diagonala 20-27 palcev, razdalja 75-150 cm, ♦ diagonala 32-37 palcev, razdalja 185-245 cm, ♦ diagonala 42-46 palcev, razdalja 305-430 cm, ♦ diagonala 50 ali več palcev, razdalja 365-490 cm. Pri krajših opazovalnih razda- ljah ne opazujemo slike, marveč posamezne zaslonske točke (sub- piksle). Na LCD- in plazemskih zaslo- nih se slika ne upodablja v obliki motečih linij kot pri CRT. Noben, niti tehnično še tako iz- popolnjen monitor pa nič ne ko- risti, če upodablja popačene barvne učinke. To se dogaja že zaradi njegovih tovarniških na- stavitev, ki niso optimalne: pre- visoka sta kontrast in svetlost, barvna temperatura neprimerna (9300 ali več kelvinov), gradacija (gama) nikogar ne skrbi. Vse to ni odvisno samo od monitorja, marveč tudi od strojne opreme računalnika, konkretno od gra- fične kartice, njenih procesnih in spominskih zmogljivosti. Moni- tor je treba tako nastaviti, da po- polnoma izrabi barvni prostor, ki ga je sposoben upodabljati, da lahko najbolje simulira kar naj- več drugih, standardnih barvnih prostorov RGB: sRGB, Adobe (RGB) 1998, ColorMatch RGB, NTSC ipd. To se lahko doseže samo z instru- mentalno kalibracijo. Na različna programska orodja, kot so Adobe Gamma, Colorific, iCSync, DQ- Tools ter tista, kijih ponujajo do- bavitelji grafičnih kartic in temelje na vizualnem opazovanju, kar po- Slika 23. Gradacijo ali gamo izbiramo med 1,0 in 3,0; priporočajo gamo 2,2, ker je najbliže naravni gradaciji sodobnih monitorjev, zlasti LCD. Na starejših računalnikih z monitorji CRT, predvsem če so Macintosh, bomo raje uporabili gradacijo 1,8. Bli- že ko je želena gradacija naravni, bolj uravnovešeno bi moral biti monitor kalibriran. Vendar praksa z barvno tablico ECI Monitortest V1.0 kaže, da se pri tej, torej narav- ni gradaciji povečini slabo upodabljajo podrobnosti v temnih območjih slik (logotip ECI na temni podlagi se ne vidi). Neoporečne rezultate dobimo tu zgolj pri gradaciji z gamo 1,8, na obeh platformah, Windows ali MacOS. Če monitor profiliramo, ne da bi ga poprej kalibrirali, v kombinaciji z naravno barvno temperaturo izberemo vedno tudi naravno gradacijo (Native Gamma). To je upo- rabnotudi takrat, ko se barvna temperatura in gradacija na monitorju nastavita av- tomatično ali ročno (strojna, hardverska nastavitev). Pozabite tudi na barvne profile, ki jih z monitorjem dobavljajo proizvajalci, še zlasti pa v vseh teh primerih pozabite na simuli- ran preskusni tisk v barvnih pro- storih CMYK. Rezultati niso niti precizni, niti ponovljivi, niti pri- merljivi. Tudi instrumentalna kalibraci- ja je lahko bodisi programska (softverska) bodisi strojna (hard- verska). V prvem primeru na po- dlagi meritev programsko spre- minjamo nastavitve grafične kar- tice, kar pa je vedno povezano z izgubo tonskega obsega v ka- kšnem barvnem kanalu. Zgodi se, da modri kanal po korekturi barvne temperature lahko upo- dobi samo še 220 in ne 256 to- nov, kar ne le zmanjša barvni prostor, marveč vodi do proga- stih upodobitev in neenakomer- no prelivajočih se barv. Za resno (profesionalno) delo v grafični in fotografski reprodukciji je obve- zna strojna kalibracija, to je na- stavljanje elektronskih kompo- nent monitorja. Zgolj odstopanja od želenih vre- dnosti, kijih ni mogoče odpraviti s strojno kalibracijo, smemo korigi- rati z nastavitvami grafične karti- ce. Za instrumentalno kalibracijo potrebujemo spektrofotometer z ustrezno programsko opremo. Ta omogoča tudi korektno pro- filiranje monitorja za barvno upravljanje grafičnih procesov. Barvni profil monitorja je v bi- stvu profil sistema in pove, kako ta upodablja barve. Vsebuje po- datke o barvnem obsegu, barvni temperaturi, to je belem in sivem ravnovesju, gradaciji in tonskem obsegu, skratka vse podatke, ki so potrebni, da lahko upodobi tudi kakšen drug barvni model RGB ali CMYK. Barvni profil sistema je shra- njen na ravni operacijske platfor- me in ga lahko uporabljajo tiste INSTRUMENTALNA KALIBRACIJA Slika 24. Svetilnost (luminance) ostane naravna, če želimo monitor zgolj profilirati, sicer za monitorje CRT priporočajo 100, za LCD pa 120 cd/m2. Mnogi starejši mo- nitorji ne dosežejo več kot 80, notesniki ne več kot 90 cd/m2. V takih primerih mo- ramo izbrati na vseh monitorjih v skupini svetilnost najšibkejšega in poskrbimo, da so tudi barvne temperature in gradacije na vseh enake. Slika 25. Svetlost zaslona lahko nastavimo po svojih potrebah, denimo tako, da ustreza svetilnosti kakšnega drugega monitorja. Tam jo na belem polju izmerimo s spektrofotometrom (Spectrolino, Color-Eye Display 2). Praksa kaže, da so moni- torji LCD ob priporočeni svetilnosti 120 cd/m2 presvetli in je bolje nastaviti 100-110 cd/m2. Slika 26. Če smo izbrali opcijo za merjenje svetlobnih razmer v prostoru, to storimo Slika 27. S fotometričnim vrednotenjem ugotovimo, ali so svetlobne razmere v pro- v treh korakih neposredno pred kalibriranjem. storu primerne za primerjanje barv in ali bi jih morali optimizirati po standardu SIST ISO 3664, ki velja za grafično dejavnost in fotografijo. aplikacije, ki »razumejo« oziro- ma podpirajo barvno upravlja- nje. Profil sistema se določi tako, da aplikacija za kalibriranje na zaslonu upodablja barvna polja znanih in želenih vrednosti RGB, spektrofotometer jih iz- meri, program pa primerja žele- ne in dosežene triobmočne vre- dnosti, izračuna odstopanja in izdela barvni profil sistema; ta kasneje korigira vse vrednosti RGB, tako da se barve lahko ko- rektno upodobijo. Instrumentalno kalibracijo in profiliranje je treba preverjati s preskusnimi motivi, kot je ECI Monitortest; glej revijo Grafičar 5/2005, str. 14-15. Tudi zato, ker se s staranjem razmere na si- stemu spreminjajo in barvni pro- fil sčasoma preveč odstopa od trenutnega stanja. Eye-One Match 3.6 To je najnovejša programska oprema, ki jo je Gretagmacbeth pripravil za svoja spektrofotome- tra Eye-One Display 2 (o njem smo poročali v Grafičarju, št. 2/2005, na strani 28) in Eye- One Pro. Ponaša se z naslednjimi novostmi: Workgroup Match omogoča kalibracijo monitor- jev oziroma delovnih postaj v vsem delovnem toku, tudi na ra- zličnih lokacijah. Parametri za kalibracijo temelje na kakšnem obstoječem, še bolje standar- dnem barvnem profilu in so po- dlaga za kalibracijo vseh drugih monitorjev. S tem se doseže naj- večja možna konsistenca upodo- bitev od ene delovne postaje do druge. Uporabnik lahko poljub- no definira gradacijo (gamo), be- lo ravnovesje (belo točko) in sve- tilnost (luminance cd/m2). Ambient Check and Match sta funkcionalnosti za precizno merjenje osvetljenosti v prosto- ru, da bi zagotovili kar najbolj ~13 O Smo ena vodilnih oglaševalskih agencij v Avstriji. Za vstop na tržišče jugovzhodne Evrope iščemo: Grafičnega oblikovalca m/ž Pričakujemo: • obvladovanje dela z Macintosh grafičnima programoma Free Hand in Photoshop • pripravljenost za samostojno delo v timu, kreativnost in občutek za podrobnosti Splošne informacije: • rok za prijavo je 14 dni od objave oglasa • poskusno delo bo trajalo 6 mesecev z možnostjo sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas • delo bo potekalo v Ljubljani • prednost bodo imeli/e kandidati/ke z znanjem nemščine Če se veselite dela v mladem, dinamičnem kolektivu, nam pošljite svoje ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: STROBL+ STROBL Werbeagentur Linz • Budapest ■ Ljubljana strobl + strobl gmbh & co. kg agentur für kommunikation und marketing Holzstraße 2,4020 Linz/Austria, office@strobl-strobl.at, www.strobl-strobl.at Slika 29. Kalibracija kontrasta. Če monitor tega ne omogoča, jo preskočimo. www.delo.si/graficar Slika 31. Pri kalibraciji svetlosti se morata izenačiti želena in dosežena svetilnost za- slona v cd/m2. www.mondibp.com Kdor ima visoka pričakovanja, tiska na Color Copy. Color Copy - the leading paper. Papir vam zagotavlja izredno ostre odtise, sijajne barve in izjemen nanos le-teh. Prehodnost papirja skozi naprave je odlična in bistveno zmanjšuje obrabo tiskalnikov. Odločite se še danes za vodilni papir in izdelelajte tudi vi odlične dokumente za posebne priložnosti! Pišite nam na: mondibpscp@mondibp.com © By buying products with the FSC label you are supporting the growth of responsible forest management worldwide FSC © 1996 SGS-COC-0639 Forest Stewardship Council A ™ business paper A member of the Anglo American pic group Slika 32. Na koncu Eye-One Match 3.6 s spektrofotometrom izmeri barvno tablico in dosežene vrednosti primerja z želenimi barvnimi opisi ter na tej podlagi izdela ustrezen barvni profil monitorja oziroma sistema (monitor in grafična kartica). Pre- gled želenih in doseženih vrednosti izpiše v zaključnem oknu pod grafično prikaza- nim barvnim obsegom in potrebnimi korekturami gradacij v grafični kartici. Bolj line- arne so korekcijske krivulje, bolj optimalno je bila izvedena kalibracija. Barvni obseg je informativne narave in ni namenjen resnemu vrednotenju. Rezultati so ustrezni, če dosežena barvna temperatura ne odstopa več kot ±100 K od želene in gradacija ne več kot ±0,1 game. Kalibracija pa ni ustrezno izvedena, če svetilnost glede na želeno odstopa več kot ± 5 cd/m2. Slika 33. V zaključnem oknu imamo možnost, da presodimo videz testne slike pred kalibracijo in po njej. Kalibracijo moramo ponoviti, če z doseženim nismo zadovolj- ni, predvsem pa, če napake opazimo tudi na barvni tablici ECI. nespremenjene opazovalne raz- mere. Sedaj lahko v sistemski barvni profil vključimo tudi te podatke in tako zagotovimo kar največjo skladnost z drugimi opazovalnimi razmerami, deni- mo v galerijah, trgovinah, na ce- stah, pasažah, torej povsod tam, kjer bodo slike na ogled. Push-Button Calibration je popolnoma avtomatska iz- vedba kalibracije najbolj prilju- bljenih oziroma razširjenih mo- nitorjev. Nadzor kalibracije Večji izbor barvnih temperatur (4000-10000 K), definicija bele točke s kromatičnima koordina- tama xy, definicija bele točke z barvno temperaturo svetlobe v prostoru, izbor gradacije gama 1,0-3,0, uporaba lastne gradaci- je monitorja, merjenje želene svetlosti na drugem monitorju. Preverimo lahko videz zaslona pred kalibracijo in po njej. Validation je baza podatkov, s katerimi lahko sledimo, kako se spreminja upodabljanje barv zaradi stara- nja. Kakovost monitorja prever- jamo z barvnimi razmiki AE. Barvni profili Izdelamo jih po specifikaciji ICC2 ali ICC4. V starejših profi- lih lahko program prepozna belo točko, gradacijo (gamo) in svetil- nost. Kalibracija monitorja s progra- mom Eye-One Match 3.6 v kombinaciji s spektrofotome- trom Eye-One Display 2 poteka tako, kot ponazarjajo slike od 18 do 33 s komentarji. V času poro- čanja je bil program brezplačno dostopen na spletni strani www.gretagmacbeth.com Product & Services/ ColorManagement/ Popular Downloads. SKLEP Slovenska »strokovna« literatu- ra (predvsem tista za amatersko in polprofesionalno fotografijo) v zvezi s kalibriranjem monitor- jev in barvnim upravljanjem objavlja populistične članke s še bolj populističnimi naslovi. Eden teh je Barvni nadzor - ali pravljica o kalibriranem monitor- ju, v katerem mrgoli strokovnih neumnosti; avtor je Franci Mül- ler, objavila pa ga je revija za »di- gitalno fotografsko izobraževa- nje« (ki to ni) e-Fotografija, št. 22. Tu komentiram samo naj- bolj sporne odlomke: 1. Kalibriranje monitorja ni prav nobena pravljica, marveč nujna realnost, brez katere ni uspeha niti v analogni ali digital- ni fotografiji niti v grafičnem oblikovanju in še manj v grafični reprodukciji in tisku. Tudi barv- ni nadzor je v tem primeru po- polnoma oporečen izraz. S kali- briranjem monitorja barvo ne le nadziramo, marveč upravljamo, kar je tudi pomen angleškega izraza colour management in ne morda color control. Ker amater- ji, a tudi mnogi »profesionalci« o barvnem upravljanju nimajo pojma, spretno pa so se vrinili v fotografsko ali, še slabše, v ogla- ševalsko dejavnost, njihovi »iz- delki« in »polizdelki« povzročajo zadrege in motnje v grafičnih procesih. Zato so tam zdaj delov- ne postaje s programi za korekci- jo njihovih napak, bolje rečeno neumnosti. Žal nikoli ni in niko- li ne bo takega tehnološkega pro- cesa ali operacije, ki bi vzdržala pred neznajem uporabnikov. 2. Monitorja nikoli ne smemo kalibrirati na podlagi testnih slik in programčkov, kot so Adobe Gamma, Colorific, iCSync, DQ-Tools ter tista, ki jih ponu- jajo dobavitelji grafičnih kartic in temelje na vizualnem opazo- vanju. Rezultati niso niti preci- zni niti primerljivi, in kar je naj- huje, niti ponovljivi (odstopanja znašajo vse do nedopustnih barv- nih razmikov AE = ±20, medtem ko instrumentalne metode zago- tavljajo AE = ±3). Rezultat take kalibracije je tudi napačen barvni profil sistema, ki se odraža v vsem reprodukcijskem procesu. Najhujše motnje povzroča v pri- meru, če ni priložen oddani sliki ali dokumentu. Pri resni uporabi barvnega upravljanja moramo programska orodja te vrste deak- tivirati, še bolje odstraniti iz ope- racijskega sistema, kamor se po- navadi namestijo. 3. Gama 1,8,2,2 ali morda 2,0? Gama predvsem ni kontrast! Medtem ko je kontrast razlika med najtemnejšo in najsvetlejšo barvo (tonom) na zaslonu, gra- dacija pove, kako se v tem obmo- čju stopnjujejo toni; spomnimo se gradacije v fotografiji - »nor- malne«, »mehke« ali »trde«. Vsak monitor ima svojo naravno gra- dacijo, ki pa za upodabljanje slik ni nujno optimalna. Tu so ko- rekture v grafični kartici resda najmanjše, zato pa se temne bar- ve in toni slabo ali se sploh ne upodobijo. V grafični dejavnosti in fotografiji je primerna grada- cija pri gami 1,8, ker se toni tu v polmračnih ambientih upoda- bljajo vizualno linearno. 4. Naravna barvna temperatura bele točke na zaslonu je tista, ko monitor upodablja belo barvo s triobmočnim opisom R=B=G= 255. Z odtenkom bele barve se od primera do primera spremi- nja tudi svetlost (višja ko je barv- na temperatura, bolj svetel je monitor) in ju je treba na vseh napravah standardizirati s kali- bracijo. Zaradi razmer v tehnolo- ških procesih grafični in foto- grafski standardi definirajo barv- no temperaturo 5000 K, torej svetlobo D50 (zakaj tako, prese- ga okvir tega prispevka). Za opa- zovanje slik na internetu veljajo evropski televizijski standardi ETS (European Television Stan- dard), ki predpisujejo barvno temperaturo 6500 K, tj. standar- dizirano svetlobo D65. Na podlagi vsega navedenega kalibracija in nastavitev moni- torja pač ni in ne more biti oseb- na zadeva. Razlikuje se lahko zgolj zaradi tehnološkega proce- sa, kateremu je namenjena. Mo- nitor torej lahko kalibrira vsak- do, ki ve, čemu je namenjen. Če pa boste z rezultati kalibracije za- dovoljni samo vi in nihče drug, vas vljudno prosim, da s svojimi »izdelki« grafični dejavnosti pri- zanesete in jih občudujete zgolj na praznovanju kakšnega roj- stnega dne. Najboljši dokaz tega je kar omenjena številka revije e- Fotografija, v kateri mrgoli ne- mogoče reproduciranih slik. Pa še to. Trije »xy« številčni pa- ri, ki jih zahteva program Adobe Gamma, niso opis barv iz »lab« barvnega prostora. Prav naspro- tno. Trije številčni pari so stan- dardizirani barvni deleži, kroma- tične koordinate CIE xy, ki jih izračunamo iz triobmočnih vre- dnosti CIE X, Y, Z. Na isti po- dlagi izračunamo tudi triobmoč- ni opis barve CIELAB z barvni- mi vrednostmi L*, a*, b*. Več o komuniciranju in nadzi- ranju barv pri upodabljanju v grafični dejavnosti najdete v članku Barvni vednik in geslov- nik I.-V. del v reviji Grafičar 2-6/2003, samo geslovnik tudi na naši spletni strani. Koristen bo tudi članek Kalibracija in barvno upravljanje monitorjev v številki 2/2003. Marko KUMAR VIRI Marko Kumar Barvni vednik in geslovnik I.-V. Grafičar 2-5/2003 Leopold Scheicher, Marko Kumar Kalibracija in barvno upravljanje monitorjev Grafičar 2/2003, str. 16, 20-22 Franci Müller Barvni nadzor ali pravljica o kalibriranem monitorju e-Fotografija, št. 22, letnik 5(2006), str. 14-15 Različne spletne strani maj, junij 2006 Številka 1 v svetu tiskarskih barv SunChemical Hartmann^d.o.o., na Brnčičevi ul. 31 v industrijski coni Ljubljana-Crnuče vam iz zaloge ponuja popoln program tiskarskih barv, lakov in pomožnih sredstev najvišjega razreda: OFSETNI TISK NA POLE ECOLITH - visokopigmentirane procesne barve ^^^^^^^^^^^^^^kdelane izključno na bazi rastlinskih olj, primerne za vse podloge * IROCART - koncentrirani monopigmenti za mešanje in tisk (kartonaža, etikete ...) * popolna paleta pomožnih tisk za ofsetni tisk * specialne tiskarske barve (za materiale, plakate, fluorescen irskih sredstev in lakov Isk na nevpojne Ene, kovinske ...) BAI IN TACIJSKI OFSETNI TISK H za vse tehnike tiska nanosa LAKI vseh vrst (za lakirne enote, dni kontakt...) bazi vode in topil za barvnik, za FLEKSOTISKARSKE DODATNE SERVISNE STORITVE tima tehnologov Hartmann, d.o.o.: • hitra priprava vseh mešanih ofsetnih barv (PANTONE, HKS, RAL ... predloga) v lastni mešalnici s spektrofotometričnim nadzorom, preizkusnim odtisom tehnološki auditi z meritvami (vlažilna voda, temperature ...) in svetovanjem našim kupcem svetovanje in inženiring računalniško vodenih sistemov doziranje tekočih barv (flekso- in bakrotisk) ..organizacija strokovnih izobraževanj, seminarje praktičnega usposabljanja HARTMANN Sun Chemical, Hartmann, d.o.o. Brnčičeva ulica 31, 1231 Ljubljana-Crnuče tel. 01 /563 37 02, -14, -15, faks -03 e-mail: igor.sun@siol.net FLASH 5. NADALJEVANJE IZ ST. 3/2006, STR. 23 FLASH - ANIMACIJA Z INTERPOLACIJO Uvod V prejšnjem članku smo obrav- navali izdelavo klasične animaci- je in iz tega ugotovili tudi njeno največjo slabost - zamudno izde- lavo, saj za risanje v vsako ključ- no sličico porabimo veliko časa, sama animacija pa je časovno ze- lo kratka. Zato nam Flash omogoča izde- lovanje animacij z uporabo inter- polacije. Pri tem imamo dve mo- žnosti: animacija gibanja (Moti- on) in animacija spreminjanja oblike (Shape). Tu se bomo po- svetili prvi. Pogledali si bomo pa- rametre, ki jih pri animaciji spre- minjamo, in še nekatere dodatne lastnosti: pospešeno, pojemajoče spreminjanje in vrtenje. Animacija gibanja z interpolacijo Bistvo animacije z uporabo in- terpolacije je, da Flash zmore za- polniti prazne sličice med dvema ključnima sličicama. Primer tega je recimo potovanje objekta iz le- vega na desni del ekrana. Pri kla- sični animaciji bomo morali na- risati veliko sličic, pri čemer bi bil položaj tega objekta v vsaki sličici v primerjavi s prejšnjo ma- lo premaknjen proti desnemu delu ekrana. Z uporabo interpo- lacije nam Flash omogoča, da določimo vsebino prve in zadnje ključne sličice, v vmesnih pa Flash sam določi vsebino. Primer gibanja kroga iz levega dela ekra- na na desni je prikazan na spletni strani Grafičarja. Iz gibanja (re- zultata animacije) ne vidimo, da je izdelana z interpolacijo, dej- stvo pa je, da smo jo izdelali v manj kot minuti; pri klasični bi jih porabili vsaj deset. Pozneje, ko bomo obravnavali vse para- metre, ki jih lahko spreminjamo, bo prednost uporabe interpolaci- je prišla še bolj do izraza. Pred iz- delavo prve animacije moramo omeniti dve pravili, ki sta nujno potrebni za njeno pravilno delo- vanje: 7 predmet, ki ga animiramo, mora biti primerek simbola (to- rej moramo imeti v knjižnici shranjen njegov simbol); 7 na eni plasti ne moremo nare- diti animacije dveh ali več pri- merkov simbola (kolikor objek- tov animiramo, toliko plasti po- trebujemo). V obeh primerih nam Flash sporoči napako, ki je vidna na dva načina (pogledali ju bomo v nadaljevanju). Pretvorbo objekta v simbol in uporabo njegovega primerka na prizorišču smo obravnavali v tretjem članku te Slika 3. Plasti, časovni trak in prizorišče za primer na spletni strani Grafičarja. serije na temo uporabe knjižnice. Zato bomo to znanje zdaj samo uporabili. Če torej po korakih izdelamo animacijo gibanja z interpolaci- jo, je postopek naslednji. Najprej narišemo objekt (recimo krog na levem delu prizorišča), ga pretvo- rimo v simbol (Insert Convert to Simbol ali kar bližnjica F8), ki se s tem shrani v knjižnici. Kot vidimo na časovnem traku, vse to počnemo v prvi celici, ki jo zdaj, ko imamo na prizorišču vsebino, imenujemo ključna sli- čica. Označimo 30. celico in va- njo vstavimo ključno sličico (In- sert^Keyframe ali kar tipka F6). S tem prekopiramo vsebino iz Slika 1. Nastavitev Tween Motion. t Timeline 4- Zaklopni izsekovalni stroj SUTTER SIMPLECUTTER, letnik 1989 Z ročnim upravljanjem, varnostnimi ščiti in dvojnim nadzorom varnostnih funkcij za roke in avtomatično izsekovanje. Največji format je 65x95 cm, z dodatno izsekovalno ploščo pa 70 x 100 cm. Prodajna cenaje 15.000 EUR. Zaklopni izsekovalni stroj Heidelberg OHT Tiegelstanzautomat Generalno obnovljen leta 1997, format 32 x 45 cm, dve omari za zapiranje form s polnilnim gradivom in orodjem, več okvirjev. Prodajna cenaje 5.500 EUR. Paketirni avtomat SCHLICHTER HI TECH S 3-40, letnik 2003 Za dve cevastifoliji, popolno digitalno računalniško upravljanje, avtomatično vlaganje in vlek folije, za vzdolžno in prečno varjenje, neprekinjeno in natančno termostatirano gretje. Prečno varjenje 40 cm do 70 taktov na minuto. Merjenje proizvodov, debeline folije in vrste folije. Prodajna cenaje 25.000 eUr. Lepilni stroj za ogledne kartone SCHALL EIGENKONSTRUKTION Dva žepa za vroče lepljenje, širina 110 cm. Prodajna cenaje 8.000 EUR. X Visokozmogljivi paketirni tunel SCHLICHTER DDK 50/F, letnik 2003 Sistem za ogrevanje dveh komor z dvema ventilatorjema za vroči zrak. Ventilatorja se s frekvenčnima stikaloma upravljata ločeno. Zračni tokovi ne povzročajo močnega hrupa, loputa za zapiranje tunelov, širina paketaje 50 cm, višina 20 cm. Prodajna cenaje 7.500 EUR. VSE NAVEDENE CENE SO BREZ DAVKA (DDV). Prodamo tudi različne logistične naprave, ročno in električno orodje ter dodatno opremo za embalažno industrijo. Dobava iz obrata. Samodemontaža brez embalaže in zavarovanja prevoza. Komuniciramo v nemškem in hrvaškem jeziku. C & S Display + Verpackung GmbH, Karl-Arnold-Str. 5, D-73230 Kirchheim/Teck, telefon 00 49 70 2155 680, faks 00 49 70 2159 785 postaviti, da je bilo tudi veliko ponudnikov tiskovnega materia- la v obliki folij (tudi za tehniko vročega tiska). DISTRIBUCIJA IN DRUGO Distribucijsko področje je bilo pestro, saj so razstavili kar nekaj robotskih in avtomatskih tehno- loških rešitev transportnih ter pakirnih sistemov, ki so jih pred- stavljalapodjetjaToppy, Interdi- bipack, Italdibipack, Nitta Indu- stries Europe, O. M. G., Robo- pac, Ammeraal Beltech in števil- na druga. Kot nekakšna posebnost oziro- ma atrakcija vsakega grafično opredeljenega sejma je bil ka- pljični širokoformatni tisk in tu- di vse bolj v praksi uporaben tisk variabilnih podatkov. Omenje- no aktualno ponudbo je bilo moč spoznati na razstavnih pro- storih podjetij Durst (nekoč znan po vrhunskih fotografskih povečevalnikih), Phototechnik, Neopost, Sintesi, Bompan in pri str® starih znancih Epson, Canon, Hawlet Packard. SKLEP Prireditev se je izkazala za več kot zanimivo za slovenski trg, saj je bilo na njej moč najti tako ce- novno kot tudi kakovostno zani- mive tehnološke rešitve. Nekoli- ko več razvojnih ponudb je bilo mogoče pričakovati s področja aplikacijskih orodij in aplikacij za upravljanje delovnih proce- sov, ki iz dneva v dan bolj pred- stavljajo sodobno razvito in vo- deno grafično okolje. Vsem, ki bi si želeli prireditev ogledati v prihodnje, pa lahko povemo, da je naslednja organi- zacija sejma predvidena za marec leta 2009. Matic ŠTEFAN KOMORI V TISKARNI Slovenski grafičarji se vedno znova sprašujemo, kakšna usme- ritev je za obstoj in dobičkono- snost podjetja najbolj ustrezna. Nekateri prisegajo na nespeciali- zirane tiskarne, ki imajo v svoji proizvodnji zajeto čim več delov- nih operacij in strojev za njihovo izvajanje, drugi pa vidijo svojo priložnost v specializaciji. Ena ta- kšnih tiskarn je tudi tiskarna Mi- rana Januša iz Vižmarij pri Lju- bljani. V Tiskarni Januš so usmerjeni predvsem v lasten vi- sokokakovostni tisk in trženje, medtem ko faze priprave tiskov- ne forme in dodelavne faze pre- puščajo svojim zunanjim sode- lavcem. Za razvoj svoje tiskarne se je Januš odločil posodobiti svoj strojni park. Prvi v Sloveniji se je odločil za investiranje v tiskarski stroj ja- ponskega proizvajalca Komori, in sicer v tako imenovanem sre- dnjem formatu B2 Lithrone 428. Inštalirani stroj Lithrone 428 je tudi prvi v Evropi, ki zadostuje najnovejšim varnostnim standar- dom s senzorskim nadzorom v izlagalnem delu. Po več kot pol- letni uporabi je nastal ta pogo- vor, v katerem g. Januš predsta- vlja svojo tiskarno in izkušnje z omenjenim strojem. Gospod Januš, prosil bi vas za predstavitev svoje tiskarne. Smo majhna tiskarna z deveti- mi zaposlenimi, delujemo že dvajseto leto. Začetek sega v leto 1985, ko smo začeli v majhnem prostoru z dvema zaposlenima ter z enim enobarvnim strojem Solna A2-formata. Delo nas je prisililo, da smo se po nekaj letih preselili v nove prostore ter poso- dobili tudi strojni park. S tem smo lahko zadovoljili kakovost ter fleksibilnost, ki jo zahtevajo naše stranke. Ali bi lahko opredelili, kakšne vrste tiskovin pri vas naročajo vaši partnerji in na kakšne mate- riale tiskate? Pri nas smo se specializirali predvsem za visokokakovostne tiskovine srednjih naklad, ki zah- tevajo poleg visoke kakovosti ti- ska tudi najkrajše dobavne roke. Ocenjujem, da tiskamo 90 od- stotkov tiskovin na visokopre- maznih papirjih ter kartonih. Tiskarske stroje katerih proi- zvajalcev ste doslej imeli v svoji tiskarni? Kot sem že omenil na začetku, smo začeli z enobarvnim strojem Solna. Naša naslednja investicija je bil štiribarvni tiskarski stroj proizvajalca Roland, model Ro- land Favorit, v formatu B2, ter dvobarvni Roland Rekord v for- matu B1. Pred štirimi leti smo se odločili zamenjati ta dva stroja za tiskar- ska stroja proizvajalca Heidel- berg. V primeru štiribarvnega stroja smo se odločili za Speed- master 72, v formatu B1 pa smo se namesto dvobarvnega stroja odločili za petbarvni Speedma- ster 102 z možnostjo obračanja. Kakšne pomisleke ste imeli pred odločitvijo za nakup tiskar- skega stroja Komori, glede na to, da doslej ta proizvajalec ni bil zastopan na tem območju? Lani smo se odločili, da tiskar- ski stroj v formatu B2 zamenja- mo z novim. Odločitev res ni bila lahka, saj smo se zavedali, da in- vesticija ne bo prav majhna. Odločilnega pomena pa sta bila ogled in testiranje stroja, ki smo ga opravili v Avstriji. Poleg tega smo se doslej odločali za rabljene stroje, v skladu z razvojem tiskar- ne pa smo menili, da je za zagota- vljanje in povečevanje kakovosti storitev treba investirati v nov stroj, saj je novo le novo. K odločitvi pa je svoje prispeva- la tudi ustrezna cena novega stro- ja, saj je konkurenčna celo ce- nam rabljenih strojev nemških proizvajalcev, ki pa že imajo za seboj nekaj deset milijonov odti- sov. Tako so vse karakteristike, tako tehnične kot finančne, ka- zale v prid novega japonskega stroja Komori. Kako sta potekala montaža in uvajanje novega stroja? Montaža ter uvajanje sta pote- kala brez vsakršnih zapletov. Moram povedati, da so se tako mehaniki kot inštruktor zelo po- trudili, da je bil stroj kar najhitre- je pripravljen za tisk, kar je bilo za nas zelo pomembno glede usklajevanja in izpada proizvo- dnje. Vaša ocena stroja po več kot polletni uporabi; ali je stroj do- segel vaša pričakovanja? Kakor smo bili pri odločitvi ze- lo previdni ter tehtali, za kakšen stroj naj se odločimo, moram priznati, da je bila odločitev za nakup novega tiskarskega stroja Komori prava. Z njim smo zelo zadovoljni, tako glede kakovosti tiska, hitrosti ter funkcionalnosti stroja. Zdaj lahko tiskamo pre- mazne papirje v območju od 60 g/m2 do 500 g/m2 brez kakršnih koli zapletov. Nikakor nam ni žal, da smo se odločili za japonskega proizvajal- ca tiskarskih strojev Komori. TomoKOVACIC Kando: Beyond Expectations niHinii LiJJl zastopstvo in prodaja: P PRI PROSYSTEM PRINT Industrijska cesta 1k SI-1290 Grosuplje Tel.: +386 (0) 1 78 11 200 Fax: +386 (0) 1 78 11 220 E-mail: info@prosystem-print.si http://www.prosystem-print.si GOSPODARJENJE PREGLED POSLOVANJ 2000-2006 OSNOVNI PODATKI v milijardah sit GOSPODARSTVO predelovalna dejavnost GRAFIKA tiskarstvo ZALOZNISTVO knjige, revije in časopisi 2001 2002 2003 2004 2005 2001 2002 2003 2004 2005 2001 2002 2003 2004 2005 vsi prihodki 3684 4022 4256 4671 4939 65 82 80 83 85 62 69 74 81 84 Poslovni prihodki 3497 1710 62 60 59 . 68 . . Prihodki na tujem trgu 1959 2140 2331 2616 14 14 16 17 2,0 2,3 2,3 5 vsi odhodki 3600 3912 4121 4538 4772 63 80 77 80 83 60,0 67,5 70 77 80 POSLOVNI ODHODKI 3406 .... 59 . . . . 58,0 . . . . STROŠKI DELA 652 729 772 830 863 15 18 18 19 20 20,0 17,1 18 19 21 čisti dobiček 131 167 194 206 212 2,3 3,6 3,4 4 3 2,5 2,6 3,9 4,9 4,8 čista izguba 65 63 72 79 56 0,8 1,9 1,1 1,2 1,9 1,0 1,3 1,1 1,2 1,0 Stevilo druZb 408 527 550 578 Stevilo zaposlenih 211139 4736 3210 217017 5178 3317 210809 5001 3271 209360 4805 3095 206427 4808 3177 razmerja in kazalci (%) 2001 2002 2003 2004 2005 2001 2002 2003 2004 2005 2001 2002 2003 2004 2005 Delež prihodka na tujem trgu 53,4 53,2 54,8 55,8 0,58 22,2 17,0 20 20 20 3,0 3,2 3,1 5,9 7,0 Finančna neodvisnost (sredstva/kapital) 178,3 180,5 187 199 208,0 199,0 208 237 194,5 196,0 195 204 Celotna gospodarnost (prihodki/odhodki) 101,9 102,8 103,3 103,4 103,5 102,3 102,2 103,8 103,9 102,1 103,4 103,1 104,8 105,8 106,1 Donosnost kapitala (čisti dobiček/kapital) 3,4 5,0 5,7 6,5 6,5 4,5 4,1 5,3 6,5 2,5 6,5 5,1 9,8 9,7 11,4 Donosnost sredstev (čisti dobiček/sredstva) 1,9 2,8 3,0 3,4 3,3 2,1 2,1 2,6 3,0 1,1 3,4 2,6 5,0 5,3 5,6 Prihodki na zaposlenega (SIT) 17378 18533 5741 6225 6464 13699 15836 5800 6285 6217 19331 20801 7394 8398 s 8907 Cisti dobiček na zaposlenega (SIT) 622 770 923 983 1029 493 695 680 831 623 785 784 1192 1583 1510 Čista izguba na zaposlenega (SIT) 310 290 342 377 271 164 367 219 243 395 304 392 336 388 314 Vir podatkov: SKEP, Združenje za tiskin medije » prihodki so v letih 2003 in 2004 dodana vrednost na zaposlenega KRILATI LEV NAJBOLJŠI KOLEDAR ZA LETO 2006 Združenje za tisk in medije pri Gospodarski zbornici Slovenije vsako leto organizira ocenjevanje za najboljši koledar, ki je izdan in tiskan v Sloveniji. Letošnja podelitev nagrade kri- lati lev tiskarni za najboljši kole- dar je bila v sklopu 25. prireditve MM Marketing klub v Cankar- jevem domu v Ljubljani. Kot doslej se je na razpis odzva- lo razmeroma malo slovenskih tiskarn. Strokovna žirija v sestavi Iva Molek, Leopold Scheicher in Florjan Pezdevšek je pregledala sedem prispelih koledarjev. V ožji izbor je uvrstila koledarje iz podjetij Cetis, d. d., Plast, d. o. o., in Grafika Soča, d. d. Cetis, d. d., je bil zastopan s svojim lastnim koledarjem Iden- titeta, na katerem so zajete trenu- tno aktualne tehnološke rešitve, podjetje Plast, d. o. o., s koledar- jem podjetja Akrapovič in Grafi- ka Soča, d. d., s koledarjem Go- vorica sončnih ur. Nagrada krilati lev za najboljšo tiskarsko tehnično izvedbo sten- skega koledarja v slovenskih ti- skarnah za leto 2006 je pripadla tiskarni Cetis, d. d., Čopova 24, 3000 Celje, za koledar IDEN- TITETA/IDENTITY. Nagrado na prireditvi je prevzela Martina Grobelšek. OBRAZLOŽITEV Grafična priprava Koledar podjetja Cetis obsega šest listov. Naročnik je vsekakor dal prednost oblikovni vrednosti pred uporabno oziroma funkcio- nalnostjo. Prav zaradi tega je po- membnejši vizualni učinek kole- darja, ki so ga pri Cetisu ustvarili s pomočjo filtrov in efektov. Re- produkcije odlikujejo velika bar- vitost, uravnoteženost in enako- mernost barv in tonov, velike tonske površine so gladke in či- ste. Uporabljen je frekvenčno moduliran raster, zaradi katere- ga so slike z detajli pridobile ka- kovost ostrine in barvitosti. Tisk Ostrina in kakovost slik sta zelo dobri, enako velja za barvno Koledarji, prispeli na razpis. skladje. Pri tisku koledarja so uporabili ofsetno tehniko s štiri- mi tiskarskimi barvami. Posame- zne strani koledarja so na določe- nih mestih lakirane. Na koledar- ju je bil uporabljen visokosijajni lak z dodatki različnih vrst pi- gmentov. Pri lakiranju oziroma pri nanosu laka je uporabljenih več tehnik. Na prvih dveh stra- neh, ki prikazujejo mesece, je za poseben videz uporabljena ena izmed možnosti nanosa dveh la- kov hkrati, in sicer nanos enega čez drugega. Različne vrste lakov, različne kombinacije nanosa lakov, nano- si lakov v različnih tehnikah nam danes omogočajo, da dosežemo zelo različne in zanimive efekte, s tem pa tiskovina dobi bogatejši in lepši videz. Dodelava Koledar je izdelan dobro. So- dobna oblika in zasnova vezave z aluminijastimi obročki dobro in poživljajoče zamenjujeta klasič- no spiralno knjigoveško vezavo. Tudi namestitev in količina obročkov na robovih koledarja sta pravilno izbrani, vendar pa moti pomanjkljiv sistem za obe- šanje, saj je pri tej vezavi odpadla žična obešanka. V celoti gledano je vezava dobra in daje koledarju zanimiv in atraktiven videz. IvaMOLEK Koledar podjetja Cetis, d. d. NAPETOSTNI ODZIV PAPIRJA 1 UVOD Pred kratkim se je ponovno po- večalo zanimanje za preučevanje reološkega vedenja polimerov, predvsem kakšne posledice ima učinek navzemanja vlage na eksperimentalne in teoretične analize podatkov napetost-razte- zek. Torej, za papirje, narejene iz celuloznih vlaken, viskoelastično vedenje, kot sta lezenje in rela- ksacija napetosti, ni odvisno sa- mo od trenutnega navzemanja vlage, marveč tudi od zgodovine navzemanja vlage in od napetosti (ali raztezka) ter zgodovine nape- tosti (ali raztezka). Tovrstno ve- denje so študirali Brezinski, Byrd, Benson, Salmen in Back ter mnogi drugi. Medtem ko obstajajo eksperi- mentalni podatki za enoosne ela- stične in viskoelastične pogoje napetost-raztezek, pri nespre- menljivem navzemanju vlage ([trenutna masa - masa suhega] : masa suhega), pa so ustrezne ma- tematične modele, potrebne za popolnejši opis reoloških lastno- sti, razvili šele nedavno. Mate- matične analize so zapletene, kaj- ti papir je anizotrop (neenake la- stnosti vzdolž in prečno na os vlakna; vzrok je v različnih ener- gijskih povezavah v molekulah in med njimi), biološki polimerni material z lastnostmi mehanske- ga odziva, ki jih ne moremo ra- zložiti samo s teorijami elastično- sti in viskoelastičnosti ter z eksperimenti, kot so nadziranje in merjenje temperature, navze- manja vlage ter merjenje napeto- sti in raztezka preskušanca. EW = JOJ i—4 4 TW' mM] EW = XTs = -=o[T(t - s), 0(t - s), m(t - s), T(t), 0(t), m(t)] E(t) = /U_.F(t - s, T(s), 0o, m0):^[T(s), 0O, m0]ds E. = F[0, T(t), 0O, m0l Ee(t) = j- H(T, 0o, m0) [8] T SE. U(Ee, 0O, m0) e(t) = se(t) + £v(t) [10] ee(t) = — H[a(t), 0Q, m0] ev(t) = /L-.Fjt - s, cr(s), 0O, m0] x m, [13b] T-i T-i (-bmn -C0A) [14] E = E0 X e1 \ m() < rn{ [15a] i—i (a-bmo-c0o) E = E0 x e1 % m0 > m, [15b] Pecht je postavil zahtevo, da je navzemanje vlage nujno variabil- na stopnja že v osnovni analizi hidrofobnih steklastih polime- rov. Omenjeno domnevo je pod- prl Nissan s statistično moleku- larno študijo celuloznih materia- lov. Nissanova domneva se izka- že za izjemno koristno, kadar imamo opravka s histereznimi učinki absorpcijske izotermne krivulje in združevanja tempera- ture in relativne vlažnosti. Posebej zanimivi so eksperi- mentalni podatki Higginsovih poskusov, ki kažejo, daje elastič- ni modul odvisen od navzemanja vlage, ne glede na to, ali se ravno- vesje vzpostavi z adsorpcijo ali desorpcijo. Salmen in Buck sta prišla do zaključka, da je za spre- membo temperature steklastega prehoda, ki dejansko vpliva na elastični modul, odgovorna predvsem vsebnost vode in ne to- liko relativna vlažnost. 2 TEORIJA Pecht je predstavil konstitutiv- no enačbo, ki izraža E(t) kot funkcijo napetosti T, povratka m in absolutno temperaturo 0. Po- javlja se v obliki enačbe [1], pri čemer je 3 J funkcija, katere iz- vor so celotna napetost, tempera- tura in zgodovina navzemanja vlage, kakor tudi trenutna nape- tost, temperatura in zgodovina navzemanja vlage; poleg tega pa pojasnjuje anizotropično naravo materiala. Če v tej enačbi upoštevamo hi- potezo »spomina«, zahtevata funkcijska odvisnost časa t in zgodovine s, enojno spremenljiv- ko t - s. Enačbo lahko torej skrči- mo do konstitutivne enačbe za materiale, ki se ne starajo, in jo zapišemo z enačbo [2]. Za biološke materiale, kar pa- pirji so, je veljavnost druge enač- be odvisna od tega, ali se material spreminja zaradi staranja in/ali poškodbe zanemarimo znotraj časovnega okvira trajanja ekspe- rimenta. Predpostavka se izkaže za pravilno v primeru lezenja, ko sta temperatura in navzemanje vlage konstantna. Iz tega razloga bomo predpostavili, da sta tem- peratura in navzemanje vlage fi- ksna (0= 0O in m = m0), tako da lahko podobremenjenim presku- šancem zanemarimo termično raztezanje, nabrekanje, povezavo med napetostjo in temperaturo ter poškodbe, povzročene s spre- membami navzemanja vlage. Z razvojem enačbe [2] v multivari- abilno Frechetovo vrsto in ob predpostavki enoosnih pogojev izotropnih (enake fizikalne la- stnosti), izotermalnih (enaka temperatura) materialov pride- mo do oblike enačbe [3], kot jo podaja Ranta-Manus. Enačba [3] je zapisana glede na enoosni raztezek e in enoosno napetost s. Predhodna formula- cija je neprimerna za številne aplikacije, kajti ne vsebuje pri- spevkov elastičnosti in ne upo- števa spojitve v času, navzemanju vlage in napetosti. Brezinski in Byrd v svojih raziskavah teoretič- no razpravljata o vplivu različnih konstantnih navzemanj vlage na viskoelastični odziv papirja, medtem ko Brezinski in Sanborn na podlagi eksperimentov opa- zujeta odvisnost časa od napeto- sti. Pristop k reševanju proble- mov z mnogovrstnimi integrali je relativno kompleksen, kajti za vsako stopnjo nelinearnosti je treba vpeljati novo neznanko. Enačbo [2] lahko zapišemo bolj reprezentativno z uporabo enoj- nega integrala in dobimo enačbo [4], pri čemer je F tenzor četrtega reda ovrednotene neznanke in G tenzor drugega reda ovrednotene neznanke. Četrta enačba predstavlja po- splošitev konstitutivnega zakona TISKARSKE BARVE VRHUNSKE NEMŠKE KVALITETE Huber, Hostmann & Steinberg, Gleitsmann, Stehlin & Hostag, Npi, Info Lab • SKALNE barve (Unicum®, Rapida®, Reflecta®, Resista®) • PANTONE® osnovne nianse • HKS® osnovne nianse • ROTO heat in cold set barve • SPECIALNE barve (Tyvek, Syntape, Folien) • ECO barve • LAKI (disperzijski, ofsetni, UV) • pomožna sredstva • FLEKSO barve na vodni in organski osnovi TORAY polimerni klišeji za vodno razvijanje (torelief, toreflex) in Dantex razvijalni stroji. • mešanje iz barvnih koncentratov • maksimalna pigmentacija barv • odlična kakovost • barve tipa sveže, folije, plakatne, brez vonja (tudi dc), uv • kratki roki Izdelave SEDEŽ V LJUBLJANI MESALNICA OFSETNIH TISKARSKIH BARV Zastopa in prodaja PERLA d.o.o., Motnica 2, IOC Trzin 1236 Trzin, tel. 01 563 74 26, faks 01 563 74 27 elektronska pošta: perla@siol.net o linearni viskoelastičnosti z vključevanjem nelinernih učin- kov. Podobna je konstitutivni enačbi Bernsteina, Kearsleya in Zapsa za nelinearno elastičnost v obrnjeni obliki, kjer se raztezek pojavlja v funkciji napetosti. Da jo zapišemo v obliki, ki eksplici- tno izraža elastični del odziva na napetost, vpeljemo napetost v korakih obremenjevanja ob tre- nutnem času t [T(s) = T(t) x u(s - t)], pri čemer je u enota na korak obremenjevanja. Ob predpostavki, da je G zve- zna funkcija, dobimo elastični raztezni odziv, ki ga zapišemo z enačbo [5]. Ta nas privede do določitve modificirane neznanke F, ki jo zapišemo s šesto enačbo, pri čemer je F = 0, ko je t = s. Z vpeljavo enačbe [6] v enačbo [4] in ob predpostavki, daje T(- oo) = 0 ter G(0, 0O, m) = O, do- bimo želene rezultate, ki jih zapi- šemo v enačbo [7]. Prav tako pa predpostavimo, da elastični del raztezka, E(t), lah- ko zapišemo z enačbo [8] v obliki komplementarne gostote energi- je H. Inverzna oblika enačbe [8] je enačba [9], pri čemer je U gosto- ta energije raztezka. NAPETOST PAPIRJA IN KARTONA Enačba [9] je konstitutivna for- mulacija, ki sta jo Johnson in Ur- banik uporabila pri obdelavi po- datkov napetost-raztezek za neli- nearno elastično področje, pri čemer sta temperatura in navze- manje vlage zanemarjena. Za enoosno napetost s in razte- zek e pa enačba [7] dobi obliko v enačbi [10], v kateri lahko ela- stični del raztezka zapišemo z enačbo [11], viskoelastični del pa z [12]; F1, G1sta skalarni vredno- sti. Funkcijsko obliko elastičnih in viskoelastičnih delov ustrezajoče deformacije, ki ustrezajo iz litera- ture dostopnim podatkom, bom določil v nadaljevanju. 3 ELASTIČNI ODZIV Za oblikovanje mehanskih mo- delov lastnosti in odzivov je bilo predlaganih že več nelinearnih elastičnih odnosov med napeto- stjo in raztezkom. Fellers je na diagramu napetost-raztezek eks- perimentalno dokazal simetrično prekrivanje krivulj pri testih na- tezne in tlačne obremenitve. Pre- dlagal je, da lahko le z eno enač- bo opišemo model oblike in pre- krivanja krivulj. Omenjeno je delno posledica majhnih raztez- kov, ki se pojavijo pri tlačnih te- stih. Nissan je razvil izraz v enačbi [13], ki opisuje odvisnost navze- manja vlage od elastičnega mo- dula (v MD- in CD-smeri teka vlaken), zasnovanega na podlagi statistične molekularne teorije. Tam so m1 masa navzete vlage, ki ustreza prvemu sloju izhlape- lih molekul adsorbirane vode, E0, a, b konstante. Vrednosti m1 so običajno do- volj nizke (m1 < 0,05), tako da lahko enačbo [13b] uporabimo v večini praktičnih aplikacij. Temperaturno odvisnost ela- stičnega modula v območju 0 °C < 00 < 100 °C lahko aproksimi- ramo z enačbo [14], pri čemer sta E1 in c konstanti v odnosu do temperature. Ce predpostavimo, da je tem- peraturno neodvisni referenčni modul E1 funkcija navzemanja vlage, podana v enačbi [13], lah- ko zapišemo splošno razmerje med temperaturo, navzemanjem vlage in elastičnim modulom; enačbi [15a], [15b]. Predvideva se, da enačba [15] velja za obe smeri teka vlaken v papirju, tako za MD kot tudi za CD, vendar se lahko koeficienti E0, a, in b med smerema (MD ali CD) nekoliko razlikujejo. Ta enačba lahko rabi tudi kot prvi približek (linearno elastično) pri modeliranju diagramov nape- tost-raztezek. Koeficienta E0 in c lahko z eksperimentalnimi testi na suhih preskušancih papirja določimo pri različnih tempera- turah in v obeh smereh teka vla- ken (MD in CD). Tovrstne teste sta opravljala Salmen in Back. Andersson in Berkyoto sta ra- zvila matematični model, ki na- tančno obravnava enoosne ela- stične podatke napetost-razte- zek; enačba [16], pri čemer so B1, C1, D1 spremenljivke, neodvisne od raztezka in časa, vendar so lahko odvisne od temperature in količine navzete vlage. Taylorjeva razširitev enačbe [16] za majhne napetosti določa, da je elastični modul podan kot E = C1 + D1. Johnson in Urbanik pa sta predlagala poenastavitev te enačbe, ki izhaja iz funkcije go- stote energije raztezka, in jo zapi- sala v enačbi [17]; tu B2 ustreza navidezni končni napetosti in je E eksplicitno podan elastični modul. Enačba je skladna z mo- delom tlačnega testa, kjer se po- rušitev pojavi, preden se doseže navidezna končna napetost. Ka- kor koli, za natezne teste je na- klon krivulje napetost-raztezek konstanten, tj. pri višjih raztez- kih, vendar če želimo pregled čez celotno natezno obremenitev (od začetka do konca preskuša- nja, ko se pojavi porušitev), pa je treba zmodelirati natančnejši izraz, kot je podan z enačbo [16]. Petch je uporabil svojevrsten ne- linearen elastični model, v kate- rega je vpeljal medsebojno delo- vanje temperature in navzemanja vlage. Ta novi model se delno opira na neodvisni komponenti Findleyjevega modela, ki temelji na Eyringovem termodinamič- nem modelu elastičnost-visko- znost in je podan z enačbo [18], pri čemer sta E elastični modul in A elastični parameter. Obe vrednosti sta lahko odvisni od temperature in navzemanja vla- ge. Enačbo lahko enostavno obr- nemo, ker je elastični modul eksplicitno določen in ostane na- klon krivulje napetost-raztezek za velike raztezke omejen. Slika 1 je grafični prikaz diagra- ma napetost-raztezek, iz katerega se nazorno vidi prileganje ekspe- rimentalno izmerjenih vrednosti z vrednostmi, izračunanimi po enačbi [18], pri čemer sta E = 5,03 GPa in A = 327. Podatki so vrednosti testiranja plošč karto- Slika 1. Diagram napetost-raztezek za kartonske plošče, predhodno kondicionira- ne; testirane pri 73 °C in 50 % relativne vlažnosti. JiPAP VIPAP VIDEM KRŠKO d.d. • BELJENA CELULOZA LISTAVCEV IN IGLAVCEV • ČASOPISNI PAPIR • GRAFIČNI PAPIRJI • EKOLOŠKI/RECIKLIRANI PAPIRJI Tovarniška 18, 8270 Krško, SLOVENIJA Tel.: +386(0)7 48 11 100 Fax:+386(0)7 49 21 115,49 22077 E-mail: vipap@vipap.si, http://www.vipap.si REOLOGIJA PAPIRJA IN KARTONA Slika 2. Krivulje diagrama napetost-raztezek za različne količine navzete vlage; a) m = 5 %, b) m = 10 % in c) m = 15 %. na pod kompresijo in merjenja na robovih. Z vpeljavo enačbe [15b] v enač- bo [18], kjer se elastični modul pojavi kot funkcija temperature in navzemanja vlage, dobimo enačbo [19]. Rezultati eksperimentalnega dela Salmena, Backa in Bensona kažejo na padanje naklona kri- vulj napetost-raztezek z zviševa- njem napetosti in količine navze- te vlage v papirju ter predlagajo, da bi bila lahko A funkcija ena- komerno naraščajočega navze- manja vlage. Na žalost pa ni na voljo dovolj podatkov, ki bi omenjeno razmerje lahko potr- dili. Prileganje izmerjenih podat- kov z izračunanimi vrednostmi po enačbi [19], pri čemer se tem- peratura ne spreminja, so prika- zani v sliki 2. Vrednosti koefici- entov, E0 = 7,92 GPa, a = 0,218, b = 5,967 in A = 322, so dobljeni iz eksperimentalnih podatkov Bensonove raziskave, ki jih je opravljal v vzdolžni smeri teka vlaken na preskušancih, t. i. pa- pirja Lake State. Za nizke nape- tosti lahko Bensonove podatke natančno modeliramo z enačbo [19], medtem ko pa za tridimen- zionalno elastično razmerje na- petost-raztezek v povezavi z raz- merjem raztezek-gostota energije proti napetosti pri konstantni temperaturi in navzeti vlagi lah- ko razvijemo ustrezen model z uporabo inverzne metode in uporabo enačb [8], [16], [17] in [18]. Nezadostni eksperimental- ni podatki in upoštevanje multi- dimenzionalnih obremenitev trenutno onemogočajo določitev dodatnih parametrov za tridi- menzionalni model. 4 VISKOELASTICNI UČINEK Pecht, Johnson in Rowlands so predlagali model lezenja papirja, ki se dobro ujema z eksperimen- talnimi podatki. Ce posplošimo omenjeni predlagani model leze- nja papirja ter vključimo tempe- raturo in navzemanje vlage v enačbo [12], pri čemer sta G1 = O(s) in F1 = J{log[1 + g(t - s) x f(0"(s))], 00, m0} določeni. V tem primeru sta g(t) in f(o) funkciji, ki jih je treba določiti z eksperi- mentalnimi podatki, ter J funk- cija voljnosti lezenja in je odvisna od časa, navzemanja vlage ter na- petosti. Zahteva pa se, da je J(0) = 0, tako da F1 zadosti pred- hodni zahtevi in je F1 = 0, ko je t = s. Na podlagi podanih vredno- sti G1 in F1 nam sedaj enačba [12] poda viskoelastično kompo- nento raztezka v obliki enačbe [20]. Logaritemsko združevanje časa in napetosti so predlagali Pecht, Johnson in Rowlands. S tem so želeli zmodelirati skupino mate- rialov, imenovanih napetostno- reološko enostavni. Ti materiali izkazujejo prekrivanje pojava le- zenja enega čez drugega, kar po- meni, da lahko podatke lezenja vzdolž logaritemske časovne ska- le in za različne začetne ravni na- petosti prevedemo tako, da kot končno rešitev dobimo le eno krivuljo, t. i. skupno krivuljo leze- nja. Kakšna je odvisnost različ- nih konstantnih količin navze- manja vlage na viskoelastični od- ziv celuloznega lista papirja, ni povsem znano. Brezinski, Byrd in Benson so v raziskavah pred- stavili eksperimentalne podatke, ki kažejo, da obstajaja močna od- visnost navzemanja vlage na vi- skoelastični odziv papirja. Kakor koli, testi so v splošnem omejeni le na nekaj stopenj relativne vla- žnosti pri stalni temperaturi in pri eni napetosti. Podatki Brezinskega za lezenje pri različnih konstantnih sto- pnjah relativne vlažnosti kažejo, da se naklon krivulje diagrama lezenja v odvisnosti od logaritma časa pri daljših časih merjenja približuje konstantni vrednosti, ne glede na vlažnost. Pri višjih vrednostih vlažnosti (nad 63 %) pa je naklon krivulje lezenja v odvisnosti od logaritma časa konstanten, ne glede na čas obre- menjevanja preskušanca. Ome- njeno namiguje na to, da je upo- rabljena analiza za »napetostno reološko enostavne« materiale pravilna. Potem enačbo [20] za- pišemo v obliki enačbe [21]; tam je k(m0) funkcija, ki jo določimo iz eksperimentalnih podatkov za različno navzemanje vlage. Temperaturo se upošteva kot konstantno, medtem ko navze- manje vlage lahko določimo iz ustrezne absorpcijske izotermne Slika 3. Krivulje lezenja navlaženih preskušancev pri napetosti 36,84 MPa in pri ra- zličnih vrednostih navzete vlage; a) m = 16,1 %, RV = 83,0 %; b)m = 12,6 %, RV = 73,5 %; c) m = 10,4 %, RV = 63,0 %; d) m = 8,0 %, RV = 50,0 %; e) m = 4,7 %, RV = 23,5 %. [20] [21] [22] [23] [24] k(m0) = 10(-A + /?mo)n [27] krivulje. Cev enačbo [21] vpelje- mo postopno napetost, G = G0u(t), pri čemer je G0 veličina napetosti in je u(t) Heaviside funkcija, jo nato lahko zapišemo kot [22]. Pecht, Johnson in Rowlands so določili J kot linearnega v logari- temski funkciji, g sledi zakonu si- le pri nizkih pogojih čas-nape- tost in f linearnemu naklonu premice pri visokih vrednostih čas-napetost. Ob upoštevanju omenjenega dobimo enačbo [23], pri čemer so c logaritem konstantnega naklona krivulje, t časovna konstanta, GR poljubno izbrana referenčna napetost, ki tvori osnovo sestavljene krivulje lezenja in a, n konstanti, ki po- dajata obliko krivulje. Napetost, Gr, je lahko natezna ali tlačna, če se le ujema z referenčno in se po- javi v manjšem obsegu. V celoti je model lezenja sesta- vljen iz enačbe [19] za nelinearni elastični del in iz enačbe [23] za viskoelastični del. Ko ju vpelje- mo v enačbo [9], postane izraz lezenja zapisan s [24]. Pri naknadni predpostavki za majhne napetosti, tj. v linearno elastičnem področju, sta Brezin- ski in Sanborn z uporabo te enačbe uspešno skonstruirala model za obdelavo eksperimen- talnih podatkov lezenja, izmerje- nih pri različnih napetostih in pri nespremenljivem navzemanju vlage. Enačbo se lahko uporabi tudi za modeliranje podatkov Brezinskega za pojav lezenja pri različnih konstantnih navzema- njih vlage. Razpoložljivi podatki se nanašajo na 36,84 MPa upo- rabljene napetosti, ročno izdela- nega papirja iz čiste celulozne vlaknine in merjene pri različnih vrednostih relativne vlage. Bre- zinski je v raziskavah meril na- vzemanje vlage (določevanje vsebnosti vlage na podlagi abso- lutno suhega vzorca) z vrednost- mi desorpcije vlage, pri katerih je izvajal teste lezenja. Določil je elastične in viskoelastične koefi- ciente, ki znašajo: E0 = 13,3 GPa, a = 0,30, b = 9,50, c = 2,98 x 10-4 MPa-1, n = 0,30 in e = 0,0215 s-1, pri čemer je v enačbi [25] ^ konstanta, ko se napetost G0 ne spreminja. Naklon krivulje lezenja Brezin- skega je nekoliko višji, kot je na- klon, ki so ga dobili Pecht, John- son in Rowlands. Vzrok je v strukturnih spremembah v ma- terialu, ki so rezultat vlaženja preskušanca med eksperimen- tom. Da poenostavimo (logaritem- ske linearnosti), izberemo za funkcijo navzemanja vlage, po enačbi [26], pri čemer sta X in ß konstanti, ki ju je treba do- ločiti. Na podlagi pogojev iz enačbe [24] dobimo [27]. Na sliki 3 je grafično prikazana, pri čemer sta vrednosti konstat X= 5,0 in ß= 62,5. Krivulje so narejene po po- datkih Brezinskega. 5 ZAKLJUČEK Z enačbama [19] in [21] je po- dan konstitutiven model za ela- stično in viskoelastično kompo- nento raztezka, ki opisuje neline- arno vedenje napetost-raztezek celuloznega lista papirja, pri ra- zličnih konstantnih navzemanjih vlage. Model vključuje odvisnost navzemanja vlage od elastičnega modula, ki jo je razvil Nissan, in koristno uporabi pristop Pechta, Johnsona in Rowlandsa z materi- ali, ki so za študij napetostno in reološko enostavni. Vse to so sto- rili z namenom, da bi vpeljali od- visnost navzemanja vlage pri analiziranju pojava lezenja celu- loznega lista papirja. Z omenje- no tehniko oz. pristopom se je število parametrov v modelu kot tudi število potrebnih eksperi- mentov za določitev teh zmanj- šalo na minimum. Poleg tega pa so se razvile tudi osnove, s pomo- čjo katerih lahko izračunamo prirastek gostote energije raztez- ka z ustreznimi podatki večosne- ga obremenjevanja. Iz ustreznih podatkov lezenja, izmerjenih pri različnih konstantnih deležih na- vzete vlage, lahko določimo tudi viskoelastični odziv celuloznega lista papirja. Klemen MOŽINA Univerza v Ljubljani Literatura in viri na str. 34 NAPETOSTNI ODZIV PAPIRJA LITERATURA IN VIRI Brezinski, J. P. The creep properties of paper Tappi Journal, 1956, Vol. 39, No. 2, p. 116 Byrd, von L. Constitutive equation of wood at variable humidity and temperature TappiJournal, 1972,Vol. 55,No. 2,p. 247 Benson, R. E. Effects of relative humidity and temperature on tensile stress-strain properties ofKraft linerboard TappiJournal, 1971,Vol. 54, No. 5,p. 699 Salmen, N. L., Back, E. L. Bending stiffness dependence on temperature and moisture content TappiJournal, 1980,Vol. 63,No. 6,p. 117 Lif,J. O., Östlund, S., Fellers, C. Applicability ofAnisotropic Viscoelasticity of Paper at Small Deformations Mechanics ofTime-Dependent Materials, 1998, Vol. 2, No. 3, p. 245 Pecht, M. Humidity-Stress-Strain Interactions In Polymers Ph.D. thesis, University ofWisconsin-Madison, Department ofEngineering Mechanics, 1982 Bukošek, V. Fizika in mehanika polimerov; polimeri in njihove lastnosti Ljubljana: Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za materiale in metalurgijo, 2000/01 Higgins, H. G. The structure and properties ofpaper APPITA, 1958, Vol. 12, No.1p. 1 Nissan, A. H. A Dynamic Mathematical Model for High-consistency Stock Refining Process Tappi Journal, 1977, Vol. 60, No. 10, p. 98 Christensen, R. H. Theory ofViscoelasticity Academic Press, New York, 1971 Ranta-Manus, A. The viscoelasticity ofwood at varying moisture content Wood Sci. Tech., 1975,Vol. 9,p. 189 Sanborn, I. B. A study ofirreversible, stress-induced changes in the macrostructure of paper Tappi Journal, 1962, Vol. 45, No. 6, p. 465 Bernstein, B., Kearsley, E., Zapas, L. Elastic Stress-Strain Relations in Perfect Elastic Fluids Trans. Soc. Rheology, 1965, Vol. 9, p. 27 Johnson, Jr., M. W., Urbanik, T. A nonlinear theory for elastic plates with application to characterizing paper properties Journal ofApplied Mechanics, 1984, Vol. 51, p. 146 Fellers, C. The mechanism of failure in bending of paperboard Svensk Papperstidning, 1977, Vol. 9, No. 3, p. 89 Eyring, H., Halsey, G. The tensile and compressive deformation of polymer and carbon fibers Textile Research Journal, 1946, Vol. 3, No. 7, p. 437 Urbanik, T. Maximizing top-to-bottom compression strenght TappiJournal, 1982,Vol. 65, No. 4,p. 104 Nissan, A. H. The effects ofwater on Young's modulus ofpaper TappiJournal, 1977, Vol. 60, No. 10, p. 98 Salmen, N. L., Back, E. L. The influence ofwater on the glass transition temperature ofcellulose Tappi Journal, 1962, Vol. 60, No. 12, p. 137 Andersson, O., Berkyto, E. Some factors affecting the stress-strain charac- teristics ofpaper Svensk Papperstidning, 1951, Vol. 54, No. 13, p. 437 IVO SEKNE TVOJA DELA SO TVOJ SPOMIN. REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 4/2006 Založnik in izdajatelj DELO, d. d. Predsednik uprave Danilo Slivnik Soizdajatelj GZ Slovenije, Združenje za tisk Glavni in odgovorni urednik Marko Kumar Lektorica Zala Budkovič Uredniški odbor Andrej Čuček Gregor Franken Klementina Možina Ivo Oman Leopold Scheicher Matic Štefan Naslov uredništva Delo - GRAFIČAR Dunajska c. 5 SI-1509 Ljubljana T. +38614737 424 F. +38614737 427 internet www.delo.si/graficar TRR: 02922-0012208609 Letna naročnina je 4800 SIT (20,30 EUR). Posamezne številke po ceni 999 SIT (4,17 EUR) dobite na našem naslovu. Preračun v evre je informati- ven. Zanj smo uporabili centralni parite- tni tečaj 1 EUR = 239,640 SIT. Revija izide šestkrat letno. Grafična podoba Ivo Sekne> Naslovnica fotografija in obliklovanje Matic Štefan Grafična priprava Delo Grafičar Tisk in vezava Delo Tiskarna, d. d. Uredništvo ne odgovarja za izrazje in je- zik v oglasih in prispevkih, ki so jih pri- pravile tretje osebe (oglasne agencije, reprostudii ...). Tudi ni nujno, da se od- govorni urednik strinja s strokovnim izrazjem in definicijami v objavljenih pri- spevkih. v • • • • v • ; .•I'a'tVJ. • • •tJftMnUi^»« * ooa EFI programska oprema za upravljanje in vodenje tiskarn KAMI pomožna sredstva za reprodukcijo KODAK GCG (Creo) ofsetne plošče, grafični filmi, kemikalije in oprema za pripravo tiska, oprema in materiali za analogni in digitalni poizkusni odtis (matchprint), flexo plošče KIMOTO vsi materiali za izdelavo montaž NW - Graphic drobni grafični pripomočki TETENAL kemični proizvodi za grafično industrijo ATLANTIC ZEISER grafični števci in oprema za številjenje BBA BELGIUM cevne navleke in krpe za čiščenje BÖTTCHER vse vrste tiskarskih valjev DAY INTERNATIONAL ofsetne gume in poliester podloge DIAURES samolepilne folije in papirji FALK naprave za predpripravo vode za grafično industrijo FARBENFABRIK PRÖLL barve za sitotisk FOTECO emulzije in kemikalije za sitotisk FRITHJOF TUTZSCHKE cevne navleke in podložni kartoni PCS potrošni in nadomestni deli PRINTING RESEARCH brez madežev-Super Blue VARN PRODUCTS COMPANY pomožna sredstva za tisk VARN KOMPAC avtomatski vlažilni sistemi XEROX digitalni tisk XSYS PRINT SOLUTIONS - ANI PRINTING INKS vse vrste barv za tisk DERPROSA folije za hladno in toplo plastificiranje GUARRO CASAS knjigoveški prevlečni materiali Grafik d.o.o., Letališka cesta 32, 1000 Ljubljana telefon • h.c.-tajništvo 01 548 32 00, prodaja 01 548 32 24, faks • h.c.-tajništvo 01 548 32 10 e-pošta grafik@grafik.si • www.grafik.si People & Print Nova KBA Rapida 205 za super velike formate Vec XXLplus možnosti Ob novem superjumbo ofsetnem stroju KBA se tiskarjem plakatov in oglednih kartonov zaiskrijo oči. A tudi v proizvodnji embalaže in knjig ponujata Rapida 205 (format 151 x 205 cm) in Rapida 185 (format 130 x 185 cm) nove možnosti. Z integrirano napravo za vzdolžno rezanje ICS se lahko velike pole razrežejo v knjigoveške in precizno izlagajo za dodelavo. Rapida 205 omogoča gosodaren tisk plakatov v nevsakdanjih formatih, kot je 40/1 superposter, za tisk klasičnih formatov 18/1 zadostuje že Rapida 185. Oba stroja sta avtomatizirana in uporabniško prijazna, prav tako kot moderni ofsetni stroji srednjih formatov. Na željo dobavijo ob lakirnem in perforirnem členu tudi številno dodatno opremo, ki še poveča uporabne možnosti svetovno uspešnih velikoformatnih ofsetnih strojev KBA. Želite več podrobnosti? Zadostuje telefonski klic. Alois Carmine KG, telefon ++43 1 982 0151-0 E-posta: office@carmine.at, www.kba-print.com Koenig & Bauer AG