Lelo XIV
V.b.b.
Dunaj, dne 31. oktobra 1934
St. 44.
Naroča se pod naslovom: .KOROŠKI SLOVENEC".
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Politično in gospodarsko društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
Stane četrtletno : 1 S 50 g ; celoletno : 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25.— ; celoletno: Din. 100.—
Jugoslavija.
Žaloigra v Marseilleu je obrnila pozornost vsega sveta na državo, od katere je usoda zahtevala najtežjo in največjo žrtev — njenega kralja. Bilo je to zadnje veliko delo kralja, ki je umiral z besedami: Čuvajte mi Jugoslavijo!
Proti pričakovanju političnih kratkovidnežev in neprijateljev slovanstva obstoja Jugoslavija tudi po strelih v Franciji. Nasprotno se je zgodilo, Jugoslavija je dosegla, seve na račun najtežje svoje žrtve, v svetu ugled, ki bi ga ji ne mogel nuditi še tak uspeh na političnem polju. Pestra družba diplomatov in državnikov številnih evropskih držav je spremljala kralja Aleksandra na njegovi zadnji poti, ki je zadobila s tem naravnost obliko evropskega političnega kongresa. Prijateljstvo zaveznic Jugoslavije je prišlo do lepega izraza. Pa tudi države, ki so bile do Jugoslavije v napetih odnošajih, so opustile pod vplivom strašnega dogodka svoja nasprotja in pokazale dobro svojo voljo napram slovanski sosedi. Očitna je bila sprememba stališča Italije po kraljevem umoru. Italija do zadnjega časa ni skrivala svoje nenaklonjenosti napram slovanskemu jugu. Posebno še je sprememba očita, ko se je jugoslovanski narod javno in očitno izjavil za svojo državo in so Hrvati v Jugoslaviji dokazali, da odločno odklanjajo vsako vez s teroristi in ubežniki v inozemstvu. Tedaj je Italija brez pridržka priznala polno državotvornost jugoslovanskega naroda. Prostodušno in. odkrito je izrazila, željo prijateljstva s sosedo naša Avstrija in ob vsej tragiki žalostnega dogodka v Marseilleu je avstrijsko in inozemsko časopisje beležilo razveseljivo dejstvo, da je kraljeva žrtev postala kraljevski prispevek k zbližanju in sporazumu obeh držav, Jugoslavije in Avstrije. Osebni zastopnik nemškega voditelja in kanclerja Hitlerja, Goring, je o priliki žalnih svečanosti v Beogradu očito snubil Jugoslavijo v imenu Nemčije. Končno se splošnemu utisu in vplivu ni mogla odtegniti niti Madžarska, ki krčevito odklanja vsak očitek sokrivde na atentatu. Sicer tako hladni zunanji minister Anglije sir Simon je nedavno podal izjavo, da je položaj v Evropi pomirljiv posebno zaradi treznega in samoobvladajočega zadržanja Jugoslavije, ki je velika država in za obstoj političnega ravnotežja neobhodno potrebna. V daljni Moskvi je komisar Litvinov govoril o priliki žalne svečanosti za kraljem Aleksandrom lepe besede, da je bil kralj Aleksander zares narodni vladar in vzor državnika, ki zasluži, da gredo po njegovih stopnjah vsi, ki sta jim pri srcu mir in mednarodni sporazum. Atentat je pretresel tudi Ameriko in kot je predsednik Roosevelt s soprogo in državnim tajnikom naslovil sožalne brzojavke v Jugoslavijo, tako iskreno čuti z jugoslovanskim narodom ameriško ljudstvo.
A neprimerno večje važnosti kot sožalovanje in sočustvovanje zunanjega sveta je za Jugoslavijo in Evropo drugo veliko dejstvo ob priliki kraljevega umora. Menda ga po letu deklaracije ni bilo v vsej žalosti tako svečanega trenutka za Jugoslavijo kot je bil ta, ko se je vse ljudstvo od stare Srbije pa preko Beograda in Zagreba in Ljubljane do zadnje črnogorske, hrvaške in slovenske vasice tako enodušno in tako spontano izjavilo za svojo državo. Očividci, ki so se udeležili žalnih svečanosti in imeli priliko videti in čuti odjeke kraljeve smrti v duši Jugoslovanov, pripovedujejo, da so se godili med narodom prizori, ki so nepopisni. Ni besede za to, kako je narod žaloval za svojim kraljem. V velikih dneh so se umaknili vsi notranji prepiri in nasprotna na-ziranja eni sami misli: ohraniti Jugoslavijo, za katero je žrtvoval njen kralj svoje življenje. Slovenija in Hrvaška sta se zagrnili v najtežjo žalost. Ob teh dejstvih se razblinijo vsa grda na-
tolcevanja o nezrelosti Slovencev in Hrvatov za jugoslovansko državo. Narod, ki tako ljubi svojega vladarja, je resnično poln najvišjih moralnih vrednot in zato upravičen, da odklanja vsako tujerodno pokroviteljstvo in varuštvo. To je resnično dober narod in njegova duša je zdrava in ! nepokvarjena.
Temelji Jugoslavije stojijo trdno in neomajeno. Jugoslovanska država ni slučajna tvorba, marveč k samostojnemu življenju dozorel troedini narod.
Ob teh dejstvih države materinskega naroda hitijo naše misli v našo državo, kjer so naši državni voditelji na delu, da vrnejo ljudstvu zavest avstrijskega državljanstva. Razgaljena je
vsa kratkovidnost onega političnega stremljenja v državi, ki je ljudstvo sililo, naj se odpove samostojnosti ter podredi rajhovskemu režimu in rajhovski miselnosti, ki je po svojem jedru in svojem bistvu tuja miselnosti avstrijskih Nemcev. Solidnost sedanjega notranje-političnega razvoja v državi priča, da tudi velika žrtev kanclerja Dollfussa ni bila zaman. Ob globokih odmevih 1 kanclerjeve smrti v narodu so pisali vladni listi, da je kancler padel, da bo Avstrija živela. Nočemo se varati, da je bila žrtev kanclerja, ki se je prostodušno in iskreno izjavil tudi za narodne pravice manjšin v državi, zaman tudi za narodno življenje naše manjšine na Koroškem.
Avstrijci, možje in žene!
Zvezni kancler dr. Dollfuss, ki je pripravil pot novi državi, se je v pretekli zimi postavil na čelo ! zimske akcije in je pozval sodržavljane, naj po | svojih močeh prispevajo, da nikdo v zimi ne bo j gladoval in zmrzoval. Kanclerjevemu klicu so se z veseljem odzvali vsi sloji avstrijskega ljudstva. Tako se je zbralo in razdelilo nad 10 milijonov šilingov kot izdatno pomoč v zimi.
Nova zima je pred durmi. V smislu blagopokoj-nega kanclerja dr. Dollfussa je zvezna vlada izvedla predpriprave za nadaljevanje zimske akcije hr je pripravita za ta iniutna sredstva. Potrudila se je v minulih mesecih, da nudi delo in zaslužek, in posrečilo se ji je zmanjšati število brezposelnih za nad 100.000. Zima zopet sili k ustavitvi dela, lakoti se pridružuje mraz. Oskrba potrebnih zahteva velika sredstva. Zvezna vlada je s svojim prispevkom šla do skrajnih meja, a ve, da javne organizacije ne bodo zmogle vseh potreb.
Stoječ na čelu zimske akcije kličem po vzgledu svojega predhodnika vsem avstrijskim ženam in možem, naj nudijo tudi svojo pomoč.
Mislite na vaše, lakoto in mraz trpeče sodržavljane, ki so brez sredstev izročeni hudi zimi! Pomagajte, kjer morete, pomagajte, kolikor morete! Izpolnite svojo socialno in krščansko dolžnost napram svojim bližnjim!	j
Obračam se v prvi vrsti na one, ki imajo pre- i moženje, posestva in dohodke. Darujte hitro, darujte bogato! Tako delate zase in za svoje družine.
Obračam se na naše pridne kmete, kateri so bili v večini pokrajin naše države deležni dobrega pridelka. Iz domačega gospodarstva naj se pokrije mizo revežev in jim zakuri sobo.
Obračam se na javne in zasebne uradnike, na penzijoniste in na osebe v prostih poklicih. Dajte del svojih dohodkov potrebnim, s tem si zavarujete svoje plače in pokojnine!
Obračam se do delavstva v industriji, trgovini, obrti in poljedelstvu, ki imajo delo in zaslužek. Pomagajte svojim nesrečnim tovarišem, katerih potrebo sami najbolje poznate, nositi težko usodo! Če prispeva vsak hlapec, dekla in pomočnik, če da vsaka dekla in služkinja samo majhen del svojega zaslužka, izdatno omili revščino in potrebo.
Obračam se na žene, katerih najlepša naloga je v skrbi za ljubljene svojce. Delite svojo skrb tudi revežem in nosite tudi v njihove koče nekaj veselja!
Obračam se na svoje sodržavljane vseh stanov. Nikdo naj ne manjka, če gre za pomoč! Prostovoljno hočemo z združenimi močmi najti sredstva za odpomoč v zimi in tako izpolniti sveto oporoko našega blagopokojnega kanclerja dr. Dollfussa. Tako bomo hkrati sodelovali na velikem delu, ki ga je zasnoval on za nas in naše otroke — na obnovitvi naše države.
Zvezni kancler dr. Kurt Schuschnigg.
Nova jugoslovanska vlada. Dosedanji ministrski predsednik Uzunovič je sestavil novo vlado, v kateri se poleg starih ministrov nahaja še general Živkovič, dr. Marinkovič in dr. Srskič. Beograjska „Pravda“ pripominja k sestavi, da so s tem potrjeni dosedanji notranje-, in zunanjepolitični cilji tudi za bodoče. Odstavljen je bil maršal dvora general Dimitrijevič, ki je spremljal kralja Aleksandra na njegovem zadnjem potovanju.
Kralj Aleksander je slutil smrt. Londonski „Daily Herald“ piše, da se je njegov dopisnik razgovarjal po strašnem atentatu z neko zelo u-gledno jugoslovansko osebnostjo, ki mu je pripovedovala, da je kralj Aleksander že nekaj dni pred odhodom slutil svojo tragedijo. Kralj je — tako piše dopisnik — naprosil kneza Pavla pred odhodom, naj ostane do njegovega povratka v prestolici, ker ne ve, kaj se utegne zgoditi. „Grem,“ je rékel kralj, „toda vem, da se ne bom več vrnil v Beograd!" Ko ga je knez Pavle skušal
prepričati o neutemeljenosti slutenj, je odvrnil: „Že večkrat so me oni skušali zadeti. Bojim se, da se jim bo tokrat posrečilo!" Ko ga je nato njegova okolica skušala pregovoriti, naj potovanje opusti, je z odločnostjo odgovoril, da od svojega potovanja noče in ne more odstopiti, pa naj se zgodi, kar hoče. List zaključuje: Zla slutnja kraljeva se je izpolnila.
Madžarska ovira sporazum v Evropi. Vsa madžarska politika je osredotočena na en sam cilj: sprememba državnih meja. Na to zahtevo Madžarov odgovarjajo države, na katerih račun naj bi se po želji Madžarov izvedla revizija mirovnih pogodb, s svojimi protizahtevami in s tem jasno izpovedujejo, da niso voljne odstopiti niti pedi svoje zemlje. Dosedaj je Madžare v njihovih ciljih podpirala Italija. Pod vplivom Francije in predstoječega sporazuma z njo pa se začenja danes odmikati od svoje zaveznice. Madžarska medtem snuje s pomočjo Nemčije in Poljske novo zaroto proti sporazumu v Evropi. Nedavno se je ministrski predsednik Gombos vrnil s svojega potovanja v Varšavo.
Nemški protestanti se upirajo podržavljenim '
Hitler je svoječasno imenoval protestantovskega pastorja Miillerja za državnega škofa vseh protestantov. Škof Miiller je kot svojo nalogo pregia- ; sil podreditev protestantovske cerkve državi. \ „En narod, ena cerkev, ena država" je njegovo geslo. Večina pastorjev in protestantovskih škofov ga je odklonila, nakar je pričel z odstavljanjem nepokornežev. Tako je nedavno odstavil bavarskega protestantovskega škofa Meiserja ter ga dal zapreti v njegovo hišo. Sledile so demonstracije pristašev proti ukrepom državnega škofa. Večina pastorjev in vernikov stoji za škofom Meiserjem. Spori še niso razrešeni, ker Hitler doslej še ni zavzel k njim svojega jasnega stališča.
Glasovanje v Posaarju. Okroglo 550.000 Po-saarcev bo v januarju prihodnjega leta glasovalo za ali proti Nemčiji. Propagandno delo je v polnem razmahu. „Deutsch die Saar immerdar" in še dolga vrsta sličnih krilatic vabi ljudstvo k glasovanju za Nemčijo. Brezizgledna je borba onih, ki so za pridružitev Posaarja k Franciji. Katoličani in socialisti zagovarjajo stališče, da so za pridružitev k Nemčiji, a ne k Nemčiji Adolfa Hitlerja. Na Društvo narodov so vložili prošnjo, naj se izid glasovanja smatra veljaven samo za dobo Hitlerja, potem se bodo tudi oni izjavili za Nemčijo.
Žalostna bilanca španske revolucije. Po udušeni vstaji se sestavlja žalostni obračun. Nad 1000 smrtnih žrtev, med njimi do 40 duhovnikov. V Asturiji so- uporniki pognali v zrak špansko banko in odnesli 14 milijonov peset. Poslopje, kjer so nekoč bivali jezujti in se je stanovalo, so porušili s pomočjo 4 ton dinamita. Škofijska palača in katedrala v glavnem asturskem mestu Oviedu sta izropani, uničena je dragocena univerzitetna knjižnica. Skupno je porušenih v mestu do 70 poslopij. Ministrski predsednik Lerroux je napovedal najstrožje postopanje proti upornikom, katerih je na stotine v zaporih. 16 oseb je doslej sojenih na smrt.
Mehika je izgnala duhovnike. Mehiški državni parlament je minuli teden sprejel zakonski predlog, da se nemudoma izženejo vsi katoliški nad-škofje, škofje in duhovniki iz države. Predlog je bil podan od socialističnih revolucijonarjev in bil utemeljen, češ da so katoliški duhovniki podvrženi samo Vatikanu in so zato inozemci. Povod pa je bil. ker so se mehikanski katoliki odločno uprli uvedbi socialističnega pouka po šolah. Doslej je vlada izgnala 72 škofov in veliko število ! duhovnikov, zaprte so tudi vse cerkve ter prepovedane cerkvene proslave. Verjetno je, da bodo mehiški katoliki proglasili šolsko stavko v protest proti boljševiziranju šolstva.
I	PODLISTEK	I
Ksaver Meško:
Na Poljani.
Tako je čakala vsa Poljana — a snega ni bilo. Zrak je bil čist in dster, in zemlja je zmrzovala ponoči. Če je šel kdo po cesti navsezgodaj, je moral skrbno paziti, da mu ni spodrsnilo in ni padel. A kdaj sredi dopoldneva je zasijalo solnce; in kamor je padla toplota njegovega pogleda, se je otajala zemlja. Klanci, ceste gor v gozde, razprostirajoče se od Poljane po hribih gor do vrhov, zakotja, kamor ni prodrli svetel žarek iz očesa solnčnega, so ostali zamrli ves dan.
Sicer pa je bilo solnce že slabotno, postarano. Sijalo je pač, a kakor bi pojemal na lazurju ogenj, ker mu ne priklada nihče goriva; kakor bi brleia tam nizko nad hribi luč, ki ji ne priliva nihče olja. Pihnil bi razposajen fante in bi jo upihnil; zalučal bi kamen v leščerbo in bi jo zdrobil — vgasnila bi v hipu.
A tisti ponedeljek pred prvo adventno nedeljo je prihitel črez hribe nenadoma veter. Pridrvel je kakor mlad razposajenec, kipečega življenja, neukročenega poguma poln, ne pazeč, kam hiti, ne meneč se, v kaj se zaleti. Pridrvel je s čilo močjo in brezobzirno se je zaletel v suho vejevje jablan in hrušk ob vaških hišah in jih je stresal, da je ječalo in je pokalo v njih od korenin do najtanišega vršička.
V gozdih nad vasjo je zadrhtel pri prvenj navalu prestrašen, stokajoč vzdih od doline gor do vrhov. Pripognili so se vrhovi smrek in borov v
] DOMAČE NOVICE ffl
Vsi sveti.
J. št.
Vsi sveti. Dan, posvečen spominu umrlih. Brez toplote so skoraj sončni žarki. Rahel vetrc trga redko orumenelo listje in ga skoraj brezšumno spušča na razhojena in razmočena tla.
Proti vaškemu pokopališču hiti žalno oblečena množica, noseč vence in šope zadnjih, jesenskih rož. Dolga vrsta prosjakov prosi pred pokopa-liščnimi vrati z glasno molitvijo mimoidoče za milodar. Tuintam se skloni usmiljena mamica in deli miloščino v premrle roke revežev.
Pokopališče je kakor cvetoč vrt. Morebiti je marsikateri grob bil zapuščen in pozabljen celo leto, danes so prišli nekdanji prijatelji in znanci onih, ki spe v hladnih gomilah, prišli so, da o-krasijo grobove njim, ki so jim bili tudi v življenju dragi, in da pomolijo za njihov dušni blagor.
Med ozaljšanimi grobovi stopa borno oblečen mož. Star, obnošen plašč pokriva upognjeno, slabotno postavo. Zamazan nahrbtnik vsebuje naj-brže vse njegovo boro imetje. Daši še ne more biti star nad petdeset let, je vendar podoben dozorelemu starcu. Eden izmed one ogromne armade je, ki jih je neusmiljena usoda vrgla na cesto.
Skoraj boječe se preriva med pražnje oblečeno množico. Tam v kotu ob pokopališčni ograji sameva zapuščen grob. Ne cvetke ne lučke ni na njem, le zelena trava je prerastla gomilo neznanemu, ki morda v življenju ni bil tako silno zapuščen. Starikavi mož se ustavi pred tem zapuščenim grobom, iz plaščevega žepa potegne dve svečki, kupljeni za zadnje izprošene groše, ob sosednjem grobu jih prižge in zasadi v trdo zemljo. Daleč tam v njegovi domovini čakajo nanj štiri prav tako zapuščene gomile in ni ga danes nikogar, ki bi položil nanje šopek cvetja ter izmolil očenaš... Tukaj, daleč proč, ob grobu neznanca se hoče spominjati on, slabotni popotnik njih, ki so ga edini ljubili in kojih se je tudi on oklepal z vso ljubeznijo.
Zatopil se je v premišljevanje. Ni še dolgo tega, ko je žive! srečno, popolnoma srečno, a danes je to daleč, nedogledno daleč, nekje ...
Stariše je izgubil, ko si je že sam služil svoj kruh. Oženil se je. Delo je imel v tovarni, trdo delo sicer, pa saj je bil močan in mlad... Prišla pa je bolezen, jetika, rad je žrtvoval prihranke, rad bi bil žrtvoval vse, samo da reši ženo in hčerko. Zaman. Danes jih blagruje. In potem, tovarna mu je odpovedala delo in šel je, kakor jih je šlo že tisoče pred njim in jih gre še sleherni dan...
Ni videl ljudi, ki so šli mimo njega in se nanj ozirali. Ni slišal duhovnika, ki je molil in blago-
tihi nadi, da pohiti črez nje neprijazni popotnik in | se ne vrne več. A motili so se. Letal je širom po gozdu, s težkimi koraki, kakor pijan, sirov potepuh. Zapletal se je v pikinasto vejevje, da so se zlili vzdihi posameznih dreves v en sam dolg in j glasan stok.
S trdo roko je posegel tudi v vaške strehe in slemena in jim je zadal velike rane. Razposajeno se je igral z izpuljeno slamo in jo je trosil po dvoriščih in po njivah ob hišah.
Vaščani so gledali z ne voljo, godrnjali so glasno. A veter jih je prevpil.
Proti koncu tedna je postalo vreme mirnejše. Veter se je utrudil; zaspal je nekje v skritem gozdnem zatišju; morda ga je bilo sram in je odšel v temni noči črez gore ...
Andrej je delal s Tonetom v petek v gozdu. Vrnil se je v mraku. Postal je pred hišo in je menil proti gospodarju, stoječemu na pragu:
..Lisice lajajo v gozdovih, zrak je miren in topel — sneg dobimo."
Gospodar ni odgovoril. Stal je mirno med dur- j mi. Jasno se je črtala velika in močna postava iz ] teme, polneče vežo za njim. Obraz mu je bil resen kakor vedno, skoro trd. Zareze ob ustih so se zdele Andreju ta hip daljše in globlje, znamenje, da je bil gospodar slabe volje. Z ostrim pogledom je zrl črez topole, stoječe ob plotu pri cesti, in preko črez dom Dolinarjev tja na gore.
„Vidi, da prihaja sneg, in ,se jezi" — je pomisli! Andrej, ki je poznal gospodarja kakor samega sebe. Ne da bi omenil še besedico, je šel črez dvorišče proti hlevom.
V soboto zjutraj je bilo oblačno. Le daleč proti vzhodu je blestel1 ozek pas nebesnega lazurja, raz- i cefrati kakor plašč beračev.
slavljal grobove. Tudi ni zapazil, da se pokopališče polagoma prazni in da sta njegovi svečki že davno dogoreli. Šele večerni hlad, ki mu je silil skozi obnošeno obleko, ga je vzdramil iz zamišljenosti. Trepetajoč mraza je šel skozi poko-pališčna vrata nazaj — v tako kruto življenje.
V žalostnih dneh Jugoslavije. Prijatelj lista nam pošilja sledeče ganljivo pismo Korošice-učiteljice v Jugoslaviji: Danes Ti moram malo poročati o naši žalostni usodi. Gotovo pazno poslušaš radio. Tudi časopisi natančno poročajo o tem. Nikdar še ni bilo takšnega žalovanja, pravijo stari ljudje. Mi sami nismo vedeli, da smo tako ljubili našega kralja Aleksandra. Ne morem popisati, kako je zadela novica o njegovi smrti vsakega, tako da so ljudje vsi neumni letali sem in tja. Žalost pa je vsak dan večja. Vse tiči pri radiju in čaka poročil. Možje pravijo, da se ne morejo zdržati solz; otroci v šoli so na glas jokali. Jaz sama sem že toliko prejokala in si ne morem pomagati. Mi smo se čutili pod našim kraljem tako varne, bil je res kralj miru. Jaz sem bila že čisto namenjena v Beograd k pogrebu zraven naših učiteljic, pa sem se nazadnje skesala; bodo hodili štiri dni. To bo ljudstva. Ravno je poročal radio, da ljudstvo tako plaka, da se valja po tleh. Toliko se govori o preprostosti našega kralja. Neki fant, ki je služil vojake v Beogradu, je pravil, da je kralj, če je kam jezdil s slugo, pustil čestokrat konja na cesti in šel po njivah ali travnikih bogve kam k ljudem, ki so tam delali, in se dolgo razgo-varjal z njimi. Vsakega je nagovoril z „brate!“. Cel dan gorijo danes sveče po oknih. Sinoči si videl luči na oknih še ob polnoči. Ljudje večinoma niso šli spat, hoteli so stražiti našega Aleksandra zadnjo noč. Pri nas smo tudi stražili do jutra.
Dr. Anton Korošec in njegovi tovariši — svobodni. Kakor znano, je bival g. dr. Anton Korošec dosedaj na otoku Hvaru. Povodom žalnih svečanosti so pristojne oblasti izdale odlok, po katerem se prejšnji ukrepi prekličejo in se g. dr. Korošcu dopušča svobodno kretanje. Isto velja tudi za tri njegove tovariše.
Globasnica. (Iz občinske seje.) Občinski odbor občine Globasnice je soglasno imenoval višjega vladnega svetnika g. barona L’Estocquea. okrajnega glavarja v Velikovcu, globaškim častnim občanom. Istočasno je bil imenovan župan tukajšnje občine g. Janez Jeki, pd. Zagov, častnim občanom. G. Jeki deluje že nad 40 let neprenehoma v našem občinskem odboru in vrši nad četrt stoletja vzorno županske posle. Pač redek jubilej odgovornega dela v teh težkih časih! Gospodu županu pa kličemo: Bog Vam bodi plačnik za Vaše žrtve in trud in Vas ohrani še mnoga leta!
Po dnevu je prisopihal dol iz lesa nekolikokrat veter in se je zaletel sunkoma v topole, da so zaječali. Vlažen je bil, ker je prenočeval' v mokrih gozdnih duplinah. Pohitel je gor po dolini in je hitel v gozde na onem koncu dolinskem, vzdihujoč in sopeč, kakor bi bil utrujen in bi stopal zelo težko. Tiho je postalo za njim, mirno in svečano. Bilo je kakor pred velikim praznikom — vsa dolina polna svečanega pričakovanja.
Proti večeru so se gnetla vsa mizarjeva deca ob oknih. Vrišč veselja se je razlegal po izbi.
„Mati, sneg!" —
II.
Ko so vstali vaščani navsezgodaj, da gredo k zornicam, je imela vsa dolina čudovito krasno obleko.
Praznik je bili v hišah, praznik v prirodi. Z mehkim plaščem je odelo ljubeče nebo prezebajočo zemljo, ki se je postarala v enem mesecu, da ji je pokalo lice in so se ji črtale v ožaloščeni obraz dolge in globoke gube. Mehki plašč je vrglo na rame gozdovom; tudi glave drevesne so bile povsem ovite ž njim, da so se slišali vzdihi le pritajeno — kakor bi vzdihovalo v globoki zamišljenosti, v spanju, v sanjah...
Zazvonilo je pri fari. Čudovito se je glasilo zvo-neme v snežno jutro: kakor bi se pogovarjali med snežinkami nevidni duhovi s poltihimi. drhteče pojočimi glasovi. Čudovito je zvonilo kakor bi prihajali glasovi iz globočine, izpod snega, kot bi bili zasneženi tudi zvonovi... A morda je stari cerkovnik zaspan, bolan morda. Mogoče, da giblje zvon slabotno, z leno, od zime otrplo roko...?
(Dalje sledi.)
Celovec. (Jesenski trg in drugo.) Na dan sv. Uršule je bil v mestu dokaj živahen trg, ulice so ob številni množici z dežele kar zaživele. Na trg je bilo pripeljanih mnogo konjev, goveje živine in prašičev, tudi kupčije je bilo dovolj. Na Glavnem in Kardinalskem trgu, kjer se je vršil jesenski sejem, je bilo dovolj vrvenja v pozni večer. Poleg domačih obrtnikov, ki so razstavili svojo domačo robo in je tudi precej prodali, so postavili stojnice z najrazličnejšim blagom in drobižem številni sejmski potniki. „Šlager sezone** je bila menda neka patentirana pasta za krpanje nogavic. Odslej se bodo luknje v nogavicah in perilu enostavno zalepljale, naše babice pa bodo ob tako priljubljeni posel. Dovolj je bilo praktičnega kuhinjskega orodja, tkanine in še patentiranih o-vratnikov, ki se očistijo enostavno brez perice in brez mila. Na sejmu seve tudi ni manjkalo čarodejev z igralnimi kartami, prerokinj in zvezdogledov, končno je še „billiger Jakob** prodajal svoje slane in neslane šale. Z dežele došli so kupovali razmeroma dovolj, posebno čevlje, suknje in razno orodje, meščani pa so se brigali bolj za drobnarijo. Živahnosti in drobiža je bilo dovolj.
-— V petek 19. oktobra je policija stikala za berači in prijela nič manj kot 30 revežev, ki so bili vsi z dežele. Oddala jih je okrajni sodniji, ki jih nato pošlje v pristojne občine. Kot znano, je prosjačenje v mestu ob petkih prepovedano. Menda bo policija svoje delo nadaljevala.
Brnca. (Razno.) Poljski pridelek smo spravili -v žitnice in skednje, smo z njim več ali manj zadovoljni. Tudi sadje je dobro obrodilo in bo dovolj mošta. Mnogo sadja pokupi beljaški trg, ki plačuje za namizno sadje razmerno dobro ceno do 50 g. Konjunktura vlada sedaj v prodaji drv. Vozimo jih v Beljak, kjer plačujejo po 15 šil. za kubični meter trdih in do 12 šil. za meter mehkih drv. — Tudi sicer je pri nas dovolj življenja. V narodnem oziru pričakujemo tudi spremembe na županskem stolcu naše občine. Pa o tem bomo še poročali. — Naši pevci so se črez poletje neutrudljivo vadili in bodo svojo dobro formo kmalu pokazali. Le duščenje „sirka“ jih je za dva tedna nekam zmotilo, pa nič hudega. Naše društvo se pripravlja na novo sezono in upamo, da se dotlej njegov tajnik in blagajnik „vzbudita“. — Dne 16. t. m. smo ob veliki udeležbi pokopoli Markovo mater z Brnce. Bila so nadvse dobra in značajna žena in na grobu so jim č. domači župnik posvetili lepe poslovilne besede. V slovo so ranjki materi zapeli tudi pevci. Saj so bili mati naših dveh najboljših tenoristov. R. i. p. Markovi družini naše iskreno sožalje!
Skočidol. (Razno.) Šolske počitnice so letos tudi tu trajale 3 mesece. Pri nas niti svečana niti julija meseca izgredov ni bilo. Domobranci so bili svojim nalogam kos. — Po leti je priredila domovinska fronta shod tudi tu. Vsebina govora je bila: „Nemštvo v Prusiji in v Avstriji.** Namen Avstrije je „narodespojilen“. Marsikateri stavek je bil povedan tudi v prilog Slovencem. — Letina je bila letos vsled toče in moče pod-srednja. Najbolj bo primanjkovalo kruha. — Na treh so se pasle čebele pasiščih, le malo so našle medu na zeliščih. Kar letos ni bilo, pa enkrat spet bo, tako zdaj senice pred uli pojo! — Imeli smo 1934: Glasnikov SJ 25, Mohorjanov 30, Nedelj 32, Bogoljubov 5 in še ta in oni list oz. časopis. — Sneg je že padel, je pa spet „šov“ od sonca pregnan k Snežnikom domov! Sijaj, sijaj še solnčece!
Žvabek. (Zlata poroka.) Na god sv. Terezije dne 15. oktobra se je vršila v Žvabeku pomenljiva slovesnost: Jugovi starši so obhajali zlato poroko. Redka slovesnost, od 10.000 parov komaj ■en sam par! Še en par je stal pred 50 leti hkrati z Jugovimi starši pred oltarjem, a že nad 20 let počivata zakonca v grobeh. Jugovim staršem pa je dal Bog pričakovati to redko slovesnost. G. župnik Uranšek je povdarjal, da sta jubilanta vedno zvesto izpolnjevala 4. zapoved in zato se je nad njima izpolnila obljuba „da boš dolgo ži-vel“. Slavnostno pridigo je imel domači župnik, tako priljubljeni dušni pastir, pravi oče župnije g. Uranšek. Poročal je jubilanta njun sin g. Aleš Zechner, župnik v Železni Kapli. Vsi sorodniki so se udeležili slovesnosti in zelo mnogo župljanov. Zlatoporočenca sta z mnogimi drugimi med sv. mašo, ki jo je ob asistenci dveh kaplanov opravil gospod Aleš, prejela sv. obhajilo. Po cerkveni slovesnosti se je vršila pri Luknarju prav domača prisrčna proslava. Tudi na tem mestu jubilantoma: iskreno častitamo!
Lipa—Konatiče. Poročni prstan sta si v sredo dne 24. m. m. podala v lični podružnici v Kona-tičah skrbno osnaženi po sedanjem cerkovniku
Za pranje mora bili voda vedno mehka!
Zato vodo poprej omehčaj z dodatkom Menka! Samo z mehko vodo izrabiš popolnoma pralno sredstvo in dosežeš močno penjenje. H e n k o je obenem znano sredstvo za namakanje perila.
Henko za pranje in čiščenje
in lipškem cerkvenem ključarju Ambruschu, lije- , go va hči Uršula Ambrusch, vešča šivilja, in brane Ignacij Jelič, črevljar v Vinarah. Glasno sta izrekla besedico „da“. Svatov je bilo poleg prič tega svedok 20. V domovanju neveste so imeli nato svatbo, kjer so se kratkočasili pozno v noč.
Da bi bila srečna in da bi doživela visoko število blagoslovljenih let!
Šteben pri Globasnici. (Dva odlična pogreba.) Dne 18. oktobra so zapeli zvonovi na zadnji poti gospej Adeli Kraiger in 2 dni navrh njenemu možu upokojenemu profesorju Blažu Kraigerju. Blagi profesor je bil tukajšnji rojak in je kot ab-solviran jezikoslovec dobil službo profesorja jezikov na državni ruski gimnaziji v Helsingforsu na Finskem leta 1880. Po 321etnem uspešnem delovanju je bil na lastno željo upokojen in je potem s svojo- skrbno soprogo, ki je bila rodom Poljakinja, živel v Švici. Da je dobival pokojnino, je moral vsako leto nalašč po denar v Rusijo.
Po svetovni vojni so boljševiki profesorju ustavili penzijo. Da pa je bila mera trpljenja polna: rajni profesor je imel okoli 6000 šil. naloženih v podružnici depozitne banke, ki je krahirala in izplačala profesorju komaj borih 10 šil. Ubogi profesor je bil tako kot osivel starec vržen na cesto s svojo soprogo. K veliki sreči sta skrbeli za roditelja obe hčerki, ki sta se vestno držali 4. zapovedi. Udeležba pri obojnem pogrebu je bila kljub velikemu delu na polju jako dobra, domači pevski zbor je dovršeno zapel poslovilne pesmi pred hišo žalosti in pri grobu, domači dušni pastir dekan Kindlmann pa je ganljivo govoril obema v slovo. 37 let sta živela rajna v srečnem zakonu, sedaj pa počivata tesno drug ob drugem na božji njivi. Sveti jima večna luč! Omenimo še, da je gospa svoječasno absolvirala zdravniški tečaj in je bila faranom pri boleznih jako uslužna. — Kot dodatek še to: Ko so bili 12. okt. v Dobrli vasi pokopani upokojeni dekan Franc Mihi, je bila naša fara jako častno zastopana. Saj so rajni dekan oskrbovali našo faro kot pen-zijonist prav vestno več let. Bog jim bodi za to plačnik! Pri pogrebu se je na križu nosil venec -s trakom in napisom: Hvaležni Štebjani. Mil. prošt Truppe, ki je vodil kondukt ob asistenci 21 duhovnikov, je ime! v cerkvi pri Devici Mariji pontifikalno mašo, medtem ko je dekan g. Kindlmann maševal za rajnega sobrata pri stranskem oltarju. V cerkvi se je od rajnika poslovil v lepih besedah č. svetnik Pollak.
Ostale novice. V Milanu je nek italijanski letalec postavil nov svetovni hitrostni rekord. V eni uri je preletel 709 km. — Na Dunaju so odkrili minuli teden tajni tisLarni socialistov in hitler-jancev, ki sta tiskali prepovedane časopise in letake. — Novci v vrednosti 2 šil. z Dollfussovo sliko so prišli s koncem oktrobra v promet. Ker je pričakovati, da se jih bo radevolje sprejemalo, jih je narodna banka izdala v zadostni množini.
— Bivši občinski tajnik v Libeličah, Kristijan Kuschnig, je bil vsled udeležbe pri julijski revolti pred celovškim vojaškim sodiščem sojen na 7 mesecev zapora. — Sl. decembrom otvori kmetijska zbornica svoj letošnji tečaj za molzce. Tečaj se vrši na Osojah. — Pogorel je Narodni dom v Št. Jakobu v Rožu. V noči na soboto dne 27. t. m. je začelo nenadoma goreti pod streho, ogenj je uničil streho in drugo nadstropje popolnoma in močno poškodoval tudi ostali del poslopja. Došle hrambe so požar pravočasno omejile.
Inserirajte
v »Koroškem Slovencu"!
NAŠA PROSVETA
Naše petje.
V tistih časih je bilo, ko so naše lepe vasice in doline živele svoje pristno, nemoteno življenje in še niso častile tuje lepote. Tedaj je bila pesem znanilka družinske in vaške harmonije. Ob domači, hišni slavnosti, med prejo in ličkanjem, v tihih jesenskih in zimskih večerih je privrela melodija kot glasnica tihe sreče fantovske ali dekliške družbe, ob romanjih in cerkvenih slovesnostih je pojoč molila cerkvena družina, ob svatovanjih in sejmih je bila pesem izraz vaške družinske vzajemnosti. Tako je bilo nekoč, ko je bilo med rodom in v rodu samo nepokvarjeno življenje brez tujih vplivov in mestne navlake. Tedaj je bila v rodu tolika ubranost in toliko soglasje, da je bilo vsepovsod petja dovolj tudi brez vežba-nih pevskih zborov. Pa davno že je bilo tako.
Da bi danes ne bilo naših zborov in zborovodij, bile bi doline brez petja, dolgočasnejše in prazne. Kos nekdanjega lepega podeželja je v našem petju in staro ter mlado rado posluša ubrane glasove svojih pevcev. Samo nekoliko preveč je v našem dosedanjem petju umetnega, koncertnega, mestnega — to ne toliko v petju samem kot v nastopih in prireditvah — in nekoliko premalo se petje prilagodi vasi in življenju na vasi. Zakaj se branijo ponekod naši fantje zapeti sredi vasi, ko pa je tam sredi jesenskih večerov odmev lepši od onega v velikih dvoranah? Zakaj se jih poredko čuje, ko se zavijajo naše vasice v praznično obleko velikih letnih praznikov? Zakaj ne bi zapeli kedaj fantje tudi s kosami na ramah? Zakaj je minul zadnji imendan domačega župnika, ne da bi mu bili fantje poklonili na predvečer svojo pesmico? Kako da je minulo nedavno domače žegnanje ali ženitovanje, ne da bi se bilo čulo glasov fantovske tovaršije? Kako je mogoče, da se shajajo v nedeljah fantje in dekleta, ne da bi se čulo njihove pesmi? In še sto drugih sličnih vprašanj!
Povejte, fantje in dekleta, ali ni naše dosedanje petje nekoliko preumetničeno, koncertno, mestno, ko pojemo najrajši na prireditvah in pevskih nastopih! Za vse to je treba celo oblastnega dovoljenja in vstopnine, dočim je neprisiljeno petje ija vasi stara vaška postava, ki je ne more razveljaviti noben paragraf. Nismo proti prireditvam ali koncertom, a petje samo na prireditvah in koncertih je le preveč po naročilu in premalo svobodno. Naši fantovski in dekliški zbori naj nikakor ne postanejo profesionalni zbori kakor so to godbe, marveč bodijo najprej in najbolj izraz fantovske in dekliške, vaške in narodne vzajemnosti. Te pa je več v življenju kot na odru!
ro.
Berite Meškova dela! Dobra knjiga je dobra prijateljica. Zvesta svetovalka in tolažiteljica je v dneh žalosti in boli, z vami deli tudi dni veselja in srčnega miru. Zato sezite po dobri slovenski knjigi! Naš Karitassekretarijat je vzel v komisijo najnovejša dela iz založbe Mohorjeve družbe, pišite in zahtevajte! V letu Meškove šestdesetletnice pa priporočamo še njegove „Črti-ce‘‘ in „Legende sv. Frančiška**, ki jih ima v založbi Cirilova tiskarna v Mariboru. Nakup posredujemo radevolje v Celovcu.
Blaznikova »Velika pratika** za leto 1935 je izšla že devetdesetič. Za ta jubilej je prav lepo in primerno opremljena. Znano je, da hočejo imeti Slovenci samo to pratiko, ne samo pri nas doma, temveč tudi v inozemstvu, v Ameriki, Avstriji, Nemčiji, Italiji itd. Ta edino prava in res domača pratika se naroča pri tiskarni 1. Blasnika nasled. v Ljubljani, dobi pa se tudi v upravi našega lista.


GOSPODARSKI VESTNIK
Gospodarska samopomoč.
Kako izboljšamo svoje gospodarstvo in zvišamo dohodke brez ali le z malimi denarnimi izdatki? Na to vprašanje odgovarjajo strokovnjaki kmetijskega gospodarstva sledeče:
Žitni pridelek se izdatno zviša s pravilnim kolobarjenjem ali z drugimi besedami: z dobro menjavo sadežev na njivah. S tem dobimo več gnoja in se lahko tudi boljše krmi. Pravilno kolobarjenje zviša dohodek hleva in polja. Izplača se nadalje še danes boljše seme in boljša menjava sadežev.
Pri pridelovanju krme si lahko pomagajo v ne-presuhih krajih s tem, da navadna deteljišča spremenijo v travna deteljišča. Dobro je nadalje, če se v te svrhe obnovi stare, že izčrpane travnike, seje koruzo za krmo i. dr. Boljša krma da boljši gnoj, boljši gnoj obnavlja zemljo in obnovljena zemlja da višji pridelek. Načelo sodobnega gospodarstva bodi, da se krmo dokupuje le v nujnih slučajih.
Samopomoč v hlevu je možna tako, da se v krajih, kjer zastaja prodaja mleka, pomaga s pitanjem potom lastne pridelane krme. Pitanje se pri današnjih cenah izplača le s pomočjo sicer brezvredne krme, tako zadnjega žita i. dr. Pri mlečnem gospodarstvu je toplo priporočati pašo, ker je mleko iz hleva mnogo dražje od mleka s paše. Krava iz hleva ima povprečno le tri do štiri teleta, krava s paše pa šest do sedem. Tolika je korist paše! Tudi za krmljenje svinj pride najprej v poštev lastna krma ali piča. V času slabe prodaje mleka se krmi tudi s posnetim mlekom. Povečanje pridelovanja okopavin pomnoži svinjsko krmo in zahteva le več dela in truda. Lahko si zapomnimo, da so danes dobro obdelane kmetije na neprimerno trdnejši podlagi kot one, na katerih se samo povprečno gospodari in štedi z delom in trudom. Intenzivno gospodarjenje, to je gospodarjenje s pomočjo vseh razpoložljivih, cenili gospodarskih sredstev, je tudi danes povsem na mestu. Na noben način pa naj se ne štedi z delom!
Kako se na kmetiji prištedi večje denarne svote? Po knjigah in knjigovodstvu je kmetija danes nerentabilna. Vendar je lahko nekaj denarja pri vsaki hiši, če se polaga važnost tudi na stranske gospodarske panoge, tako na sadjarstvo, kurjerejo, čebelarstvo, vrtnarstvo itd. Dobička sicer tod navadno ni, a denar je! Za stroje ali poslopja naj se danes nikar ne investira denarja. Tudi izdatke za življenje se končno dajo skrčiti, to pa itak ve vsak gospodar sam najbolje.
S povečanjem pridelka na hlevu in polju se da torej prištediti nekaj na izdatkih za živež, krmo, živino, mast. Vedno pa moramo imeti pred očmi, da bi uradne visoke cene za svinje, maslo, sadje i. dr. imele za posledico le, da se manjša število kupcev. Kako se pomore tudi tod, pa v eni prihodnjih številk.
Pravilo sadjarjem. Le premalo še vemo, kake pogoje stavijo razne sadne vrste na naravno lego. Za to veljaj sledeče glavno pravilo: Kjer dobro obrodi pšenica, je zemlja navadno primerna za vsako sadje. Kjer uspevata dobro rž in krompir, je ugodna zemlja za jablane in če je dovolj v zavetju in toploti, tudi za breskve in marelice. Jelše in vrbe nakazujejo mokrotno zemljo in tam uspeva kvečjemu še oreh, če se ga za-more saditi na zadosti zvišen prostor. Bor in breza sta znak peščenine, ki je dobra za višnje in le deloma za jablane. Pred sajenjem drevesc je treba nekakega načrta, ki mora biti veljaven za večje število let. Črešnje, slive in češplje, torej sploh vse prigodno in takoj užitno sadje, sadimo blizu hiše, trpežne zimske in moštne vrste nekoliko bolj oddaljene od doma. Okoli hiše je zemlja navadno primerna za češplje ali slive, ob hiši je zemlja bolj suha in ilovnata ter primerna za češnje, v zavetnih legah, koder ni prehudega vetra, je prostor za namizne hruške in jabolka, pašniki in obcestje pa je primerno za moštne in namizne sorte. Končno bi še omenili obronke njiv, katerih lahka rodovitna zemlja je primerna za jabolka, višnje i. dr. Na manj rodovitnih strmih krajih s suho ilovico je lega za žlahtne lešnike, katere pri nas le še premalo poznamo.
„Sosed“ j‘e zlat. Še vedno smo preveč dostopni za medsebojne prepire in sovraštva. Za vsako malo škodo, za pedi zemlje hočemo zadoščenja pred sodiščem. Koliko dolga bi si prihranili, če bi skušali svoje prepire reševati doma in ne pred sodnikom z dragim advokatom. Po tožbi še nikdo ni obogatel, če ni sicer pošteno živel, pravi stari i pregovor. Za procese je treba mnogo časa in še več denarja. In kolikrat se dogodi, da „soseda“ šele po visokih stroških in mnogih obravnavah uvidita, da je pravica na strani obeh in zato poravnava edini izhod. Splošno je danes svetovati, naj si kmejte, ki iščejo svojo pravico, izvolijo j kakega uglednega gospodarja ali drugo osebo, ki uživa zaupanje, in po teh iščejo mirne poravnave svojih prepirov. Veliko prepirov nastane tudi vsled naše malomarnosti, ker še vedno ne znamo dovolj ceniti pomena uradnih listin, pogodb, potrdil i. dr. ter jih zalagamo ali izgubljamo. Resnica je, da so važnejši ustmeni dogovori ali ustmena potrdila brez prič dandanes skoroda brez veljave, ker tudi poštenje in značajnost nimata več povsod iste dobre valute. Previden kmet bo v takih slučajih znal ceniti* črnilo in papir. Končno velja še nekaj: kar podpišeš, prej preberi in si raztolmači. Le tako si zamoremo ohraniti mnogega kot soseda in prijatelja, ki nam bo v slučaju potrebe stal ob strani. ’
Tečaj za ogledovalce mesa. V celovški klavnici se vrši od 19. novefnbra do 7. decembra tečaj za ogledovalce mesa. Prijave morajo biti lastnoročno pisane. Prosilec mora biti star vsaj 23 let in ne črez 50 let, prošnji naj priloži krstni list, zdravniško spričevalo, da je telesno sposoben za ogledovalca mesa, ter nravstveno spričevalo domače občine. Stroški za tečaj so 30 šil., ki jih je položiti pred tečajem, 3 šil. za kurjavo, 1 šil. za učne pripomočke in 9 šil. za izpit. Prijaviti se je do 13. novembra mestnemu magistratu v Celovcu. Gostilničarji, konjederci, mesarji in živinski trgovci ogledovanja postavno ne smejo vršiti.
Beljaški trg. Zelje 30—40, karfijol 1.20, bela repa 10, rumena 40, rdeča 40, čebula 40, špinat 80, buče 30, pozni krompir 15, namizna jabolka 50, namizne hruške 80, sadje za vkuhavanje 30 do 40, goveje meso 2,— do 2.60, telečje 1.60 do 2.—, prekajeno 2.40—3.40, svinjsko	1.60—2.60,
orehi 1.20, brusnice 60, čajno maslo 4.—sirovo maslo 3.80, strd 5.—, kokoši 3.—, kapuni 4.20, race 3.20, gosi 3.—, jajca 18 g za komad.
11 RAZNE VESTI j
S pota po Ameriki.
Rev. G. M. Trunk.
(Konec.)
Tu je bila lansko leto svetovna razstava, letos so jo ponovili, ker se je obnesla. Šel sem gledat, ker sem bil tu. Vidi se mnogo zapimivega in kdor še ni dosti videl po svetu, lahko strmi. Tehnični napredek je res velik, vse pa meri bolj na zunanjost in sijaj je omamljiv. Prostor so vzeli jezeru, nočna razsvetljava je čarobna kakor iz dežele pravljic. Vse cika na zabavo in dobiček, zato je krivih nosov (Židov), da bi se človek lahko sam prijel za nos, ali je morda tudi kriv. Kjer je kšeft, tam je Jud. Rad bi bil obiskal nekaj narodno zavednih rojakov iz Št. Jakoba tam na jugu mesta, ampak nad 120 cest je do tja, bo kakor od Beljaka do Pliberka, pa bi šlo, ko bi ne bilo zmanjkalo časa, ker smo morali dan prej priti na konvencijo, ko je jednota obhajala svojo 401etnico obstanka. Korošci so naseljeni bolj v mestu Milwaukee, pa je z malimi izjemami sama nemškuta-rija. Kakih šest ur vozi vlak do Indianopolisa, 213 milj daleč. Ni bilo vroče, pa dosti toplo, posebno za me, ko sem prišel iz kraja, ki je še 300 m nad vrhom Triglava.
Konvencija je trajala ravno teden dni. V mestu je precej Slovencev, posebno Goričanov. Ljudje so dobri, žal, da cerkvene razmere niso najboljše. Stanoval sem pri družini iz Mozirja, sorodnikih rajnega župnika Dobrovca, ki je umrl v Črni.
Kraji po Indijani so lepi, koruze so cela morja. Bilo je nek^j suše. Splošno pa se vidi na farmah, da ni več tako, kakor prej, ker pridelki nimajo cene, davki pa so visoki in stroški veliki. Jaz imam štiri farmarje. Le eden nekaj seje, drugi imajo živino. Eden, M. Koprivnikar, ima sila zemlje, paše večinoma, in do štiri sto glav živine. Pred leti je prodal živine kar naenkrat za 12 tisoč
dolarjev. Letno ima do 150 telet in še več, ampak zdaj živina nima cene. Najlepši voli so po 20 dolarjev kos, toraj mora biti 50 volov, da se pokrijejo le davki, ki znašajo nad tisoč dolarjev. Vsega je dosti, zemlje, paše, hiš, živine... pa gre trda. Naši kmetje na Koroškem naj se ne pritožujejo, amerikanskim včasih bolj trda prede, in tudi takim, ki niso trpeli od suše. V Ameriki je včasih denarja, ko črepinj, če ga pa zmanjka, pa še črepinj ni. Razmerje se pa tu hitreje izpremenjajo kakor v Evropi. Danes smo na tleh, jutri pa lahko zopet vriskamo. Tako je tudi pri mojih ljudeh, ako delajo kot rudokopi na svojo roko v zlatih rudnikih. Po 10, 15 tisoč dolarjev so dobili, ako so zadeli na pravo mesto, potem delali dalje, da bi še na kaj naleteli, pa ni bilo, in ves prejšnji dobiček je šel za delo. Denar je kako ribji rep, izvije se. Sonca in dobrega zraka imamo dosti tu v Leadvillu, hodimo na zajce in tudi na jelene, ko se pa mošnja posuši, si pa kuhamo sirkove žgance ali mešto, pa smo močni ko medvedje, čeravno raji tečemo, če nas kateri sreča, šment kosmati hudo pogleda.
Nemško zadružništvo v Jugoslaviji je, kakor zadružništvo tam sploh, jako dobro razvito. Obstoja šele 10 let, a šteje že 318 zadrug. Te se delijo na: 5 osrednjih zadrug, 128 kreditnih in gospodarskih zadrug z omejeno zavezo, 9 kreditnih in gospodarskih zadrug z neomejeno zavezo, 17 drugih kreditnih zadrug, 99 svinjerejskih in vnovčevalnih zadrug, 8 živinorejskih, 18 dobrodelnih, 7 mlekarskih, 2 električni, 5 prodajnih in nabavnih in 20 drugih zadrug. V teh zadrugah je včlanjenih o-krog 30.000 članov, to je jedro nemškega kme-tiškega prebivalstva. Teh 30.000 članov obdeluje 375.000 hektarjev polja, eden povprečno 22 oralov. — Če primerjamo razvoj nemškega zadružništva v Jugoslaviji z našim, moramo ugotoviti, da je naše zadružništvo še veliko premalo razvito.
Skrivnostno letalo. Ob dolgi obali Skandinavije se od časa do časa prikaže skrivnostno letalo. Navadno leti ponoči in prav nizko, ima močne reflektorje in ima izredno močan motor, kar posnemajo po^ nenavadno močnem ropotu delujočega aparata. Čudno pri tem je, da do danes ne ve nihče, odkod in kam leti to letalo in kaj preiskuje na obali. Ljudstvo ga je zato začelo imenovati zračno pošast. Temu skrivnostnemu letalu se je v zadnji dobi pridružila še skrivnostma ladja, ki od časa do časa vozi ob obali s silno brzino. Sklepajo, da je ta ladja v zvezi s skrivnim letalom. Vest o letalu in ladji je za ljudstvo prava senzacija in je sedaj začela zanimati tudi vlado. Slutijo, da pošilja neka tuja velesila letala na izvede v okoliš Severnega morja.
Umeten dež bodo delali. V Turkestanu goje nasade bombaža, ki zelo trpe zaradi prevelike suše. Sedaj po bodo zgradili na nekem griču 65 m visok stolp, v katerem bo električna napeljava visoke napestosti. S pomočjo te naprave bodo povzročali umetne nevihte, kar bo imelo za posledico umeten dež. Tako vsaj je zamislil ruski naraslovec Fedo-zij. Ko bo padal prvi dež, pa vam poročamo.
Pajek, ki lovi ribe. V Severni Ameriki žive pajki, ki love majhne ribe. Ti pajki so dolgi komaj nekaj centimetrov in preže na listih vodnih rastlin na svoje žrtve. Če se jim približa riba, se potope v vodo na ta način, da se z zadnjimi nogami drže lista rastlin, na katerega potegnejo svoj plen in ga požro. Slične pajke so opazili tudi v Afriki in Avstraliji.
Še ena zgodovinska. Znamenitega pridigarja v cerkvi Notre Dame v Parizu je nekoč ustavila poštama dama in mu potožila, da ima slabo vest. Ogledovala se je v zrcalu in zdela se je sami sebi lepa. Ker pa je nečimernost greh, bi se rada izpovedala. Slavni pridigar jo pogleda in ji ljubeznjivo odvrne: „Pojdi v miru, hčerka moja, nikar si ne delaj težke vesti: zmota še nikdar ni bila greh.“
Najcenejši denar — 5% v letu! Razdolžitev potom odkupa dragih hipotek, stavbna, nakupna in hipotekarna posojila, tudi na 2. mestu! Od zveznega kanclerskega urada kontr. blagajna „AUSTRO-THURINCIA“, Vi 11 a c h, Meerbothstr. 16. Pojasnila zastonj, za pismene odgovore pa je treba priložiti znamko za 48 g.	84
Sprejmem v službo pridno in pošteno deklo, ki
je vajena kmečkega dela. Nastop službe takoj. Pečnik Vinko, posestnik, Rute, p. St. Michael bei Bleiburg.	go
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: Zinko v sk ji Josip, typograf, Dunaj, X., Ettenreichgasse 9. Tiska L id o v»
tiskarna Ant. Machat in družba Dunaj, V.. Margaretenplatz 7.