KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom: ..KOBOŠKI SLOVENEC"
Klagenfurt, Hubert-Klausner-Ring 26 — Tel. 13-02
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:
Koroški Slovenec, uredništvo, Klagenfurt, Hulieit-Kiausner-Ring 26
List za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 10 Rpf.
Stane četrtletno: 1 šKH?, —	; celoletno: 4 M —
Za Jugoslavijo četrtletno: Din. 25 ; celoletno: Din. 100 Za Italijo: Prezzo die vendita Lire —'60.
Vojna in gospodarstvo Jugovzhoda.
Clausewitz imenuje vojno „nadalje-vanje politike z drugačnimi sredstvi'1 in mislimo, da velja to v polnem obsegu za današnjo vojno, ki je sledila napeti diplomatski in predvsem gospodarski borbi
Tudi v vsakdanjem življenju opažamo, da nas ne zanimajo toliko poročila z raznih bojišč, ki že dalj časa govorijo o „mirnih dneh brez pomembnejših vojnih dogodkov" da pa pri tem z živim zanimanjem sledimo vestem o uničenih sovražnih in nevtralnih ladjah in o raznih gospodarskih ukrepih držav glede izvoza in dovažanje vojskujočim se silam. Z eno besedo: priče smo gigantski borbi, ki se prenaša iz bojnega na gospodarsko polje in skuša z enakimi sredstvi kot v svetovni vojni streti odpor gospodarsko šibkejšega.
Ne mislimo toliko razmišljati o tem, je-li angleška pomorska sila tudi danes še v stanu tako hermetično zapreti vsak dovoz in izvoz kot leta 19i4. Bolj nas zanima vprašanje, ali ima ta angleška zapora sploh vse bistvene pogoje, ki bi lahko resno ogrožali današnjo Veliko Nemčijo.
Svetovna vojna je bila tudi v tem šola za narode. Pokazala je, kako daljnosežne posledice ima lahko odvisnost od daljnih virov, potrebnih za gospodarstvo in življenje, predvsem, če so v sovražnih ali sovražniku dostopnih rokah. Razkrila pa je tudi, kako tvegana je v vojnih dneh pomorska pot in kako lahko postane usodepolna. — Isti nauk je doživela Italija v abesinski vojni, ko je ječala pod pritiskom sankcij in neprestano tvegala vojno z Anglijo radi Sueškega prekopa.
In ta nauk ni ostal brez vpliva na gospodarsko politiko posameznih držav. Italija je ubrala pot ,,avtarkije", t. j. stremljenja po čim popolnejši gospodarski neodvisnosti. Nemčija pa je že leta sem vodila vštric s strem-ìjenjem za gospodarsko osamosvojitvijo tudi „politiko gospodarskega zaledja", kjer naj bi v bližini in po varni poti dobivala za slučaj vojne vse to, od česar jo je Anglija v svetovni vojni brez večjih težkoč lahko odrezala.
V tej luči postane povsem razumljiva naša gospodarska politika napram Balkanu in bližnjemu Vzhodu, prav tako pa se da iz tega ozadja tolmačiti tudi angleško-francoska gospodarska ofenziva v tem delu nevtralne Evrope. Kdor je zasledoval zadnje tedne pred izbruhom sovražnosti borbo obeh taborov ob trgovski pogodbi z Rumu-nijo, kdor pozna vabljive ponudbe o ugodnih posojilih zadnjega časa, si bo povsem lahko razložil n. pr. postopanje Turčije. Gotovo je bil turški slučaj mišljen predvsem kot vaba, ki naj bi privabila in ulovila še več ribic, mogoče celo istočasno, kajti kmalu po sporazumu s Turčijo je sledil daljnosežni angleški sklep, ki naj bi skusal preprečiti tudi vsak izvoz iz Nemčije
po morski poti.	x .
Vendar pa kaže, da angleški računi niso povsem točni. Leta 1914 je namreč pomenila prekinitev nemškega prekomorskega trgovanja, predvsem z južnoameriškimi državami, popoln prelom v nemškem gospodarstvu, saj j6 ničil ves nemški izvoz na ta tržišča, a tudi vsako dovažanje živeža in potrebnih surovin od tam.
Danes pa je položaj bistveno drugačen. Balkan j,e igral pred in med^ svetovno vojno v primeru z današnjim pomenom le malenkostno ulogo. Bil je po vojnih operacijah gospodarsko
popolnoma uničen in je vrhutega na vso moč bojkotiral vsako gospodarsko težnjo sovražnika na zasedeni zemlji. Na tem področju Evrope pa se je med tem marsikaj spremenilo. Mlade balkanske države, ki so svoje gospodarstvo z neverjetno žilavostjo izgradile in svojo proizvodnjo v največji meri tako po kakovosti kot po množini povišale, igrajo v nemški trgovini zadnjih let zelo pomembno ulogo. Prav tako pa zavzema tudi Nemčija, predvsem po priključitvi Avstrije, Češkoslovaške in po zasedbi Poljske, daleč najpomembnejše mesto pri uvozu posameznih balkanskih držav, ker se pač njen industrijski značaj naravnost idealno dopolnjuje s pretežno agrarno strukturo teh držav. Po pomembnosti gospodarske izmenjave z Nemčijo se Balkan še najlažje primerja z važnostjo južnoameriškega trga za nemško gospodarstvo, ki ga po vrednosti izmenjave celo nadkriljuje. Če upoštevamo še nemški trgovski promet z nevtralno Italijo, potem doseže promet s celotnim nevtralnim blokom na jugovzhodu skoraj obseg predvojne nemške trgovine s celokupnim, angleškim imperijem. Vse druge’gospodarske enote, kot Združene ameriške države, francoski imperij, severne ev-
ropske države in tudi Anglija (brez ostalega imperija) tudi pred izbruhom vojne posamezno niti zdaleč niso igrale take uloge v našem gospodarstvu.
Predvsem pa ne smemo pozabiti, da se bo trgovski promet z balkanskimi državami v vojnem času še znatno povečal, v prvi vrsti zaradi večjih potreb, pa tudi zaradi trgovsko političnih posledic angleške blokade nemškega izvoza. Nemčija je namreč kupovala v južnoameriških državah predvsem zato, ker je tam tudi veliko svoje industrijske proizvodnje spravila v kupčijo. Odslej pa bo Nemčija kupovala dosedanjo argentinsko volno in brazilian-skc žito lahko v balkanskih državah, kjer ravno zaradi svojega prekomorskega izvoza doslej nikdar ni kupovala toliko, kot odgovarja njenim potrebam. Zato z gotovostjo lahko pričakujemo še večjega proevita nemške trgovine z Balkanom in splošnega povečanja izmenjave blaga s tem delom nevtralne Evrope.
V tej perspektivi ,,gospodarskega zaledja" dobi Jugovzhod in njegova nevtralnost svoj poseben pomen in zato je pač razumljivo, da se bo vsaka velesila le nerada za stalno odrekla svojemu vplivu nad njim	— mr —
Pripravljajo se novi vojni zapijetijaji.
Nemški listi prinašajo ob novem letu zanimiva razmotrivanja glede nadaljnjega razvoja evropskih dogodkov v bližnji bodočnosti. Ob teh pogledih se odkrivata predvsem dve nevarni coni, ki nosita v sebi kal novih vojnih za-pletljajev, to sta evropski sever in jugovzhod.
Dunajski ,,Tagblatt“ prinaša na u-vodnem mestu nekaj misli k finsko-ruskemu konfliktu in skuša raztolmačiti, kako je do tega boja sploh prišlo. Če bi bila Finska od vsega početka prepuščena povsem sama sebi, bi se brez dvoma ne spuščala v brezizgledno borbo, ki mora končati prej ali slej z njenim porazom. Že okolnost, da je ruske zahteve trdovratno odklanjala, da slutiti, da so za njenim postopanjem stale drugačne sile, ki so ji dajale pobudo za odpor. Iz tega pa izhaja, da se Rusija ni čutila ogrožene po mali Finski, temveč ravno po teh nevidnih silah, ki so stale v ozadju. Bivši angleški mornariški minister Duff Cooper je na nekem predavanju v Ameriki pred
kratkim izjavil, da mora Anglija napovedati Rusiji vojno v slučaju, če ji Finska podleže. Prav tako so mnenja v francoskem časopisju vedno glasnejša, da je treba prekiniti diplomatske odnose med Francijo in Sovjetsko Rusijo. Te dni sta bila odpoklicana poslanika Anglija in Francija iz Moskve na daljši dopust, kar gotovo ni najboljše znamenje za dobre medsebojne odnose teh držav.
Nastane vprašanje, kako naj zapa-dni sili pomagata Finski v njenem boju. Dohod skozi Severno in Baltsko morje onemogoča Nemčija, pristop s severnega ledenega morja pa je odrezala sama Rusija z zavzetjem pristanišča Petsamo. Tako preostajajo samo še Skandinavske države, preko katerih bi bilo mogoče dovažati vojni materija! in nuditi vojaško pomoč v stvarnih oblikah. Norveška in Švedska pa sta trenutno še vedno strogo nevtralni in se ne bi hoteli zameriti ne enemu in ne drugemu vojnemu taboru. S tem, da bi dovolili zapadnim državam, da pre-
Utrdbe ob Renu.
Zander M..
ko njunega ozemlja pomagajo Finski, pa bi že prenehala njuna nevtralnost in nastalo bi samo po sebi novo bojišče na severu, ki bi istočasno ogrožalo Nemčijo in Rusijo. Trenutno še ni mogoče sklepati, v kakšni smeri bo šel razvoj na severu, gotovo pa je, da zapadni sili izvajata hud diplomatski pritisk na Severne države, da bi se odrekle svoji nevtralnosti na korist Anglije in Francije in s tem odprle novo bojišče v tem delu Evrope.
Podobna je akcija zapadnih sil na evropskem Jugovzhodu. Izhodišče za podjetja v tem predelu naj bi postala Turčija. „Volkischer Beobachter" razpravlja o tem, kakšna uloga je namenjena Turkom in kako se polagoma ustvarja razpoloženje. V nadaljnjem prinaša „V. B." nekatere izvlečke iz turških listov, v katerih se zatrjuje, da v očeh Nemčije šibki nimajo nobene vrednosti in življenjske pravice in da bi morali mali narodi postati sužnji Nemčije. Prav tako turški listi ne zaupajo nameram Italije na Balkanu in ji očitajo, da si hoče zavarovati samo svoje lastne imperi ialistične težnje na tem prostoru. ,.V. B “ nato razpravlja o namenih armade v Orijentu pod vodstvom francoskega generala Weygan-da. Ta armada je bila prvotno namenjena obrambi angleških petrolejskih vrelcev okoli Mossula in v prednji Aziji pred Rusi. Danes pa šteje že blizu milijona francoske koloniialne vojske, kakih sto tisoč Angležev in nad pol milijona Turkov. Tako je iz prvotne defenzivne armade nastala milijonska ofensivna vojska, ki ima za svoi cilj, ogrožati ruska petrolejska ležišča o-krog Bakuma in ruske bombažne nasade v Azerbejdžanu in Georgiji.
Nemški listi dodajajo k tem izvajanjem, da je iz vsega tega razvidno, da hočeta Anglija in Francija odpreti nove fronte, ker se je iz poteka dosedanjih vojnih operacij pokazalo, da Nemčiji na zapadu ni mogoče do živega, medtem ko blokada tudi ni pokazala pričakovanih uspehov.
Poeled na bojišča.
Zadnji teden ni prinesel ravno veliko novega z bojišč. Poročila z zapa-dne fronte govorijo o delavnosti izvid-niških čet in o manjših praskah ter od časa do časa o topniškem ognju na obeh straneh. Nekoliko živahnejše je delovanie v zraku. Po nemških poročilih je bilo sestreljenih zopet več francoskih in angleških letal. Prav tako se sistematično nadaljuje akcija na morju. Veliko navdušenje je povzročila v Nemčiji vrnitev v domovino 16.000 tonskega potniškega parnika ..St. Louis", ki se je te dni vrnil čez Ocean v Nemčijo.
Na finskem bojišču je po krvavih borbah preteklega tedna, v katerih so Finci uspešno zavrnili ruski napad, nastalo sedaj zopet neko zatišje. Operacije veči.ega obsega onemogoča izreden mraz, ki je po nekod dosegel 45 stopinj pod ničlo. Nemški listi napovedujejo tudi spremembo dosedanje ruske taktike, ki se bo morala prilagoditi razmeram na visokem severu.
Gospodarski sporazum med Sovj. Rusijo in Japonsko.
Kakor poroča nemški poročevalni urad, je bil v Moskvi podpisan nov gospodarski sporazum med Rusijo in Japonsko. Odnosi med obema državama se v zadnjem času vidno zbolj-šujejo. Najprej je bil dosežen načelen
sporazum o japonskem ribolovu v ruskih vodah na Daljnem vzhodu, istočasno pa je pristala mandžurska vlada na to, da je pripravljena plačati zadnji obrok za nekdanjo rusko-mandžursko železnico. Ta spor se je vlekel že nekaj let in kakor kaže, se je sedaj vendar našla zadovoljiva rešitev. Končno je bil v razgovorih med Molotovim in japonskim poslanikom v Moskvi dosežen načelen sporazum glede razmejitvenih vprašanj med rusko in Mandžurijo. Kakor trdijo poročila, bo kmalu sestavljena mešana rusko-japonska komisija, ki bo dokončno določila mejo.
Teden besedi.
Angleški vojni minister odstopil
Angleški vojni minister More Belisha je podal ostavko na svoj položaj. Obenem z njim je zapustil sedanji kabinet minister za propagando Mc Millan. Vojno ministrstvo je prevzel dosedanji trgovinski minister Sir Oliver Stanley, informacijski minister pa je postal John Reith, ki je organiziral angleško radio-fonijo. — O vzrokih odstopa vojnega ministra Belishe so mnenja deljena. Nemški listi omenjajo, da najbrže njegovo judovsko pokolenje ni bilo združljivo z njegovim dosedanjim položajem, drugi pa so mnenja, da je prišlo do diferenc med njim in najvišjim vodstvom armade radi nekaterih novotarij na področju vojnega ministrstva, predvsem zaradi imenovanja večjega števila mlajših oficirjev na odgovorna mesta.
Grof Csaky v Italiji.
Madjarski zunanji minister grof Csaky se je te dni mudil v Benetkah in imel več sestankov z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom. Po končanih razgovorih je izšlo uradno poročilo, ki pravi, da vlada med obema državama popolno soglasje glede vseh političnih in mednarodnih vprašanj, ki se tičejo obeh držav. Italijanski listi dojajajo, da so bila na dnevnem redu predvsem tri glavna vprašanja: problem madjarsko-romunskih meja, odnosi Madjarske do Jugoslavije in razmerje Madjarske do Sovjetske Rusije. Madjarska da ne more priznati končne veljavnosti meja napram Romuniji, in želi mirne revizije, dočim se je njeno razgierje do Jugoslavije očitno zboljšalo. V Jugoslaviji pripisujejo temu o-bisku velik pomen in ne izključujejo možnosti, da bi ob danih-pogojih Jugoslavija lahko sodelovala, če bi se sprožila kakšna nova pobuda za ohranitev miru in nevtralnosti v Jugovzhodnem prostoru Evrope.
»Koroški Slovenec** je vidna vez naše narodne družine!
Madžarska vlada je s posebno odredbo določila v tednu dva dneva, pon-deljek in petek, v katerih bo uživanje mesa prepovedano.
Banska oblast Hrvatske javlja, da je v zvezi z zadnjimi neredi poslala 43 ljudi na prisilno bivališče v Lepoglavo.
Sovjeti so pričeli z gradnjo 580 ladij rečne plovbe za Ukrajino in Belo Rusijo.
Vrhovni poveljnik holandske vojske
je izdal ukaz, da bodo vsi zdravi moški od 18. do 59. leta poklicani pod orožje, če bo potrebno.
V zahodni Ukrajini, blizu Rava Ruske, so našli nove, bogate sloje premoga tik pod površino.
Švicarska vlada je uradno razglasila-, da bo četrti švicarski armadni zbor sestavljen do 31. januarja 1940.
Nemčija in Slovaška sta podpisali pogodbo, po kateri bodo Nemci lahko dobivali na Slovaškem slovaško državljanstvo, Slovaki v Nemčiji pa nemško.
Nad sto japonskih letal je bombar diralo v Lang-Čau največje skladišče kitajske armade. Letala so povzročila ogromne požare in uničila precejšen del kitajskih zalog.
Madžarski poučeni krogi zatrjujejo, da bo italijanski zunanji minister grof Ciano v najkrajšem času obiskal Budimpešto, kjer bo imel razgovore z vodilnimi madžarskimi osebnostmi.
nase države
Vojno gospodarstvo v rokah general-feldmaršala.
/ Vsa pristanišča ob Baltiškem morju
so zadnje dni zamrznila, prav tako pa tudi reke, ki se izlivajo v Baltiško morje. Tudi Donava nosi ledene plošče.
Glasom poročila diplomatskega dopisnika lista „Times“ je angleška vlada izjavila, da hoče nuditi Finski vsako možno pomoč.
Listi poročajo iz Sydneya, da bodo vse avstralske ladje oborožene z 10 cm topovi.
Uruguajska vlada je internirala nemški parnik „Tachoma“. Nemški poslanik v Montevideu je vložil zaradi tega protest.
/ Madžarski zunanji minister grof Csaf-'ky je bival te dni v San Remo v Italiji.
V sredo so potresni sunki vnovič zamajali zemljo v Anatoliji in porušili deset vasi.
Francoski častnik general De Ar-bonneau je prispel v Ankaro na posvetovanja. V isto svrho sta dopotovala tudi dva angleška oficirja v turško prestolnico.
/ Zadnja poročila iz inozemstva soglašajo v tem, da se zapadne sile na vso moč prizadevajo, da bi bojno polje razširile še na Skandinavijo, Balkan in Bližnji Vzhod.
Po poročilu nemške državne železnice znašajo njeni dohodki leta 1939 več ko pet in pol milijard mark.

Na pobudo gospodarskega ministra Funka je prevzel vodstvo vsega vojnega gospodarstva generalfeldmaršal Gòring in s tem uvedel popolno poenotenje vojno-gospodarske politike. Minister Funk se bo odslej posvetil samo še na logam gospodarske politike in financiranju vojne v najožjem smislu. Da se ciranju vojne v najožjem smislu. Da se zajamči skupno delovanje vseh najvšjih državnih uradov je predviden generalni svet, kateremu pripadajo državni tajniki vseh zainteresiranih minister-stev. Ta nova ureditev ima predvsem tri prednosti:
1.	jasno povelje in strumno avtoritarno vodstvo celotnega vojnega gospodarstva;
2.	stalno najožje skupno delovanje vseh skupin, ki se bavijo z vojno-go-spodarskimi vprašanji, in sicer v stranki in državi;
3.	disciplinirano in uvidevno sodelovanje celega naroda, tako delavcev kot kupovalcev.
S prevzemom vojno-gospodarskega vodstva po generalfeldmaršalu je zajamčena uspešna rešitev vseh vojno-gospodarskih vprašanj in je nova ureditev koncem konca samo razširitev o-ziroma izgraditev stare, v štiriletki tako dobro uspele naprave.
/
Nemčija tudi gospodarsko pripravljena.
Ob priliki slovesnosti za ustanovitev podružnice državne banke v Solnogra-duje govoril med drugimi tudi minister za gospodarstvo dr. Funk in v svojem dolgem govoru dejal:
„Gospodarstvo je v miru materieini fundament za celotno socialno in kulturno življenje in delovanje naroda, kot mora biti v vojni močna hrbtenica za velike zahteve boja“. Govoreč v naslednjem o svojem lanskem obisku v Rimu je dejal, da je tam spoznal kot glavni vzrok za raztrganost svetovnega gospodarstva borbo dveh različnih življenjskih gledanjih in sicer kapitalističnega in narodnosocialističnega gledanja. Ta borba da je tudi glavni vzrok izbruha te vojne in gre Angliji v prvi vrsti za to, da Nemčijo uniči gospodarsko, ker je vojaško ne more. ,,Tokrat se jim ti ne bo posrečilo. Na gospodarskem polju smo napravili pravočasno in z vso odločnostjo vse potrebne ukrepe. Našo trgovsko politiko, našo celotno produkcijo kot tudi vso našo konsumpcijo smo usmerili na isti cilj, da se na vsak način prepreči ponovitev žaloigre svetovne vojne."
Iz poljske gubernije.
Kakor je poročal nemški poročevalski urad, so odprli zadnje dni v poljski guberniji več nemških šol. Tako jih je
bilo samo v Varšavi odprtih 27! Po istem poročilu so otvorili tudi v ostalih predelih gubernije večje število nemških šol.
Vestì 13 Jugoslavije
Slovenija dobi popolno enakopravnost Novoletna izjava Cvetkoviča.
Notranje-politična preureditev Jugoslavije zavzema v političnem dogajanju države slejkoprej prvo mesto v jugoslovanskem javnem življenju. Željam Hrvatov je bilo že ustreženo. Dr. Maček, podpredsednik jugoslovanske vlade, je to vnovič potrdil v izjavi nekemu inozemskemu dopisniku, kateremu je dejal, da je Jugoslavija glede zunanje politike enodušna in niti ena jugoslovanska vlada ni delala s tako popolnim soglasjem, kakor današnja. Mi vsi imamo eno misel in eno voljo pred vsako zunanjo nevarnostjo. Medtem pa smo se posvetili rešitvi hrvatskega vprašanja, kar se nam je skoraj v celoti posrečilo. Posebno pozornost pa je vzbudila novoletna izjava minister-skega predsednika Cvetkoviča, v kateri je napovedal nadaljne važne korake v smeri razčiščevanja notranjepolitičnih prilik v državi. Cvetkovič je dejal, da so popolnoma upravičene želje Slovencev, da tudi oni dobijo popolno enakopravnost in položaj, ki jim pri- ■ stoja. Izrazil je nado, da bodo želje Slovencev v tem pogledu uresničene še leta 1940.
Jugoslovanska državna tiskarna četrta v Evropi.
Minister dr. Krek je dejal časnikarjem, da je jugoslovanska državna tiskarna četrta v Evropi. Prva po velikosti je tiskarna „Daily Maila“, sledi bivša ,,Ullsteinova", tretja je tiskarna „lllustration“, četrta pa nova tis-karniška stavba v Belgradu.
Zamenjava Srbov in Romunov.
V Romuniji živi blizu 63.000 Srbov, približno enako visoko je število Romunov v Jugoslaviji. V okolici Kraševe in drugod po Sedmograškem pa živi še okoli 10.000 Hrvatov. Na nekem predavanju v Petrovgradu so nedavno razpravljali o vrnitvi teh manjšin v svojo domovino, kar bi bilo lahko izvesti v štirih do petih letih.
To in ono. Tovarna dušika v Rušah je zvišala plače delavstvu po vzgledu ostalih podjetij v Sloveniji in državi za 21 odstotkov. — Iz Slovenije je bilo v prvih 11 mesecih lanskega leta izvoženega 1,453.944 litrov vina, približno eno četrtino, kolikor ga popijejo Ljubljančani v enem letu. — Jugoslovanske tovarne izdelajo okrog
Podlistek____________________
Ferdinand Goetel:
Sredi stepe.
Nekega jutra se je v jetniškem taborišču na obrežju Sir-Darie pripetil nenavaden dogodek, ki je posebno pretresel duše pregnancev. Iz mrzle stepe, po kateri je razsajala snežna vihra, je pritekla kirgiška psica, noseča mladiča v gobcu. V širokem loku, je obšla veliko cesto, držečo iz vasi ruskih naseljencev, ki je ležala v bližini tabora, in se na skrivaj splazila mimo kirgiške naselbine. Ko je začutila taborišče, je obstala in se pazljivo ozirala v krtinam podobne glinaste koče, ki so bile raztresene ob vznožju stepnega griča. Ni bila ne vas ne kmetija, ne aul1 ne kirgiški tabor, in vendarle je dišalo tod po ljudeh. Dim, ki se je dvigal iz majhnih dimnikov in ga je veter tlačil k tlom, je z znanim vpnjem dražil njene nosnice. Ponovno je ulovila zrak, se še enkrat ozrla z žalostnim pogledom proti stepi in šla počasi, korale za korakom, proti taborišču.
Pri prvi koči je še enkrat nezaupljivo obstala. Zaskrbljeno je pogledala na
1 riartska naselbina.
priprte duri. Ker pa le ni nihče planil iz njih s palico ali kamnom, se je opogumila in šla dalje od koče do koče, od vrat do vrat, dokler se ni naposled u-stavila pred večjo barako, ki se je skozi njena odprta vrata kadila para.
To je bila taboriščna kuhinja. Gospod Sabo, glavni kuhar, je ravno užival svoj prosti čas in se malomarno zamislil nad kotlom zeljnate juhe, v katerem se ni moglo nič zasiriti, nič prekipeti. Oprt na kuhalnico je s topim pogledom opazoval sanjske podobe smrdeče pare, kar je njegovo oko za meglo nenadoma zagledalo obris tujega psa.
„KužeU je zaklical odločno. Ker je moral skrbeti za štiri pasje cucke, ki so se bili zatekli v tabor, je imel svojo vlogo v vrsti taborskih dobrotnikov za končano.
Pes se je stresel, zvil rep podse, a s praga se ni ganil.
,,Kuže!“ je že strože zaklical gospod Sabo. Hkrati pa je s previdno kretnjo oddrobil kos ometa ognjišča in ga vešče obračal med prsti, preizkušajoč težo in trdino grude. Ker se vsiljivec ne le ni umaknil iz barake, ampak je napravil celò boječ korak naprej, se je Sabo zdajci hitro nagnil izza oblaka pare, dvignil roko in — jo spet spustil nizdol.
Gost je nosil nekaj v gobcu. To je bil čisto nov donoseìc k pasjim običajem, ki s,e je gospod Sabo moral zamisliti nad njim. Do zdaj je bil namreč nad sleherni dvom prepričan, da se prikažejo psi v kuhinjo samò zato, da bi iz nje kaj odnesli.
Ne verujoč svojim očem je z brisačo razpršil paro, pogledal, znova odgnal paro in položil grudo na pokrov pri kotlu.
„Ah, ti ubožica!“ se mu je izvilo iz kosmatih prsi.
Res, tisto skrivnostno nekaj v gostovem gobcu je bil mladič. Mati ga je morala prinesti od daleč, ker so visele na njenih tacah, na gobcu in na repu dolge ledene sveče.
Čeprav je gospod Sabo vsak teden enkrat zaklal vola za tabor in je za vso vas klal prašiče in kozliče, tako da je vendarle začutil čudovito toploto okrog srca.
„Oh, ti uboga stvarU j£ ponovil z vzdihom in kar najpozorneje opazoval sleherni gostov gib. Pri tem je bil popolnoma miren, ker se je bal, da bi u-tegnil gosta prestrašiti ali pa vsaj vznemiriti. Ko pa se pes kljub temu ni premaknil z mesta, je počenil za ognjišče, tako da je izza njegovega zidu gledal samo del obraza z ostrimi brki in kakor ogel črnim očesom.
Opogumljena psica je stopila v barako, se ozrla pod kuhinjsko klop, obstala za trenutek pred kupom krompirjevih olupkov, pogledala v prazno vedro, v nečke za kruh ter se zdaj pa zdaj žalostno in nekončno vdano ozrla v Saba. Naposled se je približala ognjišču in uprla oči v topli kupček pepela. Sabo se ji je angelsko nasmehnil.
,,Tu! Tu!“ je šepetal hitro in skrivnostno, „pameten si, kužek! No, nikar se ne boj, kužek, kužerle!" se ji je kar se dti nežno dobrikal, vstajajoč izza ognjišča.
,,No, vidiš!" se je dvignil zmagoslavno, ko je psica izgrebla v pepelu jamico in naposled položila vanjo mladiča.
Ne da bi premišljal le trenutek, je segel zdaj na polico po skledo z odpadki, ki je bila pripravljena za kuhinjskega ljubljenčka Stiksa. Polil jo je z gornjo plastjo zeljnate juhe, ki je bila zaradi ocvirkov, plavajočih po njej, določena za gospoda nadpaznika, in porinil jed psici. A žival je pogledala na skledo s topim pogledom, se stresla kakor v vročici ter se s shujšanim in odrevenelim telesom stisnila k topli steni ognjišča.
„Kaj pa to pomeni, kužek? Ali si bolan?" je Sabo iztegnil roko k nji.
(Dalje sledi.)
Òirom nase semfje
3000 vagonov votlega stekla, izvozijo ura pa za 5 do 6 milijonov dinarjev na letu. — Mraz v Jugoslaviji in na vsem Balkanu se je znova poostril. Deroče gorske reke so zamrznile, po Donavi, Savi in Dravi plovejo ledene plošče, radi česar so morali rečno plovbo popolnoma ustaviti. V posebno nadlogo prebivalstvu pa je lačna zverjad, zlasti volkovi, ki udirajo kar v naselbine.
Slovenija v luči statistike.
Statistična veda je še mlada, a je danes zelo upoštevano pripomočno sredstvo za razne moderne socialne, kulturne, gospodarske in narodno-po-litične ustanove. Je toplomer, ki nam kaže ali rast ali pa umiranje različnih pojavov v narodnem, državnem in splošno javnem življenju. Na podlagi statistik skušajo znanstveniki, gospodar-stveniki kot državniki in politiki dokazati pravilnost svojih razmotrivanj in dognanj, svojih teorij, dejanj in ciljev. Zato smo lahko tembolj ponosni na prvo obsežno statistično obdelavo slovenskega ozemlja po svetovni vojni, ki jo je pred kratkim podala kraljevska banska uprava Dravske banovine v knjigi ,,Splošni pregled Dravske banovine". Ta pregled prinaša dejansko stanje z dne 1. julija i939, le glede števila ljudstva se naslanja na uradno ljudsko štetje z dne 31. marca 1931.
Po tem štetju je bilo v Sloveniji, ki obsega 15.809.20 km2, 5508 krajev (mest, trgov, vasi, naselij itd.), 188.225 stanovanjskih hiš, 235.143 družin in vsega 1,144.298 prebivalcev. Od teh je bilo Slovencev 1,077.679, Srbo-Hrva-tov 24.136, drugih Slovanov 4048, Nemcev 28.998, Madžarov 7961, in drugih neslovanske narodnoste 1376. Po gostoti prebivalstva zavzema prvo mesto bivša Štajerska s povprečno 80—100 prebivalci na 1 km2, medtem ko na bivšem Kranjskem ni niti enega okraja, ki bi imel gostoto nad 70 prebivalcev na kvadratni kilometer.
V upravnem oziru je Dravska banovina razdeljena na 25 okrajev, 4 mestne občine, 403 ostale občine in 2302 katasterske občine. 4 mestne občine so Ptuj s 6894, Celje s 17.154, Maribor s 33.131, in Ljubljana s 79.050 prebivalci. Z ukazom z dne 5. septembra 1938 je bilo mestni občini ljubljanski priklopljenih več okoliških krajev in šteje Velika Ljubljana po cenitvi v letu 1939 že 84.000 ljudi.
Posebno pestro sliko pa kaže Slovenija v verskem oziru. Saj so zastopane domala vse veroizpovedi v Evropi. Najmočnejša je seveda rimskokatoliška cerkev, ki je razdeljena v 2 škofiji in 533 župnij, od katerih ima vsaka približno 2080 vernikov; grškokatolikov je 2376 in imajo v Beli Krajini 2 župniji; pravoslavne vere je 3840 oseb in imajo 4 župnije; starokatolikov je 102 v dveh župnijah; evangeličani augs-burške veroizpovedi se Organizirani v 13 župnijah in pride na vsako župnijo 1900 vernikov; reformirana ^evangeljska cerkev ima eno župnijo z 950 člani; islamska izpoved ima v Sloveniji en imanat z 927 verniki, židovske vere pa je v Prekmurju 810 oseb z dvema rabinatoma.
To je slika Slovenije v luči stvarnih podatkov in številk. Če bi mogli primerjati te številke s številkami nekdanje avstrijske statistične centralne komisije na Dunaju iz leta _ 1918, bi lahko opazili, kako je Slovenija napredovala v organizatoričnem življenju; če pa bi bilo zajeto v številkah tudi vse cvetuče kulturno, gospodarsko in politično življenje slovenskega naroda, bi videli, kako j,e tudi tu vsepovsod na vzornem in vztrajnem delu vse polno pridnih rok kakor v upravnih, samoupravnih in cerkvenih edinicah, ki so ze po komaj dveh desetletjih narodne samostojnosti ustvarile ta lepi in točni statistični pregled slovenskega ozemlja kot dokaz splošnega napredka in razmaha slovenskega življa v okrilju Jugoslavije.
Narodi naj žrszl!
Vrane krožijo krog razvalin.
(1. nadaljevanje.)
„Šel bom s sekiro proti njemu in prestrašil se bo ter se umeknil. Ne bo se u-pal streljati. Kdo bi streljal na človeka. Tudi on ni streljal še nikoli,“ je pomislil Janez.
Sklonil se je k tlom in se začel pomikati s srdom v očeh proti gozdarju. Ta se je umeknil za korak nazaj in dvignil dvocevko više.
„Ali naj streljam," je pomislil z grozo sam v sebi. Postalo mu je tesno in zazdelo se mu je, kot da mu je rahla tema stopila na oči.
„Ne, bežal ne bom pred tatom."
„Stoj, streljal bom," je zaklical proti bližajočemu se Janezu.
»Prav gotovo ne bo streljal. Boji se. Umeknil se bo," je zopet pomislil Janez.
Zopet se je odmeknil gozdar nazaj in položil prst na petelina. Zrl je prihajajočega, ki se je pomikal počasi proti njemu.
Janez je dvignil sekiro in jo pomeril proti njegovi glavi.
»Izgini!"
Takrat je gozdar pritisnil na petelina. Od strahu je pritisnil in zazdelo se mu je, da se ne bo sprožilo.
Strel je pretrgal tišino. Janez je padel kot posekano deblo. Sekira je udarila ob mahoviti kamen skozi sneg in odletela nato proti razvalini. Na snegu so se risali rdeči madeži.
»Ubil sem ga," je pomislil gozdar, stal nekaj časa na mestu, nato se urno obrnil in tekel med drevesi. Ustavil se je in šel z roko proti čelu. Zazdelo s,e mu je, da so mu znojne kapljice udarile skozi kožo. Čelo je bilo pa suho.
»Knez mi je prepovedal streljati na ljudi, samo za strah bi smel. Kot psa se me bodo izogibali ljudje in otročeta bodo bežala pred mano."
Gozdar je nekaj časa stal, nato se je polagoma vračal.
Janez je zrl s steklenimi očmi proti modrini, ena roka se mu je zasadila v sneg, z drugo si je tiščal prsi, glava mu je visela čez kamen.
»V stolp ga zavlečem," je pomislil gozdar in groza mu je stisnila srce.
»V stolp ga zavlečem in našel ga ne bo nihče. Volkovi so v gozdu. Ljudje bodo mislili, da šo ga raztrgale zveri."
Prijel je mrtvega Janeza in ga začel vleči proti razvalinam. Ko je stopal čez kamenito, s snegom pokrito grobljo, mu je ta zamolklo ropotala pod nogami. Izpod neba je zopet pritisnila burja in cvilila s tenkim glasom. Z vrha groblje je spustil truplo med štiri stene.
»Nič! Slabo je skrito. V stolp mora."
Podrsal se je po snegu, prijel truplo in se trudil z njim proti stolpu, ki je s široko odprtino zijal proti njemu. Z zamolklim glasom je padel mrtvec.
Burja je delala rahle vrtince po snegu in zasipala krvave madeže in stopinje z belo sneženo sipo.
»Ne bo treba meni," je pomislil gozdar in odkorakal hitro med drevesi. —
Prav v tisti uri je Janezova žena Marija stresla koruzne moke v kotel in sedla na klop pri ognjišču. Ker še ni bilo drv, ji ni bilo mogoče pripraviti večerje in prav radi tega se je tudi začela plaziti iz vseh kotov tema v kuhinjo; kajti ogenj je bil v večerih njihova edina'luč. Zunaj je solnce tonilo med drevesi, ki so rastla vrh gore. Njihova debla so bila kot črne sence. Prišla je noč. Takrat je burja vnovič zavila z velikanskim vrtincem krog hišnih oglov in zaslišalo se je ječanje, zateglo, strašno, kot da nekdo umira. Zavilo je vnovič krog ogla, še strašneje, z lajajočim krikom, in potreslo polkno poleg vrat. In glej, ta so se odprla in snežni oblak se je zaprašil v notranjost in zarezal v kožo na licih četverim. Mala je zajokala v materinem naročju, starejša brat in sestrica sta se plašno objela. Skočila je mati z otrokom v naročju proti vratom, da jih zapre. Nov val ji je vrgel snega v oči in jo sunil omahujočo za korak nazaj. Posrečilo se ji je potisniti vrata proti sapi in jih zakadnjati s polenom.
»Mama, mene zebe. Spat pojdem," je zajokala Malči v kotu.
»Lačen sem," je hotel reči starejši Janezek, pa se je spomnil, da ta prošnja ne bi mogla pomagati prav nič, in je umolknil že pri prvem zlogu.
»Počakajta! Vsak čas se povrne. Zakurili bomo in večerja bo potem takoj na mizi."
»Mama, meni se je poprej zazdelo, da sem slišal strel. Tako je bilo tam gori kot . . .“
V polknu je zaropotalo, kot da kdo tolče s pestjo. Vsi trije so vstali s klopi. Zaropotalo je še enkrat, počasi, močno in ta zamolkel glas se je izgubljal v tuljenju burje.
»Povrnil se je," je rekla mati in skočila k oknu ter odprla linico.
»Si ti?"
Nič glasu. Polmrak se je zunaj sicer že izpreminjal v temo, ali vendar bi bilo mogoče na belem snegu še opaziti o-sebo.
Umeknila se je nazaj in čutila, da ji izginja kri z lic. Zaprla je okno.
»Otroci, na okno je trkal spomin. Oče je v nevarnosti. Otroci, molimo!"
Malih se je polastil velik strah. Malči je zopet začela jokati.
»Ne jokaj, Malči, sedaj bomo molili za ateka," je tolažil Janezek z boječim glasom.
Pokleknili so na klop. Mati je prekrižala malo, ki ji je zaspala v naročju, in nato je polslišna molitev napolnjevala sobo.
»Mama, prav gotovo sem slišal strel poprej," je zopet rekel Janezek po molitvi.
»Nič nisi slišal, samo zazdelo se ti je," je odgovorila mati, in vendar ji je strašna slutnja stisnila srce. »Čakajmo še nekaj časa, in če očeta le še ne bo, ga pojdem iskat."
Čakali so še eno uro. Nič. »Spat boste šli! Iskat ga pojdem. Tako."
»Jaz ne grem spat. Bojim se," je zajokal Janezek, ki je ves čas premagoval jok. Malči je stisnila ustnice in molčala.
»Nata vsak kos črnega kruha in pojdita! V postelji bo gorko."
(Konec sledi.)
Naši fantje se oglašajo s fronte. Od
vrlega Jozeja smo prejeli sledeče pismo, ki ga v celoti ponatiskujemo: »Čutim se dolžnega, da se cenjeni'upravi zahvalim za vestno in redno pošiljanje lista, ki nas tako tesno veže z vami doma in nam živo slika življenje in dogodke po naših hribih in dolinah. Božič smo obhajali zelo prijetno. Bridke občutke, ki so se nas hoteli polastiti, smo krotili z izvrstnim Moseljskim vinom, ki ga je tu v izobilju. Na željo naših to-varišev-Nemcev smo zapelj tudi našo »božično" in nato še par narodnih, ki so jim jako ugajale. Pet nas je skupaj: Hanzej iz Gorenč v Podjuni, Šimej iz Zagore, Hanej iz Struge v Rožu, Mihej iz Škofič in jaz iz Svaten pri Št. Jakobu. Hanej in Mihej sta nastavljena pri kuhinjskem kanonu, s katerim tako spretno streljata, da najhujši in najtežji streli v obliki mesa točno zadenejo naše sklede in tam lepo obležijo. Koroški Slovenec nas duhovno nasičuje, telesno pa ta dva. Zato brez skrbi za nas! Bog vas živi! Gefr. Amrusch Josef, Feldpostnummer 12.264/F.
Loibach — Libuče: Kar drugi dan v letu smo bili vsi prestrašeni. Nekaj po .kosilu je izbruhnil pri pd. Ciglerju o-genj in sicer v dimniku. Ogenj je hitro zajel vso streho, pod katero je bilp spravljene mnogo krme in precej poljskih pridelkov. Tudi sosedna stričeva hiša je utrpela nekaj škode. Gasiti je bilo skoraj nemogoče, ker je primanjkovalo vode in je ta poleg tega še precej oddaljena. Škoda je o-gromna, kajti požar je uničil celotno gospodarsko poslopje in je od prejšnjega doma ostalo le še temno zidovje. Zavarovalnina pa je bila tako nizka, da bo znašala korrtaj za žreblje.
Okrog Klopinjskega jezera: Poleti se hvalimo, da je naše jezero najtoplejše, po zimi bi pa radi napravili zanj reklamo, da kot prvo zamrzne .Tako je letos že precej dolgo pokrito z ledom,
le škoda, da umetniki-drsalci ne vedo za ta podjunski raj ledu. Tako pa vidimo le naš drobiž, kako se drsa in nas s svojo spretnostjo navdušuje. Ob kraju pa ga sekajo pridno gostilničarji, da potem poleti lahko servirajo gostom sijajno mrzlo pivo.
Waisenberg — Važenberg: Še dolgo ne bomo izumrli, če bo naša letna ljudska statistika tudi prihodnja leta kazala take številke kot letos. Letos smo pa res lahko ponosni na rekordno številko rojstev, ki znaša kar 74, medtem ko jih je umrlo v istem času le 31. V številki 74 pa niti niso všteti oni, ki so se rodili v Celovški porodišnici, tako da je resnična številka rojstev še večja in smo v tem oziru gotovo na prvem mestu v vsej Koroški.
Ferlach — Borovlje. Za božič je poslala občina vsem Boroveljskim vojakom na fronti majhna darilca s cigaretami, sadjem in sladkarijo. — V zadnjem letu se je porabilo za popravo o-ziroma za asfaltiranje cest skoraj 9000 RM. — Med Dolihom in Jaklinom so zgradili velik lesen most, tako da bo sedaj neovirana pot tudi pri najhujši vodi. Ravnotako je bil pod vodstvom deželnega agrarnega urada zgrajen most v bližini Bajtiš, ki bo predan prometu šele vigredi. — Po splošni uredbi za vso Nemčijo so bile posamezne požarne brambe po vaseh razpuščene in je sedaj v Borovljah le še ena sama požarna bramba s sedmimi podružnicami. — Novi letni proračun znaša 183.260 RM prejemkov in 183.135 RM izdatkov; v izrednem proračunu pa je predvidenih še nadaljnih 91.711 RM prejekov in enako izdatkov.
Lovska smola. Kdo ne gre rad na lov na pitanega zajca, posebno v današnjem času, ko je meso na nakaznice in so zajci še takorekoč prosti. Na Žihpo-Ijah imata lep lov tamošnji trgovec Sa-fran in G. Kometter iz Borovelj. Sklenili so, da napravijo na Štefanovo lov na zajce in da povabijo tudi nekaj Bo-rovljancev. Med temi je bil neki gospod M. ki je menda strasten lovec, a še bolj pri srcu so mu mastni zajčki. Puške ni imel, toda v Borovljah pri tem ne pride v zadrego, znanec mu jo posodi. Vendar hudomušneži so mu odstranili vžigalnik, ne da bi on česa zapazil. Določeni dan je bil krasen in v treh sankah smuknejo naši lovci čez Dravo do p. d. Rožmana na Žihpoljah. Kmalu se razvrstijo, 10 lovcev in 4 gonjači, lov se je pričel. In kaj se zgodi? Najdebelejši zajec jo primaha proti gospodu M. ta pomeri in — pek! Zajec pogleda lovca in jo maha veselo dalje. S tem seveda še ni bil konec. Lov se je nadaljeval v gostilni in mojstrski lovec M. je bil strašno užaljen, tako da je skleni! maščevanje. Ko se peljejo lovci domov, morajo obstati sanke sredi dravskega mostu pod Humberkom, lovci izstopijo, gospod M. vzame puško ter udari z isto po ograji na mostu in jo vrže potem v lepem loku v sredo Drave. Nato še palico in patrone, da se vse skupaj potopi, tako kot to delajo podmornice. Eden lovcev odda še strel — salvo, vkrcajo se nato zopet v sanke in hajdi proti Borovljam. Tako se je končala krvna osve-ta nad puško in storilcem, ki je zakrivil, da zajec še danes živi! v
Koroški drobiž:	Zadnjo soboto in
nedeljo so člani NSV pobirali po vsej državi za zimsko pomoč. — Zadnjo nedeljo je bil po vsej deželi takozvani »ljudski smučarski dan". Ob tej priliki je imela Hitlerjeva mladina v 50 vaseh svoje tekme za prvenstvo v zimskem športu. — 13. in 14. januarja se vršijo v Beljaku na novem »Hubert Klausnerjevem tekališču" krajevne zimske tekme. — Ujeli so 26 letnega delavskega pomočnika Ferdinanda Pit-ter, ki je izvršil številne vlome v vilah ob Vrbskem jezeru. Obsojen je bil na 10 mesecev težkegh zapora. — Po slednji iztrebitvi slinavke so končno spet dovoljeni tedenski živinski sejmi v Celovcu. — Za novo voditeljico ženske organizacije za Koroško je bila imenova članica stranke Gret v Mit-tervvallner. — Pri požarni brambi so uvedeni novi enotni službeni čini. — Na Žihpoljah si je zlomila pri smučanju nogo 'šolarka Use Peterneli. — Za krojače in šivilje so uvedene posebne nakaznice za šivivo.
JI as a prospcfa
0 pomenu higijenje.
Prepogosto znamo zdravje ceniti šele, ko smo ga izgubili. Kako ostanemo zdravi, oziroma kako se najbolje varujemo bolezni, nas uči higijena, umetnost čuvanja nad zdravjem. Ne-obhodno je potrebna ne samo za telesni, ampak tudi za duševni razvoj po-edinca, za bodočnost naroda, za pro-cvit države in za splošen napredek človeštva. Bolezen, morda najhujše zlo v človeškem življenju, je lahko nevarna družini in narodu.
Mnogih bolezni se ne moremo obvarovati, mnoge pa lahko preprečimo s tem, da se ravnamo po predpisih pravilne higijene. Tako se obvarujemo infekcije nalezljivih bolezni, kot so dif-terija, Škrlatica, ošpice, oslovski kašelj, tuberkuloza, pljučnica, tifus in druge, najlažje na ta način, da zatiramo povzročitelje teh bolezni z raznimi raz-kuživalnimi (desinfekcijskimi) sredstvi, n. pr. z apnom, sodo (za desinfekcijo tal in pohištva), s sublimatom, 60% alkoholom, formaldehidom, karbolno kislino itd. Najenostavnejša in najcenejša sredstva za desinfekcijo pa nam nudi priroda: svetlobo in toploto. Visoka medicinska veda nam je dala še druga specialna sredstva, ki jih tukaj ne bomo navajajli. Pomen desinfekcije pada z dviganjem zdravstvene kulture ljudstva in obratno: čim nižja je kultura, tem bolj je desinfekcija potrebna.
Silno važnega pomena za dvig zdravstvene narodne kulture je telesna vzgoja. Stara zlata resnica je, da telesno gibanje krepi človeka, da veča njegovo telesno moč. Današnji kulturni človek ni več človek narave. Življenje in življenjski običaji so danes tako daleč proč od narave, da potrebuje mestni človek nujnega nadomestila za ono telesno gibanje, ki je naravnemu človeku, n. pr. kmetu, pogoj za njegov življenjski obstoj. Vendar naj tudi kmečki človek ne zanemarja športnega udejstvovanja, ki ne vpliva samo na telo, ampak širi tudi duha in srce.
Poleg telesne vzgoje pride v poštev v prvi vrsti tudi prehrana. Naj-vežnejše sestavine živil za človeka so razen vode in vitaminov beljakovine, tolšče in ogljikovi hidrati. Zdrava je hrana le, ako je pravilno pripravljena. Tudi najboljša hrana lahko zdravju škoduje, če ni dobro pripravljena; to naj bi vedele vse kuharice.
Tesna zveza obstoja končno med boleznijo in načinom stanovanja. Tudi glede naselbin in stanovanja ima zato higijena svoje predpise. Predvsem morajo biti naselbinska tla suha, lega primerna in ugodna. Stanovanja naj bodo zračna, svetla in čista; poskrbljeno mora biti za dobro pitno vodo. Nadaljni pogoj za zdravo stanovanje je zračenje, ki se ponekod nezadostno izvaja ali celo zanemarja. Po nezadostnem zračenju postaja zrak vedno slabši; slab zrak pa ovira dihanje in poveča nevarnost za okužitev z bakterijami. Ali kako naj zračimo? Zračenje skozi okno ni popolno. Temeljito in popolno je zračenje le tedaj, če se zrači tako, da je hkrati tudi prepih skozi sobo.
Ena največjih zahtev stanovanjske kulture je s n a g a. Snaga v stanovanju je prav tako potrebna ko osebna snaga. Vsakdanja odstranitev prahu, večkratno pometanje in pomivanje tal spadajo h najprimitivnejšim zahtevam higijene. Vendar se tudi v tem oziru mnogo greši. Nehigijenično je otrpati cunje skozi o-kno, hoditi z neosnaženimi čevlji v stanovanje, kar zlasti širi jetiko. K snagi spada v prvi vrsti, da stanovanje redno belimo. Posebno je zato pozdraviti ono lepo navado v nekaterih krajih, kjer belijo vsako leto ob žegnanju ali kakem drugem prazniku.
Higijena hoče ohraniti človeku njegovo zdravje, hoče ga obvarovati bolezni. Zato spada tudi higijena v narodno prosveto, treba jo je širiti in učiti na društvenih sestankih in zborovanjih, treba pa jo je predvsem gojiti na sebi, pri prehrani in v stanovanju, kajti le zdrav rod bo „na svoji zemlji svoj gospod".
Pozdrav vojakom od občnega zbora!
Šentjakobska društvena družina, zbrana na letnem zborovanju dne 6. januarja 1940,. se hvaležno spominja svojih članov-vojakov, ki so na fronti in jim ob tej priliki po našem listu pošiljamo tople pozdrave.
St. Kanzian — Škocijan:	Komaj so
nam naši igralci na občnem zboru napovedali prireditev, in že so nas za Silvestrovo razveselili z vabilom na igro „Pri kapelici". Vsi vprek so dobro rešili svoje vloge, posebne pohvale vredna je Agata, vse gledalce zase pa si je pridobil Jurček. Najlepše priznanje vsem je bila nabito polna dvorana, ki so jo pomagali polniti posebno tudi gledalci iz sosednih fara. Mešani tam-buraški zbor pa je s tokratnim nastopom svoj ognjeni krst sijajno prestal in bo prekosil kmalu vse zbore širom naše Koroške. Upamo in pričakujemo, da nas ob pustu spet razveselijo vabila na društveno prireditev!
Prireditve slov. kult. društev. V nedeljo 14. januarja je ob 10. uri dop. občni zbor društva v Dobrli vesi in sicer v društvenem domu. — V nedeljo 21. t. m. zboruje ob 3. uri pop. radiška „Rast“ pri pd. Kopajniku v Tucah. — Isto nedeljo je ob 3. uri pop. občni zbor slov. kult. društva pri „Ma-rici" v Logi vesi. — Istotako 21. januarja je ob 7. uri zvečer občni zbor brnškega kulturnega društva pri Prangarju v Zmotičah. Zbor je združen z bogatim pevskim sporedom. — V nedeljo 28. januarja je ob 3. uri pop. pri Pušniku v Raten-č a h občni zbor društva v Ločah nad Baškim jezerom. — Isti dan zboruje ob 2. uri pop. slov. kult. društvo v Galiciji pri Suhcu v Encelni vasi.
v
JIclsq gospodarstvo
Obdelovanje zemlje.
O bosanskih kmetih pripovedujejo, da so pripravili pravcati upor, ko jih je avstrijska oblast hotela seznaniti z železnim plugom. Uradniki-birokrati so tedaj svetovali, naj se enostavno vsi leseni plugi uničijo in kmetom vsilijo moderni. Zasluga nekega ogrskega diplomata je bila, da je ta čudni predlog propadel in se je vlada zedinila na poseben način, kako bo moderni plug udomačila. Diplomat ji je namreč razložil, da odpor bosanskih gospodarjev ne izhaja iz nadutosti in tudi ne iz pomanjkanja inteligence, marveč iz prevelikega spoštovanja bosanskega ljudstva do zemlje in iz prirojenega kmečkega konzervati-vizma. Vlada je razdala več novih plugov nekaterim velikim kmetijam, kmete pa vabila, naj si ogledajo oranje z njim in znatno boljši jesenski pridelek na teh kmetijah. Ta šola je seve dosegla svoj učinek kaj kmalu.
Kaj hočemo s tem povedati? Vzemimo primer, da bi bila vlada postopala po prvem, zelo birokratskem in naravnost surovem načinu. V pridnih, zlatih bosanskih kmetih bi ustvarila neverjeten odpor in videz, da hoče oblast posiliti tudi drago jim zemljico. Izginilo bi v preprostem, a korenitem ljudstvu še tisto boro spoštovanje, ki ga ima vzhodni človek za pridobitve, prihajajoče z zapada. Ali pa bi izginilo za kmeta tolikanj dragoceno, zlata vredno spoštovanje matere zemlje. Kajti prvo, kar je za dobro obdelovanje zemlje potrebno, je zavest, da se zamore samo soustvarjati z materjo-naravo in sicer soustvarjati s svetim spoštovanjem njenega življenja, njenih zakonov in paragrafov. Ta stavek je načelo vsega umnega kmetovanja.
K spoštovanju spada: strokovno znanje. Gospodar mora vedeti, da je v zemlji živa samo ona plast, v kateri se razvijajo rastlinske korenine, na poljih pa zlasti črna zemlja. Pravilno, strokovno obdelovanje zemlje je za dosego bogatih pridelkov največjega pomena. Zemlja mora biti tako zdrobljena, da obdrži v sebi čim več zraka in vlage, obenem pa omogoči koreninam nemoten razvoj in črpanje hrane. Na površini v prah zdrobljena težka zemlja ni pravilno obdelana', kajti vsaka močnejša ploha jo zalije in zabije, da se rastline v njej prav
lahko zadušijo.
Različne zemlje zahtevajo različne načine obdelovanja. Kdaj je posamezno zemljo treba orati ali branati, mora vsak umen kmet določiti po lastnih izkušnjah. V splošnem velja načelo: Čim bolje je zemlja obdelana, tem nanj gnoja potrebuje.
Zemlje ne smemo prepogosto orati, kajti tudi ona mora imeti počitek, da zori. Zemlja zori, to se pravi, da dobiva take lastnosti, ki so za razvoj kulturnih rastlin najugodnejše. Med zorenjem ni dobro zemljo orati ali branati, ker se s tem prekine delovanje bakterij. Dozoreli zemlji pravimo, da je godna. Da je zemlja godna, spoznamo po tem, da se po njej mehko hodi, da izpuhteva močan vonj in da dobiva manjše razpoke, slične kakor pri vzhajajočem testu.
Da nam bo zemlja dobro zorela, moramo vsako strnišče takoj plitvo preorati. S tem zrahljamno zgornjo plast zemlje, pokrijemo strniščne korenine in ostanek rastlin, uničimo plevel, spravimo v tla dovolj zraka in preprečimo iz-puhtevanje vlage iz spodnje plasti.
Globoko oranje sledi jeseni ali pozimi. Tedaj pustimo njive v odprti brazdi, da se zemlja napije zimske vlage in temeljito premrzne. Težke zemlje ne bomo orali, dokler je še vlažna, ker bi jo s tem le pokvarili. Izjema je dovoljena v pozni jeseni, ko vemo, da bo čez zimo premrzla in razpadla. Hlevski gnoj po-dorjemo plitvo, da dobi dovolj zraka za vzhajanje.
Pravilno obdelovanje zemlje je podlaga dobre letine, gnojenje pa je pripomoček za izboljšanje prehranjevalnih pogojev v zemlji. To mora vsak kmetovalec upoštevati, če hoče zvišati pridelke svojih njiv.
Štedimo z Žaklji. Blaga za Žaklje si zamoremo danes le težko nabaviti. Zato je umestno, da se na kmetiji postopa
z Žaklji čim skrbneje. Čimprej vrečo spraznimo in očistimo ter shranimo, tem boljše je. Najrajše se lotijo Žakljev miši, zato se svetuje, naj bi vreče shranjevali na drogih. Takoj po izprazne-nju izobesimo Žaklje na zračnem prostoru, da se posušijo. Neumestno je, če uporabljamo vreče za cenene predpasnike, konjske odeje ali če z njimi pokrivamo vozove. Škoda je vreč, če z njimi pokrivamo razne kupe krme ali krompirja. Vsaka vreča ima svojo cenO’ in ta dandanes ni baš neznatna.
Tuberkulozne kokoši. — Včasih se loti kokoši nenavadna trudnost, leno lezejo naokoli, jed jim ne diši, kmalu začnejo vrhutega šepati in končno jim prej rdeči greben zmodri. To so znaki kokošje tuberkuloze. V tem slučaju ni druge pomoči, kot pa da vse kokoši pokoljemo, kurnik temeljito razkužimo in nato začnemo s kokošje-rejo povsem nanovo.
Več jajc pozmi:	Če hočemo, da na-
še kure tudi po zimi pridno nesejo, moramo skrbeti za toploto v kurjem hlevu. Ni pa dobro, če kurje hleve kurimo, ker kurjava zelo lahko povzve-ča pri kurah bolezni v grlu. Najboljše obvarujemo premrzel kurji hlev pred mrazom s tem, da ga povlečemo s slamo.
Več mleka dajo krave pri rahli in hitri molži. V začetku molže namreč še ni vse mleko v vimenih, temveč nastaja z molžo še vedno novo mleko in sicer čimveč, čim rahleje in hitreje molzimo, ker to ugodno vpliva na mlečne žleze. Radi nerodne molže smo čestokrat sami vzrok ,da krave ne dajo več mleka.
Nakaznica za mletev žita: Z 15. januarjem 1940 stopi tudi v Vzhodni marki v veljavo predpis o nakaznici za mletev žita. Po tem predpisu je dovoljeno namleti mesečno samo gotove količine žita.
^animioosii /3 vsega sveta.
Jugoslovanski cionisti, to je jugoslovanski judje, so imeli svoje zborovanje v Banjaluki. Zborovanje je poteklo zelo mirno, ker judje niso pokazali prevelikega zanimanja zanj. Na koncu so zborovalci izvolili nov odbor, v katerem so vidnejši judje iz vseh krajev države, le imena kakšnega delavca ni mogoče zaslediti v seznamu odbornikov. Vsi so samo tovarnarji, bankirji in odvetniki. Izglasovali so tudi spomenico, v kateri se zavzemajo za odkup zemlje v Palestini, kjer naj bi judje dobili svojo domovino. V ta nam,en so podarili tudi večji denarni znesek.
Čistilci ušes na Kitajskem. Če potuješ po severni Kitajski jeseni, ko je rado vetrovno, se ti zdi, da jo bo takoj treba popihati iz te dežele. Veter dviga v prah izpremenjeno iz sušeno ilovico in ta prah sili v oči, nabira se pod obleko in pokrije ti vse telo. Človeku ne diši jed, v ustih čuti blato. Oči se mu solze in uš,esa ima tako zamašena, da sliši glasove iz neposredne bližine kakor bi prihajali iz velike daljave. Zato se ne smemo čuditi, da se na Kitajskem preživljajo nekatere ljudje tudi s tem, da čistijo svojim bližnjim u-šesa. Kitajski čistilci sedijo na oglih ulic po kitajskih mestih kakor pri nas postreščki in čistilci čevljev. Na mesto ščetk imajo strgulice, žličice in podobno orodje. Njihovo delo terja mnogo spretnosti. Ža čiščenje obeh ošes potrebuje Kitajec približno toliko časa kakor brivec za striženje las.
Sprte bratrance je hotel pomiriti, pa jo je sam izkupil. Bratranci Biševci iz Jabuke so se sprli zaradi njive. Eni kot drugi so si jo lastili. Ko so se srečali na njivi, da bi jo posejali, se je med njimi vnel pretep. Tedaj je prihitel njihov stric Avram in jih hotel razdvojiti. Med metežem pa je starec prestregel hud udarec, ki je bil namenjen drugemu. Zgrudil se je nezavesten z razbito glavo, pretepači pa so se porazgubili. Naslednjega dne je stric Avram umrl.
Barv ne poznajo. Limfjord je majhen otok ob istoimenskem zalivu severnega Jutlanda. Na njem živi 45 kmetskih in ribiških družin, skupaj 200
duš. Ponašajo se s posebnim zdravjem,, vendar pa ne ločijo barv. — Dekleta nosijo izključno črne ali sive obleke, pi sanih rut ali kril ni. Tudi zagrinjala na oknih so siva, prav tako barva pohištva. Smisel za pisane barve je pri teh otočanih neznan. Strokovnjaki so ugotovili, da se pomanjkanje čuta za barve pri Limfjordovcih podeduje.
Palestina ima 1,477.915 ljudi. Po uradni statistiki od lanskega septembra ima Palestina 1,477.915 ljudi. Približno-60 odstotkov je muslimanov, 30 odstotkov judov in 10 odstotkov kristjanov. Odstotek muslimanskega prebivalstva v Palestini se je zaradi velikega preseljevanja judov v zadnjih 18 mesecih zmanjšal za nadaljnih 10%.
Var 30 smeti
Kdo je gospodar. Tujec vstopi v stanovanje mladih zakoncev. Mlada se ravnokar prepirata.
..Oprostite," reče tujec v zadregi, ,,rad bi govoril z gospodarjem."
..Prosim izvolite .sesti," odgovori mladi zakonec, ..pravkar obravnavava vprašanje, kdo je gospodar."
Ljubezen: Učitelj: ,,Kakšen čas je ,,ljubim."1
Mihec: ..Izgubljen, gospod učitelj."
Elegantna dama gre po ulici. K njej stopi pobalin in ji de:
— Gospodična, nekaj vam visi izpod krila.
Dama zardi, ne pogleda pobalina in gre dalje.
— Gospodična, nekaj vam res visi izpod krila! ne odneha fantalin in sili v damo.
Dama obstane, se pogleda skrivaj v izložbenem zrcalu, tedaj pa se pobalin oglasi:
— Vidite, res je, noge vam gledajo izpod krila . . . iii že pobegne.
Urednik: Dkfm. Vinko Z w i 11 e r, Klagenfurt, Achatzelgasse 7. - Upravnik: Joško Suppanz, Klagenfurt,Klausnerring26. - Založnik: Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem. — Tiskarna]. Leon sen., Klapenfurt.Domgasse 17. — Veljavna je inseratna tarifa 1. —