Leto V.	TRST, v sredo dne 10. oktobra 1900.	______Štev. 28,
Brivec stane v A vstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in. Pragerskem po 6 nvč.
Homeopat-ica na dvoru.
Gospa Glumecky : Der taifil nohamol, kaj je zopet. Saj sem rekla že tanženbart, da v Avstriji brez nemškega klistera — ne gre, pa je aus.
Korber misli, da so Čehi iz masla, se moti mož ; — nur eine bomeopatische radikal-kur — te je treba in Avstrija bo ozdravljena. —*Moj recept ni še nikdar talil. — Sicer pa majnetvvegen, če hočejo slovansko Avstrijo, naj si jo pa imajo, jaz ne bom gledala dolgo ta spil.
Spomin na tržaški izlet v Ljubljano.
Jutro je kazalo da bo lepi dan. -Vožnja prijetna do velikovrhniške megle. ' — Sprejem na kolodvoru veličasten. Ve-lemožni župan bele Ljubljane, na čelu mestnemu svetu prisrčno pozdravil došle brate od Adrije. Ljubljana v zastavah. — Sprehod po mestu, se ni vršil sicer v tempu koračnice, vendar smo po 11. uri prišli v Narodni dom. Pozdrav podstaroste ljubljanskega Sokola. — V veliki dvorani, pogoščenje. Brhke ljubljanske gospice so prijaznim licem stregle jadranskim gostom.
Gostje so se razišli jedni v razstavo, drugi v muzej, tretji po mestu. — Muzej je napravil na goste jako dober utis, po sebno zbirka starin, in živalstvo. Meni je najbolj imponiral »grozni mrjasec« fn sta-rožitni lonci, v katerih so naše prametere kuhale kosila. —
Razstava sicer v skromnem obsežju a interesantna in podučljiva. Meni sta med druzimi še najbolj imponovala Repičev : dvoboj in zmaga. (Borilca) Jaz sem si o teh dveh kipih mislil: Glejte našo preteklo in sedanjo zgodovino — Tujec jc zvalil Slovenca na tla in ga tlači, mori telesno i duševno...
Drugi kip pa nam kaže Slovana, pomlajene z mladeniško silo, ki je že svojga protivnika spravil pod noge — ter srčnim pogumom in ognjenim obrazom na sun pripravljen čaka nasprotnika, v tem ko pobitega za lase drži. —
Popoldne izlet na Drenov vrh in Rožnik: veseli smo bili v veseli družbi na svežem zraku pri dobri kapljici.
Na večer v gledišču: Zrijnski. Naši k) bili kar navdušeni. Zdaj razumemo šele »U boj.« — Za dom uboj!
Večerni sestanek v sokolski dvorani v narodnem domu je bil kaj prijeten. Tu so razui govorniki spominjali se Tržaškik Slovencev in njih bajev. Ob eni smo se odpeljali v Trst. — Ljubljana nam je ostala v prijetnem spominu. —
V,
Ljudsko štetje.
Avstrijski minister je ukazal: Ptujci smejo spovedati — svojo »narodnost« oni ne poznajo občevalni jezik ; Avstrijanec pa ne sme izjaviti svoje narodnosti, za njega je še vedno veljavna »Umgangsšpraha«. Oj ti avstrijski ministri!«
Krancelj s pripadki vred.
Podaje: „Povž".
IV. kos (zadnji) Kakor sem uže zadnjič obljubil, bom danes pripovedoval nekoliko o njegovem imenitnem »miserere«. Ko je bil Krancelj še doma, bil je tudi strežnik v cerkvi. Ali v svojem navdušenju za komponiranje, se je bil tako spozabil, da je začel med »miserere« na črn plašč gospoda — bilo je ravno pred veliko nočjo — s kredo note pisati. Gospod pa, če prav ni imel od zad oči, je pa vendar to opazil in precej sta vloge zamenjala, t. j. sedaj je začel Krancelj »miserere« peti vsled dveh zaušnic, ki mu jih je bil prismolil gospod nuno! — Ta dva poljubita se mu še sedaj poznata na licu — če se smeje. Po končanem »miserere« se je Kranjceljnu precej poleglo navdušenje za komponiranje, ali gospod opaživši divno melodijo svojega strežnika na plašču svojem jo je prepisal, založil, izdal in prodal. Ta »miserere« se je pel še pred 30 leti po vseh cerkvah v bosen-ski Hercegovini. Ko je to Krancelj zvedel, šel je tožit gospoda radi plagijata, ali brez vspeha. Nazadnja se je odločil da pojde k nekdanjemu ministerskemu predsedniku Thunu. Ali Thun, ki je mnogo delal in malo govoril, ga je kar po notah vun vrgel — in tod datira njegov »allegro« v »Ciganih«.
Še ena taka stvar mi je znana o njemu, ki mi jo je sam pravil, ali jaz sem svojemu staremu očetu na smrtni postelji obljubil, da je nikomur več ne povem 1
No, da pridemo zopet na stvar 1 Po tistem originalnem fiasku je zapustil v resnici svoj rojstni kraj ! Hodil je po vseh tistih krajih, kjer ni bilo še enega Kran-celjna, in tako je prišel — popolnoma naravno — tudi v Trst. No, na njegovem potovanju se mu je lepa pripetila! — Ko se je vozil iz Postojne v Trst, mesto da bi opazoval, kakor njegovi sopotniki divno kraško zemljo, začel je preobračati po svojih žepih in na veliko" svojo žalost je opazil, da je pozabil v Postojni — svoje spodnje hlilče! Ni se dolgo obotavljal, ampak se je spravil na »alarm« in po vlekel. Vlak se je ustavil, in na veliko iznenadenje in jezo svojih sopotnikov je zahteval od reditelja popolnoma resno, da mora vlak nazaj v Postojno, ker je on tam [ozabil — svoje spodnje hlače 1 Po jako živi in drastični sceni se je stvar zvršila tako, da je Krancelj — seve brez svojih spodnjih hlač — moral plačati tako svoto, s katero bi lahko kupil toliko spodnjih hlač, da bi jih imelo njegovo potomstvo do 4. kolena dovolj 1
Leta 5898. po Adamu se je dal na nov žaner delovanja : na komično opero in na kuplete! Da spregovorimo nekoliko o njegovi komični operi: »Irhaste hlače«. Vsebina opere je ta le : Mož in žena živita v srečnem zakonu; ali žena je začela kmalu spletkariti z nekim mesarjem, ki jo bil kupil eno srečko in sanjal, da je napravil »haupttreffer« od 100.000 gld. — Ko je mož to zvedel, začel je pijančevati iz obupnosti. Zahajal je navadno v ošta-rijo: »pri kratkovidnem kurjem očesu«. Tu se je seznanil z neko bogato ali do skrajnosti emancipirano Afrikanko iz Pan-flagonije. Ločil se je od žene, vzel Afrikanko žena pa mesarja 1 S tem zvršava opera 1 Ta opera mu je posebno dobro vspela, muzika za posamezne osebe je uprav značajna, gotovo pa je najlepši vspel oni samospev pijanega moža, ko domov prihaja. Ako pomislimo, da Krancelj, ni bil še nikdar tako pijan, da ne bi bil vedel, da je pijan, moramo se čudom čuditi, kako dobro mu je ta solo vspel. Omenjeni prizor se je pel 31. dec. 5898 leta na »Silv, večer »Trž. Sokola«. Burno ploskanje stotisočerib rok, laskavo odobravanje, gromovito bobnanje z nogami, ogromni još, urnebesni repete pretresali so celo zgradbo slav. Rossettija. Vse je bilo izven sebe : vse je kričalo : Zivio Krancelj in Bog daj norcem pamet. »Edinost« pa je prinesla celo slavospev Kranceljnu in njegovi fantaziji !
Da spregovorimo tudi nekoliko o ku-pletu! Laho trdim, da se je ukorenil ta kuplet v vseh masah našega naroda, posebno pa v trumah veselih pijancev in nočnih krokarjev. Sam sem doživel, da sem šel kakor pijanec z mačkom domov pre-pevaje: »temu treba se privadit!« — S tem kupletom priboril si je Krancelj častno ime: fcupletar! Leta 5899. postal je Briv-čev pomagač; istega leta je kom poni ral še dva kupleta, ki sta jih napravila dva tržaška preziratelja nočnih ur! Meseca fe-bruvarja 5899. po Adamu je izvežbal »Klosterbruderja« za organista pri sv. Barbari ! Meseca marca začel je Krancelj komponirati novo opereto pod imenom »Smola«. Libreto tej opereti je napravil dr. Vrh morski. S to opereto mislim da potamni vso slavo Mozarta, Verdija itd. ker bo komponirana na nečuven način,
„S' moll-i". -
— Sedaj pa dela in dela zopet dela in nadejamo "se, da bomo kmalu čitali kritiko v »Ljubljanskem zvonu«.....
Ker sem pa že toliko o Kranjceljnu povedal, gotovo bi vsak rad vedel, kak
je ta Krancelj ? — Tak je, kakor vsi drugi : porabi vsak dan 80 km zraka; majhen je 165 cin, ter vaga netto (brez lasi) 65 kg, tara (s lasmi) 60 kg in brutto 65 kg! — Tudi zaljubljen je; pa kalcit! ! — Sam mi je pravil, kako srečen bi bil, ko bi smel samo enkrat svoj ideal poljubiti ! Pravil mi je, kaki akordi, kaki milo zvočni glasovi, kaka sladka čustva prešin-jajo tedaj človeško srce ! Seveda jaz sem se smejal, ker ne razumem tega. On je muzikaličen, jaz pa nisem. Njemu so poljubi: divni akordi ljubečih se duš, sladki glasovi in odmevi čutečega srca — meni pa ker nrsem muzikalen, se mi zdi ta glas, ki nastane vsled tega, da pridejo ustnice skupaj svjčen onemu glasu, ki nastane, ako.... no recimo: ako kaka krava zadnjo svojo nogo iz globokega blata potegne. On je je idealen, jaz pa sem realen : On poje tako le:
»Oh da bi mogel jaz pred tabo klečati, zreti v Tvoj obraz, da bil bi tvoj poslednji hlapec v najtežjih urah večni čas! Kako bi hotel rad preliti, nebeško cvetje kri za te, za te za tvojo drago srečo,
za vse kar ti želi srce.....
Trenotja ne bi se pomišljal Ker v svetu božjo ni stvari, da jaz jo dati bi se branil, če jo od mene hočeš ti! Samo z očesom mi namigni V goreč plamen se vržem rad... Pogreznem se v globoko morje....
ozrši v te se zadnjikrat......
Jaz bi pel pa tako le: Stvari na svetu štiri so, ki se mi gnjuse premočno: algebra, stenica govno in — moja Mica!...
Še marsikaj vem o njemu, ali sem len, da bi vse kar vem napisal. Če bi pa hotel kak slov. pisatelj imeti podatkov o njegovem življenju, naj se le blagohotno do mene obrne; s tem svršujem svojo m i-
rogača drži na tako važnem kraju, kjer Burski general Devet je bil telegra-pride vsaki dan na stotine gostov. — Sra-^ fično vže ubit, taktično pa še vedno lovi mota — Nemec se na kolodvoru šopiri in1 Engleže. Pravijo, da postane Devet po Slovencem fige moli, dobro. Takrat so mu i svršetku vojne učiteljem na elementarni tržačani, oziroma bazovski narodnjaki po- šoli za engležke generale..,
kazali kar ne bo pozabil, tako hitro. V restavraciji so ravno tak i nemški
Lord Roberts telegrafira v London vedno po denar; denarja mu vedno pogini pelni na zahtevo da bi govorih manjkunje, posebno pa trosi tisoče in ti-po slovenski — se ti odreže: tu se govori 1 soče vsak dan samo za telegrame in pro-samo nemški. —	I klamaeije. Kriiger je v šel; Englež je v
Ko bi bilo dano tržačanom, da bi imeli zadregi — s kom naj sklene mir? — pogosteje priliko zahajati k tem nestrpnimi Valdevsee je uže za ki ta tj ski m i zidovi; želodarjam bi jih navčili druge olike, -'revež pa ne ve, čemu je prav za prav Kedaj bodo v beli Ljubljani tuji pod-'prišel! Zlobni jeziki trdč, da je bil poslan jetniki spoštovali sloven-tki jezik? Takrat !v Kitaj po želji Avstrije, da poskusi, je li
ko bodo ljubljanski narodnjaki to strego zahtevali. Prej ne!
o
oo
Tutti-Frutti
meja: „Povž,'
mogoče k o m a n d i r a t i vojake, tudi če niso vsi pod kopitom: »hier!« — Sedaj so Rusi, Nemci, Francozi, Engleži, Italjani in še drugi v Kitaju! Jaz v resnici ne vem, čemu so šli tja : ako se ho-I čejo ravno malo »lasati«, kaj jim je bilo j treba iti ravno v — Azijo! Najbrže pa Glej vraga, kako je zmešana avstrij- je hotel imeti lepi Vilim nekoliko slik iz ska štrena! Čeh brca, Nemec lovi, Slo- bojišča! — VlogiJKitajci pod Walderseom! venec se jezi, Taljan farba, Poljak vleče ( Kitajske matere uže pojejo svojim otrokom za nos, Hrvat posluša iu Madžar — vlada ! uspavanko : Pa kaj je morda to čudno? Nikakor ne ! j Kapitani avstrijske barke gledajo samo v
Gorje, otrok, gorje, zdaj pride Waldersee ! Noseči korobače veliko zlo za hlače ! Naklesti Li-Čun-Čana, Kitajskega župana, Namaže cesarico Na zadnjo polovico! Gorje, otro", gorje, Zdaj pride \Valdersee! Sultan je imel prošli mesec svoj ju-
žen j o

Ljubljanska megla.
Na južnem kolodvoru je restavracija in kavarna. Kedo je pa tisti surovi nemško zagrizeni želodar, ki svoje goste kar za norca ima. Pri računih ima dve meri. Na slovensko vprašanje — ostentativno nemško šlevi. - Ni to sramota za Ljubljano, za slovenske gosle, da takega nemškega
Berlin in v Rim ; tje pa sem slišijo tudi, če zamomra severni stric — kaj pa se v madžarskem gnezdu godi - to jih pa prav nič ne briga! — Avstrijska politika je slepa — in zato ima tudi srečo. Leta 1867. so pa našo politiko najbolj zavozili, ker so pomagali členku 19. tem. drž. zak. do pravice, seveda avstrijske. Na temelju tega §-a se godi Slovencem jako dobro! Vsega | bilej; ob tej priliki so zaprli mnogo njeni a j o, tudi česar si ne že le! Pa	govih prijateljev Bosancev na njegovi naj si upa še kedo govoriti, da smo Slo-	zemlji... Kako je bilo v Trstu prilikom venci »podlaga tujčevi peti!« Mi smo mi!	Umberta...?
—	kdor tega ne verjame ni — Slovenec!1	Perzijski šali potuje po Evropi! Revež!
Svet je narobe! Kitajci se borč zopei\če prav ni — kralj, vender so ga nafopali
evrop. kulturo, Slovenci se bore z a evrop.	v Parizu ! Tudi na Dunaju je bil, celd v
kulturo ! — Oni so srečni, frii pa nesrečni	gledališču, ali se ni preveč zabaval, ker se
brez evrop. kulture! Zamenjajmo — pa	je med predstavo zoper vsako pričakovanje
napravljajmo delo krščanske ljubezni: v	— vse^nil!
Kitaju bo takoj mir! Letošnje poletje je	Na Brescija še vedno svet misli,
bilo grozovito vroče; že dolgo let se niso	Italjanska policija ga ima v dobrem spo-
evrop. diplomatje toliko potili kakor ravno	minu : njena glavna naloga je seveda da
letos. Posebno pa je naš Goluhowski mnogo	zapreči vsaki zločin, ako je uže izvršen!
trpel; no pa se vsaj s tem lahko potolaži,	Zato n. pr. lovi sedaj sve mogoče in ne-
da dobi Avstrija v Kitaju gotovo naj-	mogoče anarhiste... To je povsem jasno! veči kos... | Policija, ki drži kaj do svoje česti, mora
Med Romunsko in Bolgarsko je nastal	seveda dovoliti, da se kak zločin poprej
mali konflikt; sicer je uže dolgo temu, ali	izvrši, da ga potem lahVo zahrani...!
jaz sem komaj danes zvedel to novico od	Na Goriškem napredujemo! Iz zabitih
gosp. Goluhovvskega, ki je povprašal, —	Slovencev smo postali razsvetljeni liberalci
i seveda intimno v Bukareštu in Sredcu,	in pa črni sveti klerikalci. Tako stoji v
—	kaj se je prav za prav zadnja dva	»Soči« in »Gorici!« V enem dobrem letu meseca tam godilo...	kaka sprememba! To se pravi delati! 400

let smo pod Avstrijo, in komaj sedaj vemo, kaj smo prav za prav! Zato bodo pa tudi »križci« padali...!
Sedaj bodo pri nas kmalu volitve j Koliko obljub! — Kar čez noč postane Avstrija, sicer dežela neverjetnosti — obljubljena dežela! Kako brezskrbno in srečno bomo potem živeli, ako se izpolni vse to, kar nam obljubijo naši ljubeznivi — kandidati! —
Ljudsko štetje je tudi uže pred vrati. Želeti bi bilo, da bi se naši oženjeni ljudje malo bolj »podvizali« -- da nas bo več! Rojaki, žrtvujte vse vaše sile! Vse za narod !
Skupil jo je.
V gradu M...... na Dolenjskem je
služboval pred nekaj leti mlad oskrbnik. Bil jc_ to človek srednje postave resen in zadirčen. Z ljudmi je bil vedno osoren posebno pri delu. Ker je pa tudi veliko fantov in deklet hodilo k njemu v službo, je ločil dekleta posebej in fante posebej Ta naprava pa posebno fantom ni ugajala, Jezili ter rotili so se čez njega kar je bilo mogoče. Kmalu so zvedeli, da hodi ponoči kneki deklici v vas. Kakor hitro so se prepričali da je to res, šli so ob ugodnem času ga čakat daje pod okno prišel. Potem skočijo z vseh strani, ter ga prav dobro naklestijo. No to seje zgodilo parkiat zato ker jim ni mogel ubežati. S časoma pa je lepo jezdaril konja, ko so ga fantje hoteli napasti jim je pobrisal spred oči. Konja je skrival pod nekim drevesom, fante je to jako jezilo. Kmalu si zmisli neka zvita buča eno mu zaigrati in to pove drugim. Prihodni večer ko prijezdi spet oskrbnik v vas, ter skrije konja v grmovje Fant ki ga je prej sledil pokliče druge in ti mu vzamejo konja namestil njega pa pri-vežejo sosedovega bika. Nato gredo ter ga zapode izpod okna. Oskrbnik jo bežal na vso moč ter (ne vedoč kaj so mu ne-poredneži napravili) hipoma skočil na bika. Bik se je splašil prod vpitjem fantov ter je jel teči vzdignivši rep na višek, čez drn in strn. Oskrbnik ves v strahu je spoznal da ni to konj. Slednjič mu še rogove natilplje, sedaj je pa trdno uverjen, da ga nese sam hudič. Na ves glas začne upiti »Ljudje božji pomagajte mi« Ko sliši grohot fantov misleč da so še drugi hudiči za njim začel je klicati: »O Bog vzemi Ti mojo dušo hudič že telo nese.« Sedaj priletita v neko šumo tam se zadene ob
neko drevo ter pade z bika na tla. Od tistega časa bil je vedno bolj prijazen s tanti in v vas ni več zahajal.
■ i
Že
ninu in nevesti.
Slušajte dragi svatje vi, K ženitvi semkaj ste prišli, Jaz Vam zapojem pesmico Za šalo in slovo.
Naš ženin France je usnjar Ma lepo brado, lep denar On seli se iz Cirknice Tja dol v Hrušice.
Oj Hrušca to je čedna vas Perice so tam zlo naglas; Pa tam so zale hišice In lepe deklice.
Naš Francek se zaljubil je
V	deklico iz Cirknice Oh Tončka Jagnjičarjeva
V	srce mu je všla.
Da ženskam se sveti neb<5, Ce jih moški gledajo; Zato se pa tud' smejejo, Ce moškega dobd.
Da, Francek, ko boš očka ti In bodeš zibal dečke tri, Kako boš vendar Ti vesel Ajapopaja pel.
Pri mlinčku boš kolo v rti i A zraven sladko vince pil ; Saj voda je za živalco le Za nas ljudi pa ne.
Pa Tončka bo ti kuhala Pri piskrih bo se sukala, Bo pekla, cvrla, roštala Za ljubljenga moža.
Da bi le zmirom srečna bla Se vedno rada kuškala, Da bi vesela, zdrava bla Želim Vam iz srca.
Zato pa pijmo vinčice, Poprimimo vsi kupice In spijmo vse prav not' do dna Na zdravje ženina.
In brž nalimo kupice Na zdravje pimo Tončike, Nevesta zala naj živi Pa zraven tud mi vsi!
Dr. Hm Hm.
Tržaške vesti.
Osebna vest. Dr. Angeli je poslal sv. Petru svojo fotografio za vsako eventual-nost.
Zaplena. Včeraj so zaplenili naš list članka: »Tako jel« — Kaj čemo, je že tako. Lepo je, da imamo državno prav-ništvo, ali škoda, da ne smemo vsega pisati. — Uljudno prosimo naše čitatelje naj blagovolč vzeti to na znanje — pa brez zamere!
To je preveč! — Gospod urednik, tega pa vendar ne morem trpeti! Poslušajte radi neke neumnosti, ni niti toliko vredna, da bi jo človek v »Brivcu« omenil, dobil sem po milosti naših paragrafov samo štiri mesece zapora. Kaj ni uže to dovolj žalostno ? — Sedaj pa pride še lepši Nekega dne sem v ječi v ulici Tigor premišljeval, kako lepo je pod milim nebom in tuga mi je srce trgala,da moram še cela dva meseca sedeti, kar zasli-šim da so zunaj kričali: »fora i ščavi!« — lahko si mislite, gosp. urednik, v kakem ,rajskem veselju je plavala moja žalostna duša! Tako se postopa z nami v naši konstitucijonelni državi, — brez komentarja!
Zviti tički. Tukajšnja policija je prišla včeraj na sled nekemu tajnemu društvu, sestoječem iz 20 oseb, ki so metali Slovence v morje, potem pa jih hitro reševali, da so dobivali od vlade nagrade za rešenje. Kakor čujemo, bodo vsi Slovenci ki so se pustili vreči v morje toženi ! — Kaj ne opozarjamo vedno in vedno naše ljudi naj bodo bolj — previdni!
Občevalni jezik. Te dni sem sedel pred pragom svoje hiše, kadil pipo, pljuval in se praskal za ušisi. Kar naenkrat je pristopil k meni mož s nekimi polarni pod pazduho, pozdravil me s »bon žorno« in me prašal, kteri je moj občevalni jezik. Že vem, sem si mislil, kam pes taco moli Povabil sem ga v hišo, in ker sem mu bil rekel, da ne znam pisati, ponudil se je on da izpolni vso polo! Glej spako sem si mislil, kako je prijazen! — A ko sem pa videl, da me hoče vpisati za Laha, začel sem tako pošteno po slovenski kleti, da se je mož kar prestrašil! — To je moj občevalni jezik! sem mu jo zabrusil in se potem sam za Slovenca vpisal! Tako treba delati in kmalu bo sam Slovenec v Trstu ! Na zdravje !
Iremija Vesel.
Iz naših sodišč. Včeraj se je vršila na tukajšnjem sodišču razprava Dagoberta Saufkopfa, posestnika iz Ročevja zoper

Silvija Porzinija radi žaljenja časti. Por-zini je tituriral Saufkopfa, ki je pripeljal v Trst na prodaj 8 svinj, s »porki ščavi.« Saukopf se je čutil žaljenim, ker njegove svinje niso slovenske ampak nemške! Nasprotnika sta se poglihala.
ž."

Raj.
Potovati sem se namenil enkrat le zaradi tega, da si ogledam razmere v drugih krajih enake velikosti našega trga o katerem mi domači vedno govorijo, da je naj zadnji na svetu. Ker verjeti nisem mogel, zato sem v svoji jezi zaradi slabe hvale naših razmer kar odpetoval. Prišel sem v Šaleško, Zadrečko in Savinjsko dolino. Dopadlo se mi je dosti, nikjer pa ne tako kakor v nekem trgu nekaj ur od Celja proč, kjer sem se pa tudi namenil dalje časa ostati. Povedati hočem torej Brivčevim prijateljem nekaj od tega trga, in jih opozoriti na ta kraj da si ga ogledajo in kjer se lahko marsikaj koristnega priučijo. Videl sem namreč mnogo lepega, j kar bi se moralo v vsakem kraju posne-, mati. Ker že vsaka vas danes napredujejo morajo tembolj mesta in trgi to storiti. j
V imenovanem trga pa sem z velikem začudenjem zapazil, da so bolje napredovali kakor v največjem trgu, kjer si že bodi. Skoda le da okolica nič kaj ni zanimiva, in tujci hvalijo le prekrasen trg. Dobrega prijatelja iz prejšnjih let sem našel tu in ga poprosil naj mi vendar povč po kakšnem zgledu so zboljšali ti modri tržani razmere. Poslušajte! Trg je eden najstarejših v lepi Štajerski deželi zato pa ni čudež, da je napredoval za sto let — nazaj. Otrok je, da jih ne moreš šteti in prelepo so pobarvani po obrazu, da še vedel ne boš kakšne barve so. Prebivalstvo se toraj zelo množi, hiše se pa podirajo in novih ne marajo zidati, ker imajo dovolj prostora pod streho in pa tam, ker materi zemlji davek plačajo. Ljudje pravijo da so dovolj bogati in jim ni treba hiš ne zidati ne popravljati, ker jih ne rabijo, če celi dan v gostilni sedijo.
Skoraj vsaka hiša ima svojo kozo namesto krave, ker so te prevelike in tudi preveč žrejo. Tujih psov imajo, pa premalo zato pa spuščajo tisti, ki imajo krave in' svinje, teleta iz hlevov na cesto, kjer se pasejo okoli vsake hiše ter v zahvalo čudno dišeče reči spuščajo v toliki mno- j žini, da ulice niso svetle, — ampak bolj ' zelenkaste. Imenitno pa je po takih cestah
in ulicah hoditi, ker je tako mehko kakor da bi po sami travi hodil. Spomlad je tukaj vedno pred vsako hišo velika raz stava one dišeče dragocene tvarine, katero iz hlevov z zlatorumeno živaljo napolnjenih, mečejo pred hiše manjše ali večje kupe da se hladi tam večkrat po celi teden, ter da se mimogredoči sladke vonjave brezplačno lahko nasrltajo. Ce pa dežuje se pa ceste in ulice kmalo pobarvajo črnozeleno, kar pa po samem medu diši. Kadar je v gostilnah, katerih je polovica vseh palač in hiš, slučajno premalo gostov, se pa pustijo vanj psi, svinje in kure da je bolj živo, kajti modri tržani uvrstijo te snažne živali med modroslovna bitja. Čudno je le to, da se ljudje vedno lačni in sice-i tako zelo, da že sadje je d d ko je komaj cvet odpadel, godi se jim pa tako dobro, da kar na trebuhu ležijo ob cesti in kvartajo ali travo grizejo. Ne vem več ali se mi je sanjalo ali pa sem slabo bral neki napis v trgu : »Tukaj je snaga prepovedana!« No, sem si mislil, to pa je res dobro, vsaj se potem takem sitnih tujcev lahko obranijo. Stranišč skoraj ni, pa so tudi nepotrebna, ker je pred hišami in okoli njih dovolj prostora. Zlatih živalic menda ima skoraj vsak človek na glavi, in kedar rabijo kaj zlata kakor se mi zdi, si pa eden drugemu po glavi
iščejo, spredi pred hišo da ljudje vidijo kako so bogati. Obleko imajo po novi šegi tako narejeno, da se vidita dva obraza nekaterikrati pa še nekaj druzega.
(Dalje sledi.)
Nekaj misli.
Davek na kmetijske dohodke v Avstriji bi lehko imenovali: davek na mizerijo.
Ako bi zakon nc varoval pravice, bi bila ta na tem svetu že zda v na izmrln.
Nemški filozof trdi, da na svetu gre moč pred pravico. — Po tem izreku se ravnajo Nemci in Madjaii. In Slovani iščejo pravice pri njih !
Najprej je bil zakon in potem je nastal prestopek.
Zakaj ni Mojzes zapisal med deset zapovedij tudi »laži« ?
Plesne vaje
v sokolski dvorani v ulici Coroneo št. 15. Vsako nedeljo in praznik so plesne vaje za ude in netide od 5. do 9. ure zvečer. Vstopnina 25 nč. Ženske so proste.
Veseli&ni odsek.
Politika pri pivu.
Jakob Stiska: Si slišal o Mandjuriji, da je bogata dežela, polna žita gozdov in zlata ; kaj se ti zdi odkod prihaja to ime ?
N a t a n : Odkod neki od italijanske besede mangiare — mangiuria ali je to kak razloček ?
Jakob: Zdaj razumem zakaj so jo Rusi tako lahko pojedli — močen želodec imajo vsejedno ti medvedje.
DOPISI.
Iz Škednja. Bes te plentej! Brivec ti si lenoben, da ne prideš več k nam, kjer je mnogo zaraščenih brad, ki posebno o tej pasji vročini silno srbč. To ni kar si bodi. —
Pridi no, pa ne prinesi »ruznastih« britev.
Ko prideš v laški farovž pazi da ne dobiš kako brco »koša la desidera«. Pa vprašaj »Kavalinovo sestro, kako ji ugaja slovenski denar mrtvih rok«.
Dalje, ako se spominja — ko je bila še po »brško« — in gonila osla, je li tudi takrat doma pri istrskem sv. Antonu govorila : »qua non si parla slavo« ? ? Pravijo, da se je naučila laški abceduik od uhača. Seveda se je mogla pripraviti, ako je hotela priti k nam v laški farovž. Posledica temu je da ne zna več materinskega jezika. In z domačini blebeta samo v sladkem »si«. Obrni se potem do neke Mokolate, kateri je šlo slovensko materino mleko v vilce ; kakor tud' njenemu bratu. Liški »ch« je slovenski »č« klical na dvoboj kdo je zmagal znala bi povedati njih mati, ki najmanj razume laški. Povej Mokolati na uho, da škedenjski osli — kakor se ona izrazuje, ji znajo pokazati tudi —kopita? Ker vročina tudi Tebe zelo muči, Brivec, ne pojdi dalje. Za sedaj so si želeli biti Ti ostrgani. Kakor sem cula povablja Te nekaj deklet tudi iz »Kontrade« da jim boš osnažd raz obraza laško »canzoneto*. Do takrat nasvidenje !
Tvoja
Juca.
Iz Kozjega. Ker sem Ti obljubil drag »Brivče«, da Ti bodem večkrat za »kšeft« poskrbel, Te zopet povabim na nekatere ščetinarje; pri katerih je sicer škoda Tvoje »fletne« britve in za te bova dobila eno staro trsko, da jih bova žnjo ostrgala. Da pa bode cela stvar bolj i m poza nt na, pa vzemi seboj frak in cilinder, da bode Jožek na prvi hip mislil, da mu »gratuliraš« njegove visoke štenge.
Ko bo pa videl, da se s Teboj ni šaliti, mu bode itak srce koj hlače padle ter bo rekel: »unser alter boben sogen das mein bunč bird erfiilen«.
Slovenske besede itak ne dobiš od njega dasiravno pravilno nemške tudi ne. Cele histerije o tem Jožeku še ni konec, pa danes se še zglasiva pri našem »paša-bistahar«, kateri se kaj rad popraska tam, kjer ga nič ne srbi, samo ako le more, da bi Slovenca uničil.
Ta bistahar si gotovo hoče pri tu-
kajšnem jetičnem nemštvu zaslužiti križec iz kisle repe. Se nekaj novega bodeš tukaj našel. Pri nas imamo grile s črno-rudečo-žolto barvo, pa te bomo že pregnali, magari porabimo polovnjak »cacherlina«.
,,Šenisemkončal".
Pod Skoznom na Vipavskem. Na tej
zemlji tepta ilovico in opeko nek golo-bradni »orglanist«. Zakaj bi 011 ne bil silno ponosen na svojo omiko in na lesene in kositarske piščalke. Razume se tudi v re-šetanju občinskih zadev. — Tudi bi bil sposoben za »orglanista« v Starigori, samo piščal ni bilo, ker niso še cerkev pokrili. In ako ima človek svojo pamet in dobre naslonjače, kakor dohtarja melona, generala čučkoviča, barba rošo, kaštodjo, in čast. riterja; ako mu pomagajo še razne živali, kakor morski prešiček, domači jazbec in sosodov jež; potem se ni čuditi, če tak »orglanist« postane v Avstriji še minister. Vse je mogoče. — Še Sedavčani mu pojdejo na roko v sili. — V Italiji je bilo pred časom veliko žalovanje, pri nas so žalovali po generalu Cučkovieu, ker se je mož nedavno bojeval z jelkami, smrekami in celimi regimenti gozdnih dreves. — General je bil ujet in moral je 14 dnij na »kruh in vodo«. — Ako ni še končala burska vojna misli naš general z vso armado v Afriko. —
Dobroveškdo.
Pivčeva logika.
Čudno, da je zadnji požirek tako dober, da moram vedno še vrček klicati.
K r č m a r (dobrovoljno): Gospod župan, vi ste trudni kakor pes.
Z u p a n (brisaje si pot s čela): Ali gospod kremar, tako se vender ne sme govoriti z županom.
Krčma r: Ne bodite hud, jaz sem le hotel reči, da se potite kakor naš prešič.
Upnik: Zdaj ste se bogato oženil, boste vendar plačal stari račun.
Dolžnik: Verujte mi, da smo vse potrosili, boste že moral potrpeti, da se v drugo poročim.
V prodajalnici
Gospod: Koliko velja ta obleka? Žid: 40 kron.
Gospod jezno zavpije: Gospod, vi ste nesramen — koliko velja obleka ?
Žid v strahu: Koliko naj velja, 10 kron bi veljala.
Nove pridobitve Slovencem.
V Žavljah ob tiru nove železnice so postavljene . tablice kjer branijo prehod samo Lahom in Nemcein skozi travnik. Slov ncem ni torej prehod prepovedan; enako prepoved čitaš pod Skednjem: Slovenci lahko gredo, ker stoj na tablici samo laško nemški napis.
1 Enako srečni so tudi Nabrežinci, oni nimajo več opravila z »Financo« marveč samo z Lahi in Nemci. Boje se, da bi slovenske napise odnesla burja!
1	Potrebno.
i Oče: C11 ješ Vanka, danes pojde dekla z menoj, naj vzame veliki jerbas.
Ž e i) a : Cemu jerbas, saj ne boš kupoval oglja. —
I Oče: To ne — al moram kupiti našim trem fantom šolske knjige.
i _
Stanko: Cuješ Rezka, v našej ljubezni ne smeva biti slepa, moreva skrbeti,
1 da si odkrijeva pogreške jeden drugemu.
Rezka: O nikar se tega ne boj, za
1 naše pogreške bodo še naši prijatelji skrbeli.
Ni nevarnosti.
Zdravstvena komisija je pregledovala pekovske delavnice. Tu je našla kaj imenitne reči — in preveliko znažnost. V kotih je bilo vse polno umazanih, smrdečih srajc, podhlač, hlač, nogovic in še marsikaj drugega.
Komisija je molčč šla mimo, le na vratih je prašala gospodarja ali ni on našel še nikdar nobene nogovice v žemlji. — Nikdar. — Gospodje so mirno šli v drugo pekarno.
LETIGRAMI
Ljubljana 2. okt, 900. Oficielm komunike obeh strank na Krajnskcm javlja, da sto slranki sklenili »Schatz-und Trutz-biindnis« proti vsem vnanjim slovenskim sovražnikom. Sedaj je pojašnjeno zakaj je na članek »Edinosti« naperjen proti »Slovencu« odgovoril — »SlovenskiNarod-«
—	To je prvi korak k spravi mej strankama na Kranjskem.
Berolin 10.-10. Danes o polunoči prestopilo tristo tisoč nemški mačk in mačk ono v z mladimi vred. Vsi nosijo na repu »trak žalosti.« — Pred odhodom so mačkom prvaki vložili protest na vojno ministerstvo.
—	Ostali invalidi mijakvkajo po nemških mestih da je groza. Miši so imeli veliko maškerado in ples na nemškem dvoru. —
Podgano napadajo o belem dnevu. — Mi-nisterstvo je imelo sedem tir trajajočo sejo. —
O sklepu poročim prihodnjič, o
oo
Tužni monolog.
V Benetkah se vozijo po mestu v gondolah. Ne davno se je vozaril po mestu nek doktor Gvido.
Culi so ga da je jamral: O Zerjal, Zerjal, kje so moji tisočaki; — kje so moji dunajski desetaki.
Varile rao, dove že ariva un deputato triestin. Zdaj bodo eleeijoni, che cueagna per il progresso.
O Zerjal, Zerjal vrni mi moje tisočake.
M ,Slovenc" s črnimi naočniki piše Brivcu o izletu Tržačanov v Ljubljano.
Ljubljana 7.-10. — ■ Sprejem ve ličasten gorak, topel, iskren.Vladika Jeglič na čelu kapiteljna sv. Miklavža sprejel goste z znano gostoljubljnostjo. — Nagovor držal vladika sam. — Sprejem od krščansko sooijalne stranke navdušen. Sprevod po mestu prav počasen in reden. Na čelu korakala cerkvena godba. Prijateljski sprejem in pogoščenje v katoliškem domu. — Zvečer predstava v gledišču: sv. Genovefa v puščavi. —- Nastop raznih govornikov Dr. Sušterčič pozdravil tržačane, ter jih stavil kot izgled ljubljanskim liberalcem. — V liberalnem taboru razočaranje in huda jeza — Nikogar ni bilo blizu. — Tržačani so sicer upali in pričakovali, da se vde-
ZALOGA POHIŠTVA
Rafaela Italia
TRST - Via Malcanton št 1 - TSRT
Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in sprejemnice, žimnic in peresnic, ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence.
Peter Šmid.
žganjekuh v Selcih nad Škofjeloko
priporoča fini brinjevec liter 2 K 40 st., borovničovec liter 2 K 80 st,
leže sprejema tudi liberalci, ker Tržačani Domač izdelek večji množini.
obiskat, a ne, na ljubo ljubljanskih klerikalcev in liberalcev. •—
Ako bi, kedo Brivcu poročal, da je bilo v Ljubljani drugače: v koš ž njim.
Crostilna
pri Zlatem Križu
ali
pri „LIZI", v Gorici.
Podpisani priporočuje svojo staro narodno gostilno vsakemu Slovencu ki obiskuje Gorico.
Dobi se vedno dobra in snažna postrežba o poludne in na večer. — Vozniki imajo na razpolago hleve za konje. — Popotniki dobe vsak čas čisto in ceno prenočišče. —
Za obilni obisk se priporočuje
Ivan Katnik,
gostilničar.

so prišli v Ljubljano svoje rodne brate
Trgovcem 10% popust.
MEHANIČNA DELAVNICA
TRST, - Via S. Lazzaro št. 6. - TRST
(nasproti hiše Solem)
Antona Škerl
skladište originalnih šivalnih strojev ,,Adrija'' iz Budimpešte in vel e'pedov najimenitnejših tvorn',e v državi in inozemstvu.
Šivalni stroji se zagotovijo za pet let, a veloc'pcdi za eno leto.
$zvršajejo se poprove uetccipcdeu, šivalnih strojev, f^	-K- -ri^-riT-O	motorjev na jias in na par
DELAVNICA ZA LESKE TEČE NIKE LIKANJE
Jf Skladišče vseh podrobrnostij za velocipede in šivalne stroje. Postavljanje in popravljanje električnih zvoncev-
^	Razprodaje, zamenjuje, izposoj nje velocipede.
a/ Vsakovrstni popravki ali narobe tz/ršuiejo se točno in iitro po nizki ceni.
Krčma
Trst ulica S. Jlarco štev. (s. Trst.
Podpisani priporoča slav. občinstvu svojo gostilno pri sv. Jakobu, preskrbljeno vedno s pristnim istrskim črnim ter dalmatinskem črnim iu belem vinom. — Dobivaj se tudi vedno mrzla jedila.	Udani
A nt. Babic.
OOOOGOOOOGOGOOO
I. vičlč, krojač
v Trstu ulica S. Maurizio štv. 11, II. nad.
Izdeluje moške obleke vsake vrste. Kakor si vsak naroči v popolno zado-voljnost.
Priporočuje se slovenskim krogom iu drugim.
Za obilno naročitev
udani
I. Vičič,

pohištva vsake vrste
od
AlessaMro Levi Minzi v Trstu
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Bogat izbor v tapelarijali, zrcalih in slikali. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo.
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se na brod ali železnico brez da bi se za to kaj zaraeunao.
Pozor!!
Kdor potrebuje izvrstni port-landski cement in hidravlično apno (Romano) prve vrste, dobi ga vsaki čas v zalogi pri MarillU LukŠil na Proseku.
fJB^- Cene ugodne.
Milnica (iroierija) B. Poniž
v Gorici Tržna ulica v p.slopju okrož. sodišča
Po zmernih cenah nudimo fino blago, iz
suhe in oljnate barve pokosti (lake), za-mazko (kit), klej, čopiče, razne krede, cement, zamaške, gobe, milo, sveče, petrolej, cevi iz kavčuka, mineralne vode. cedi (gume) kirurgično opravo, pogačo za pse, parfumerije itd.
ČUDEN FRAN
urar
Glavni trg, - ljubljaka - Glavni trg.
Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje cene. — Najfinejša žštiria kolesa in več drugih vrst koles. Ceniki na razpolago.

j J Leposlovni list za ženske i z-liaja v Trstu enkrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno p r i p o v e s t i, vp e s m i in razne podučne nasvete za matere in hčerke. — Za vse leto velja 6 kron. Naslov:
Upravništvo „Slovenke" — Trst.
Prodajalnica jestvin
Vekoslav Pečenko
ulica Commerciale 11.
Podružnica ravnotam št. 12.
Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližji moje prodajalnice naznanjam, da se v moji zalogi dobč vse potrebne jestvine za katero si bodi družino:
kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka, sveče, frank itd.
Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Pošilja tudi na deželo. Z obilni obisk se priporoča udani
Vekoslav Pečenko,
trgovec.	O
000000090000000
„Slavisches Echo" izhaja 1.. 15. in 2. dan v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna L a vr en č i 6, v Ljubljani bukvama Schwentner po 14 nvč.
0BT Časopis vestno zasleduje slovansko g-iba.nje in temeljito razpravljata najvr.žnejša dnevna politična vprašanja. Noben slovenski poli-kar ne bi smel biti brez teg-a lista.
OVAK MIHA
trgovec
ulica S. Catarina št. 9. - trst - mioa S. Catarina št. 9.
(Nad 30 let stara firma).
Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in koionijalno blago. Pošilja se na debelo iu drobno.
Posiljatve samo na povzetjč, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. —■ Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj.
Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč.
Kave dobite: Ceylon, Domingo, Gua-temale, Jamaika, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio iu Santos.
Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom.
udani
Novak Miha.
Prva slovenska trgovina i ž e 1 e ž j e m
Konjedic & Zajec
v Gorici, pred nadškofijo 5.
Oče, po kaj greste v Grorico? Moram nakupiti razno železje. Pri Konjedicu & Zajcu dobim najboljše Štajersko železo, železne, cinkaste, pocinjene in medene ploščenine, razna orodja, štedilnik ognjišča, peči, cevi, nagrobne križe. Tu dobim okove za pohištva in stavbe; koroški acalon in Brescia jeklo, razne
cemente in kmetijske stroje. 3fG~ Vse po najnižjih cenah.
ica u mm
registrovaua zadruga z omejenim poroštvom,
edini in prvi slovenski denarni zavod v Trstu
Ulica S. Francesco št. 2. sprejema hranilne nloge in obrestuje 4%. Toliko ne plačuje v Trstu nobeu denarni zavod.
Rentni davek od vlog plačuje zavori in ne vlagatelji Obresti se vsako leto kapitalu pripisujejo, da teki. obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese knjižice.
Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.663.76
1893	„ 38.245.13
1894	„ 49.741.66
1895	„ . <8.644.52
1896	„ 125.448.27
1897	„ 164.907.79
1898	„ 261.424.45
Skupni promet od 1892-1898 gl. 3,212.095.10
Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se denar podvoji 4krat prej kakor pri drugih hranilnicah
Svoji k Svojim!
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. — Postreže vsaki čas s zvežim kruhom : proia jalce, krčmarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst moke — domače pečivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh ; vse po nizkih cenah. Pekarija je v
IC uiici Stadion št. 20.
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer.
Priporoča se udani
Jakob Perhavc,
lastnik.
4
i
Generalna agencija „E. H o ve'
ustanovljena 1 878.
Prvi tržaški veloflrom
v ulici Fabbri
FRAN BEDNAR
TRST
Ulica Ponte rosso štv. 2
i <*

Velika zaloga šivalnih strojev zadnjega sistema in biciklov CleveSand Humber, Adler, Nauman in Styria.
Svetovne marke.
► >