MONITORISH Revija za humanistične in družbene vede Journal for the Humanities and Social Sciences xx/1 • 2018 Izdaja: Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis, Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana Published by: Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana Graduate School of the Humanities 00 - Zacetek 6. 06. 2018 10:39 Page 1 Monitor ISH Revija za humanistične in družbene vede / Journal for the Humanities and Social Sciences ISSN 1580-688X, e-ISSN 1580-7118, številka vpisa v razvid medijev: 272 Uredniški odbor / Editorial Board Igor Grdina (zgodovinopisje), Nada Grošelj (jezikoslovje), Matej Hriberšek (antični študiji), Karmen Medica (socialna antropologija), Tadej Praprotnik (teorija družbene komunikacije), Tone Smolej (primerjalna književnost), Nadja Furlan Štante (religiologija), Polona Tratnik (filozofija), Jože Vogrinc (medijski študiji) Mednarodni uredniški svet / International Advisory Board Rosi Braidotti (University Utrecht), Maria-Cecilia D'Ercole (Université de Paris I – Sorbonne, Pariz), Marie-Élizabeth Ducroux (EHESS, Pariz), Daša Duhaček (Centar za ženske studije, FPN, Beograd), François Lissarrague (EHESS, Centre Louis Gernet, Pariz), Lisa Parks (UC Santa Barbara), Miodrag Šuvaković (Fakultet za medije i komunikaciju, Univerzitet Singidunum, Beograd). Revija je vključena v bazo dLib.si – Digitalna knjižnica Slovenije. Revija je vključena v mednarodno bazo / Abstracting and indexing IBZ - Internationale Bibliographie der Zeitschriftenliteratur Glavna urednica / Editor-in-Chief Maja Sunčič Izbor člankov za tematski sklop / Papers selected by Igor Grdina Lektor za slovenščino / Reader for Slovene Grega Rihtar Lektorica za angleščino / Reader for English Nada Grošelj Oblikovanje in stavek / Design and Typeset Marjan Božič Tisk / Printed by Nonparel d.o.o., Škofja Loka Naslov uredništva / Editorial Office Address MONITOR ISH, Kardeljeva ploščad 1, 1000 Ljubljana, Tel.: + 386 5 933 30 70 Založnik / Publisher Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis, Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana / Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana Graduate School of the Humanities Za založbo / For publisher Jurij Toplak Korespondenco, rokopise in recenzentske izvode knjig pošiljajte na naslov uredništva. / Editorial correspondence, enquiries and books for review should be addressed to Editorial Office. Revija izhaja dvakrat letno. / The journal is published twice annually. Naročanje / Ordering AMEU-ISH, Kardeljeva ploščad 1, 1000 Ljubljana, tel. 059333070 E-naslov / E-mail: maja.suncic@gmail.com Cena posamezne številke / Single issue price: 6,30 EUR Letna naročnina / Annual Subscription: 12,50 EUR Naklada / Print run: 100 http://www.ish.si/?page_id=3610 © Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis, Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana Revija je izšla s finančno pomočjo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS. 00 - Zacetek 6. 06. 2018 10:39 Page 2 Kazalo / Contents SLOVENSKI POGLEDI NA OKTOBRSKO REVOLUCIJO / THE OCTOBER REVOLUTION FROM SLOVENIAN PERSPECTIVE Igor Grdina 7–31 Aleksander na belem konju / Alexander on a White Horse Tomaž Ivešić 33–49 Besede učijo, zgledi vlečejo: Nacionalno vprašanje po oktobrski revoluciji / Words Instruct, Illustrations Lead: The National Question after the October Revolution Simon Malmenvall 51–68 Idejni predpogoji za uspeh oktobrske revolucije / Ideational Preconditions to the Success of the October Revolution Andraž Zidar 69–80 Ruska revolucija in mednarodnopravni sistem / Russian Revolution and the International Legal System Ljubov Aleksejevna Kirilina 81–93 F. L. Tuma o februarski in oktobrski revoluciji v Rusiji / F.L. Tuma on the February and October Revolutions in Russia Petra Testen Koren 95–121 “Dajte nam kruha! Sklenite mir!” Zaledje (soške) fronte, pomanjkanje in posledice revolucionarnega dogajanja na Ruskem / ‘Give Us Bread! Make Peace!’ Hinterland of the (Isonzo) Front, Food Shortage and the Consequences of Revolutionary Events in Russia Manca Erzetič 123–137 Ruska revolucija skozi prizmo Kosovelovega nazora in poezije / Russian Revolution through the Prism of Srečko Kosovel’s World View and His Poetry Neža Zajc 139–177 Pojmovanje svobode na ravni umetniškega izraza med ruskimi pesniki – v času revolucije leta 1917 / The Concept of Freedom in Artistic Expression as Held by Russian Poets during the 1917 Revolution 00 - Zacetek 6. 06. 2018 10:39 Page 3 Bernard Nežmah 179–196 Oktobrska revolucija kot levi fašizem: od lomljenja kapitalistov do lomljenja umetnikov / The October Revolution as Leftist Fascism: From the Curbing of Capitalists to the Curbing of Artists Dean Komel 197–226 Revolucija med ideologijo, zgodovino in filozofijo – svetovni imperializem / Revolution between Ideology, History and Philosophy: World Imperialism Darko Štrajn 227–243 Oktobrska revolucija – inspiracija ali travma nove levice / The October Revolution: Inspiration or Trauma for the New Left Neven Borak 245–260 Ekonomska organizacija socializma / Economic Organisation of Socialism RECENZIJA / REVIEW Karmen Medica 263–269 Artemidor, Interpretacija sanj, prevod, opombe, spremna študija in uredila Maja Sunčič / Artemidorus, The Interpretation of Dreams, Translation, Commentary, Interpretive Study and Edited by Maja Sunčič 00 - Zacetek 6. 06. 2018 10:39 Page 4 SLOVENSKI POGLEDI NA OKTOBRSKO REVOLUCIJO 00 - Zacetek 6. 06. 2018 10:39 Page 5 00 - Zacetek 6. 06. 2018 10:39 Page 6 Igor Grdina1 Aleksander na belem konju Izvleček: Prispevek obravnava različne  interpretativne strategije in narative, ki  tematizirajo vlogo Aleksandra Fjodoroviča Keren- skega (1881–1970) v ruski revoluciji. Kritično pretresa razlage, da je bil predsednik začasne vlade neradikalen revolucionar, čigar delo je kar klicalo po dopolnitvi v “drugi revoluciji”, ter interpretacijo, da je bil v jedru protirevolucionar. Razloge za njegova ravnanja leta 1917 išče v njegovih osebnostnih potezah. Prihaja do sklepa, da je bil Kerenski revolucionar povsem drugačne vrste kakor tisti, ki so ga oktobra 1917 odstranili z oblasti; zanj je bila dovolj “prva revolu- cija”. Prispevek tudi tematizira ravnanja Kerenskega, ki so koristila njegovim nasprotnikom na levici, zlasti njegovo politiko razgradnje državnega aparata zaradi strahu pred sovražnikom na desnici. Ključne besede:Aleksander Kerenski, ruska revolucija 1917, začasna vlada, boljševiki, oktobrski puč UDK: 94: 323.272(47)"1917" Alexander on a White Horse Abstract: The paper  discusses  various  interpretative  strategies and narratives applied to the role which was played by Alexander Fyodorovich Kerensky  (1881–1970)  in  the Russian Revolution.  It critically evaluates views of the provisional government’s president as a non-radical revolutionary, whose work called for an upgrade in a ‘second revolution’, as well as the interpretation which makes 7 Moni tor ISH (2018), XX/1, 7–31 Izvirni znanstveni članek Original scientific article 1 Ddr. Igor Grdina je znanstveni svetnik na Inštitutu za kulturno zgodo- vino ZRC SAZU in redni profesor na Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis, Fakulteti za podiplomski humanistični študij, Ljubljana. E-naslov: grdina_igor@siol.net. 01 - IgorGrdina 5. 06. 2018 11:22 Page 7 him out to have been a counter-revolutionary at his core. Tracing the causes of his actions in 1917 to his personality traits, the study arrives at the conclusion that Kerensky was a revolutionary of an entirely different breed from those who removed him from power in October 1917; for him, the ‘first revolution’ was enough. The con- tribution also examines those of Kerensky’s actions which benefited his  left-wing opponents, particularly his policy of disassembling the government apparatus out of fear of the right-wing enemy.  Key words: Alexander Fyodorovich Kerensky, Russian Revolution 1917, temporary government, Bolsheviks, October Revolution coup d’état  0 0 0 Osebnost in kult Poleti 1930, ko se je že začel nakazovati somrak Weimarske republike, je eden vidnejših poslancev Nemškonacionalne ljudske stranke Otto Schmidt-Hannover kanclerja Heinricha Brüninga ožigosal kot Ke- renskega desnice: menil je, da ga bo morala odnesti “druga revolu- cija”.2 Tedaj je bilo ime zadnjega predsednika ruske začasne vlade v svetu očitno že splošno znano kot sinonimna oznaka za človeka, ki prinaša  spremembe,  vendar pri  njihovem uveljavljanju ne gre do konca. V tej vlogi je postalo emblem tako za politično levico kakor tudi za desnico in center. Pruski katoliški patriot Brüning je vsekakor odigral pomembno vlogo pri demoliranju in demontiranju weimar- Igor Grdina 8 2 Patch, 1998, 94. Nazadnje je za Kerenskega desnice v Nemčiji obveljal Kurt von Schleicher. Politizirajoči general je bil zadnji kancler Weimarske repu- blike pred Adolfom Hitlerjem. Z nacističnim vzponom na oblast pa ni trium- firala desnica, temveč revolucionarni nihilizem. Prim. Kerensky, 1934, 321.  01 - IgorGrdina 5. 06. 2018 11:22 Page 8 ske oziroma demokratične izdaje Nemške države,3 toda pri tem je bil glede na Franza von Papna in na Adolfa Hitlerja tako neradikalen, da je pozneje lahko zagovarjal tezo o svojem reformističnem priza- devanju za oblikovanje ustavne monarhije, ki naj bi preprečila vzpon nacionalnih socialistov na oblast.4 Še prej je bilo ime Aleksandra Fjodoroviča Kerenskega rabljeno kot sinonim za izdajalca revolucije. Boljševiki, ki so z državnim uda- rom oktobra 1917 strmoglavili njegovo začasno vlado, so ga razglašali za politika, čigar misli so bile drugačne od besed, te pa so se razli- kovale od dejanj. Kerenski naj ne bi bil ne pospeševalec ne utrjevalec sprememb, ki so predrugačile sleherni obraz Rusije, temveč človek, čigar pogled naj bi bil dejansko uprt v preteklost. Njegova severnica naj bi kazala v smer reakcije. Kot neprekosljivi demagog naj bi bil Kerenski le povzpetniški konjunkturist,5 ki mu je ob polomu carstva 9 Aleksander na belem konju 3Weimarska ustava je za uradno ime republikanske države, ki je zrasla na pogorišču wilhelminskega cesarstva, določila besedno zvezo Deutsches Reich. Pri tem je izhajala iz demokratičnega izročila leta 1848. 4 Brüning, 1970, 146, 378 453, 354, 462, 520. Brüningovi načrti so bili krat - kovidni, saj je nemški prestolonaslednik Viljem, ki bi bil prvi kandidat za zasedbo trona obnovljene monarhije, pred volitvami predsednika Nemške države leta 1932 podprl Adolfa Hitlerja in ne kanclerjevega favorita, feld- maršala Paula von Hindenburga. Prim. Patch, 1998, 245. 5 Slovenski marksistični pisec Marjan Britovšek je, denimo, Kerenskega v svojo pripoved o ruski revoluciji vpeljal kot človeka, ki si je v prvi začasni vladi “vzel” resor za pravosodje. Očital mu je, da ga v ministrski svet ni nihče delegiral. Britovšek, ki je dejansko pisal le zgodovino boljševikov v ruski revoluciji, pa je zamolčal odločen boj Kerenskega proti avtokraciji v času monarhije. Prav tako v omenjenem prikazu nekdanjega dogajanja ni niti besedice o aklamacijskem pristanku revolucionarne množice na to, da Kerenski ob funkciji v vodstvu Petrograjskega sovjeta prevzame tudi ministrski portfelj. Britovškova podoba zadnjega predsednika začasne vlade je dejansko dovolj tipičen produkt rigidne komunistične ideologije, ki jo v prvi vrsti zaposluje tiščanje nekdanjega dogajanja v toge marksi- stične sheme. Prim. Britovšek, 1980, 355; Pipes, 1991, 302.     01 - IgorGrdina 5. 06. 2018 11:22 Page 9 uspelo priplavati na vrh razpenjenega vala. Pri tem naj bi ga vodila želja, da bi se vzburjeni človeški ocean čim prej umiril in uplahnil, nakar bi se njegov režim stabiliziral v protirevolucionarni  legi. A požrtvovalni in zmerom čuječi boljševiki so Kerenskega razkrinkali ter poskrbeli za to, da so množice spregledale in odvrgle politiko očeta Ruske republike na smetišče zgodovine. Ko je prišel naslednji revolucionarni val, naj bi zadnji šef začasne vlade odkrito pokazal svojo reakcionarno naravo, saj se je – podobno kot drugi voditelji, ki so bili nemudoma razglašeni za bivše – zatekel k oboroženim silam.6 Integralni del tega narativa, ki ga je v Sovjetski zvezi in njenih sate- litih širila komunistična propaganda, je bila interpretacija, da je bil Kerenski močan le v svojih očeh, medtem ko ga je na oblasti nekaj mesecev ohranjalo le negotovo ravnovesje med še ne povsem oza- veščenimi ljudskimi množicami ter zakrknjenimi in potuhnjenimi nasprotniki  sprememb. Takšno  tolmačenje  je  posebej  sugestivno vzpodbujal film Sergeja Mihajloviča Ejzenštejna in Grigorija Vasi- ljeviča Aleksandrova Oktober: Deset dni, ki so pretresli svet o koncu carstva in o boljševiški zmagi v revoluciji iz leta 1928.7 Obstaja pa še ena podoba Kerenskega, ki je prevladovala v ted- nih, ko je bil najmočnejši mož Rusije – na eni strani je ministroval Igor Grdina 10 6 Prim. Britovšek, 1980, 401. Na tem mestu, ki tematizira dogajanja nepo- sredno po boljševiškem puču, se Kerenski poimensko sploh ne omenja več. Potopljen je v grupo “nekdanjih voditeljev menjševikov in [socialisti- čnih revolucionarjev]”, ki iščejo pomoč pri oboroženih silah. Tendenciozna razglasitev prvakov delujočih političnih gibanj za bivše je jasen element Britovškove ideološko impregnirane tematizacije nekdanjosti. 7 V tem neprikrito propagandističnem, pa tudi antifeminističnem izdelku, ki je bil posnet z željo, da bi bil videti kot dokumentarec in bi kot tak med ljudmi fiksiral pozneje nepremakljive predstave o ruski revoluciji leta 1917, možati boljševiki med drugim premagajo ženske uniformiranke. Slednje so značilno prikazane med lišpanjem v dekadentno razkošno opremljenih sobanah Zimskega dvorca. 01 - IgorGrdina 5. 06. 2018 11:22 Page 10 v začasni vladi, na drugi pa podpredsednikoval Izvršnemu odboru Petrograjskega sovjeta.8 Čeprav v nobenem organu ni bil na prvem mestu, je imel v obeh največjo moč. Razlog za to pa je bil vpliv, ki se je širil tudi v drugo oblastno strukturo. Medtem ko so bili drugi člani začasne vlade od prestolniškega sovjeta ogroženi – to sta zgo- daj občutila njena navidezno najmočnejša ministra, Pavel Nikola- jevič Miljukov  in Aleksander  Ivanovič Gučkov,  ki  sta  se  kljub trdnemu položaju v svojih dotlej pomembnih strankah (konstitu- cionalni demokrati in Zveza 17. oktobra) ter obvladovanju ključnih resorjev (za zunanje zadeve oziroma za vojsko in mornarico) morala hitro posloviti od oblastnih funkcij9 –, je Kerenskega položaj v nje- govem vodstvu delal za neranljivega. V kabinetu kneza Georgija Jevgenjeviča Lvova je postal praktično nenadomestljiv. Zato je ob prvi reorganizaciji začasne vlade lahko prevzel ministrstvo za vojsko in mornarico, ki je bilo v času sovražnosti s centralnimi silami vse- kakor pomembnejše od pravosodnega resorja, v katerega fotelj je sedel ob razsulu carstva. V tistih dneh se je celo oblikoval kult Kerenskega. Slavili so ga častniki,  zaupali  so mu  tuji  poznavalci  Rusije,  pojavljal  pa  se  je tudi v pesmih. Posamezni literati – zlasti Marina Ivanovna Cveta- jeva – so ga častili celo po strmoglavljenju z oblasti.10 Kot človek, ki je v igralstvu nekoč videl svoj sanjski poklic – želja po karieri na odrskih deskah je njegovo pozornost usmerila k vajam za glas, kar mu je koristilo tudi kot sodnemu in političnemu govorniku11 –, je Kerenski gotovo užival v svoji priljubljenosti. Prav tako je marsikaj naredil,  da  ga  je  ljudski  imaginarij  sprejel  kot  nadomestilo  za 11 Aleksander na belem konju 8 Pipes, 1991, 291, 302. 9 Gleason, 1983, 71–75.  10 Karlinsky, 1985, 160. Prim. tudi Figes, Kolonitskii, 1999, 76–89. 11 Abraham, 1987, 11. 01 - IgorGrdina 5. 06. 2018 11:22 Page 11 carja. Potem ko je postal predsednik začasne vlade, je njen sedež prenesel v bivališče imperatorjev, v Zimski dvorec. Prav tako se je posadil za mizo in v posteljo zadnjega impozantnega samodržca Aleksandra III.,12 s čimer je sugeriral, da je njegova volja enako odločujoča za usodo Rusije, kot je bila tista, s katero je posegal v bližnji in daljni svet predzadnji car. Takšne geste pa so bile izjemno problematične oziroma dvorezne,  saj  je monarhija v  letih vojne vsaj med mestnim prebivalstvom, ki ga je često mučilo pomanj- kanje hrane, izgubila ves ugled. Pa vendar Kerenski kljub uspešnemu vzpenjanju po oblastni piramidi  v  revolucionarni  Rusiji  sam nikoli  ni  imel moči,  da  bi takšno svojo podobo vsilil vsem, ki so jo gojili. Razmere so bile za kaj takega preveč anarhične. Njegov kult je dejansko pomenil po- skus oblikovanja nove avtoritete na mestu, kjer  je v  imaginariju ljudi nekoč bila v carju poosebljena monarhična država. Prebivalci Rusije  so  z  likom novega močnega moža,  ki  je bil na  eni  strani prekaljen borec za svobodo, na drugi pa govorniško spreten vodi- telj, stregli svojim duhovnim potrebam. Kultura v največji deželi sveta  se ni mogla  zadovoljiti  z nekarizmatičnimi prvaki. Močan voditelj je v njenem okviru kratko malo imel vlogo institucije. Zato ne začasna vlada ne parlament – ne v podobi bivše Dume ne v po- dobi napovedane Ustavodajne skupščine – nista mogla dobiti tiste vloge, ki bi jima kot ustanovama šla. In tudi sovjeti niso sami na sebi pomenili nič. Težo so jim dale – in po drugi strani odvzemale – osebnosti, ki so se angažirale v njihovih strukturah. To  je bilo posledica načina izbora sestave sovjetov, ki se je dinamično spre- minjala. Ko pa so odslužili namenu rušenja starega reda, so tudi za boljševike postali le politična štukatura.13 Igor Grdina 12 12 Pipes, 1991, 437. 13 Kerensky, 1934, 256, 257.  01 - IgorGrdina 5. 06. 2018 11:22 Page 12 Hiter zaton kulta Kerenskega in vzpon čaščenja generala Lavra Georgijeviča Kornilova  kot  velikega  rešitelja  iz  vseh mogočih zmed samo poudarja strukturno naravo lika močnega voditelja v revolucionarni Rusiji.14 Njen prvi republikanski prvak bi ne mogel tako hitro izgubiti simpatij v javnosti, če bi bila njegova podoba nekaj, kar bi bilo povezano samo z njim ali če bi bila nasledek ve- likopoteznega načrtnega prizadevanja. Kerenski ob koncu poletja in  v  večini  jeseni  1917  namreč  ni  izgubil  zmožnosti  ukrepanja. Njegovo operativnost dokazuje dejstvo, da je ob sklepu afere ge- nerala Kornilova Rusijo razglasil za republiko.15 O istem govori tudi dejstvo, da je za kratek čas oblikoval direktorij (Svet peterice), ki je premostil vrzel med 3. in 4. garnituro začasne vlade.16 Vendar pa drži, da se je Kerenski s temi ukrepi predvsem odzival na akcije drugih. Ni  torej  šlo  toliko za  izraz  lastne moči kakor za poskus odgovorov na zaostrovanje razmer, pri čemer je točko, do katere bi  bilo  treba vzdržati,  predstavljal  sklic Ustavodajne  skupščine. Volitve vanjo pa  je oblastna garnitura Kerenskega vseskozi pri- pravljala;  ni  jih poskušala ne  zavirati  ne  sabotirati. Diktature  v njenem obzorju ni bilo. Seveda s  tem še  zdaleč nismo predstavili  vseh podob Keren- skega, ki se zdijo kot nekakšne ruske babuške: v vsaki od njih se skriva še druga in v njej naslednja ... K temu je poslednji predsednik začasne vlade pozneje kar precej prispeval sam – z interpretacijami nekdanjih dogajanj, ki jih je v letih pregnanstva lahko dodobra pre- mislil ter skoznje konstituiral narativ svojega izgubljenega boja za “mojo Rusijo”.17 Zelo se je trudil, da bi bil videti kot brezprimeren 13 Aleksander na belem konju 14 Figes, Kolonitskii, 1999, 96–100. 15 Browder, Kerensky, 1961, 1657–1659. 16 Browder, Kerensky, 1961, 1659–1662. Svet peterice je ponekod obravna- van kot skrajno skrčen sestav začasne vlade. 17 Prim. Kerensky, 1966, 419–444. 01 - IgorGrdina 5. 06. 2018 11:22 Page 13 in premočrten patriot ter emancipator.18 Nasprotne razlage njegovih dejanj – tako v emigraciji kakor tudi v domovini – so namreč bile dovolj pogoste in vplivne. Neredko so temeljile tudi na racionalnem pretresu virov: nikakor ni šlo samo za pamflete njegovih monarhi- stičnih, liberalnih in boljševiških kritikov. Zato ni čudno, da je eden najtemeljitejših  raziskovalcev  revolucije  na  ruskih  prostranstvih, harvardski profesor Richard Pipes, v svojih spominih o srečanjih s Kerenskim, ki je po logičnem začetku razlaganja svoje vloge v zgo- dovinskih dogajanjih zmerom hitro prešel v prepričevalno mrzlico, zapisal: “Discussing the revolutionary era with him […] was quite useless because he had published three autobiographies and never deviated from them.”19 Življenje in revolucija Na podlagi številnih podob Kerenskega, med katerimi so celo precej nasprotujoče si dovolj dobro utemeljene v njegovih kontradiktornih dejanjih – v prvi vrsti gre tu za niz dogodkov, ki so dobili ime afera generala Kornilova20 – in včasih neprepričljivih samointerpretacijah, se  je potemtakem mogoče vprašati,  kdo  je bil pravzaprav  zadnji predsednik ruske začasne vlade. Čeprav bo nemara lik tega politika Igor Grdina 14 18 Kot pravosodni minister začasne vlade je Kerenski veliko naredil v tej smeri. Politični begunci oziroma izgnanci so se lahko hitro vrnili domov – bodisi iz Sibirije bodisi iz tujine. Kerenski je poudarjal tudi svojo bližino z babuško ruske revolucije Jekaterino Konstantinovno Breško-Breškovsko, s katero se je pogosto posvetoval.    19 Pipes, 2003, 80. Tri avtobiografije Kerenskega, o katerih govori zname- niti ameriški zgodovinar, so: The Catastrophe (prvič izšla 1927), The Cru- cifixion of Liberty (1934) in Russia and History’s Turning Point (1965).  20 Afera generala Kornilova je bila deležna posebne pozornosti v vseh treh “avtobiografijah” Kerenskega, še pred njimi pa je zadnji predsednik ruske začasne vlade o njej napisal več del, med katerimi je najpomembnejše The Prelude to Bolshevism. The Kornilov Rising, ki je izšlo leta 1919.  01 - IgorGrdina 5. 06. 2018 11:22 Page 14 za zmerom ostal do določene mere protejski, vendarle lahko rečemo, da so nekateri narativi o njem le poskus političnega obračuna s hi- storiografskimi sredstvi. To v prvi vrsti velja za podobo Kerenskega kot eksponenta protirevolucije ali njenega nezavednega sodelavca.  Zadnji  predsednik  začasne  vlade  je  bil  od  študentskih  let  do oktobrskega prevrata 1917 vseskozi nemarksistični socialist in de- mokrat. Prav tako mu ni mogoče očitati nikakršnega koketiranja s starim režimom. Njegov poskus opiranja na vojaštvo v času nepo- sredno pred boljševiškim pučem in po njem ni bil v službi uničenja revolucije, temveč je imel namen Rusijo obvarovati pred diktaturo nedemokratičnih političnih  skupin. Oborožene  sile po  strmogla- vljenju monarhije niso bile kar avtomatsko gnezdo oziroma pribe- žališče pristašev starega režima.21 Revolucija je v Rusiji februarja oziroma marca 1917 lahko hitro opravila s carizmom zato, ker sled- njega v obstoječi formi praktično nihče več ni podpiral. Ko je tudi dumska desnica nastopila proti redu, kakršnega je prakticiral režim Nikolaja II. – Vladimir Mitrofanovič Puriškevič je imel veliko vlogo pri umoru caričinega protežiranca Grigorija Jefimoviča Rasputina22 –, radikalnih sprememb ni bilo več mogoče zadržati.23 Liberalna in socialističnorevolucionarna kritika oblasti zaradi neuspešnega vo- denja vojne je postala zažigalna vrvica, ki  je vodila do eksplozije nezadovoljstva. Čeprav so bili razlogi, zaradi katerih so ljudje na- sprotovali oblasti, zelo različni, so vsi za hip našli skupnega sim- bolnega in dejanskega sovražnika – Nikolaja II. Polom starega reda je bil tako popoln, da je bila v tistem trenutku onemogočena celo kakršnakoli oblika monarhije. Tega se je zavedal celo veliki knez Mihael/Mihail Aleksandrovič, ki mu je Nikolaj II. odstopil krono: 15 Aleksander na belem konju 21 Prim. Sanborn, 2015, 195–198.  22 Prim. Smith, 2016, 590–601. 23 Prim. Miliukov, 1967, 373–388. 01 - IgorGrdina 5. 06. 2018 11:22 Page 15 brat poslednjega  imperatorja  vodenja države potem  formalno ni niti sprejel niti ga ni zavrnil, temveč je prepustil odločitev o svoji morebitni vladarski usodi Ustavodajni skupščini.24 Vojska in revolucija Ruske oborožene sile so v dramatičnih dneh padca carstva jasno pokazale, da niso leglo zakrknjenih monarhistov.25 Načelnik štaba vrhovnega poveljstva v  letih  1915–1917,  general Mihail Vasiljevič Aleksejev, je skupaj z učinkovitim voditeljem Skupnega komiteja zvez zemstev in mest, knezom Georgijem Jevgenjevičem Lvovom, ter njegovimi sodelavci celo koval zaroto proti Nikolaju II. in njegovi soprogi.26 Ta krog je carja imel za nesposobnega, njegovo vlado in iz dinastije hessenskih velikih knezov izhajajočo ženo Aleksandro Fjodorovno pa za epicenter problemov.27 Kot dobri patrioti so si zarotniki  predstavljali  zamenjavo na prestolu  v  slogu pučev  raz- svetljenske dobe. To je dokazovalo, da je bil pri generalu Aleksejevu in številnih drugih poklicnih vojakih patriotizem močnejši od mo- narhizma.28 Sodelovanje Kerenskega z nekaterimi oficirji nikakor ni dokaz za njegovo globinsko protirevolucionarnost. Navsezadnje Igor Grdina 16 24 Service, 2017, 29, 30. 25 Značilno se zdi, da je bil viceadmiral Kolčak, poveljnik črnomorske flote, ki je pripravljala odločilno operacijo za rešitev težav Rusije v prvi svetovni vojni – desant na turške obale pri Bosporju –, ob koncu vladanja Nikolaja II. prepričan,  da  carska  vlada  ni  sposobna  rešiti  nakopičenih  problemov države. Zato je kljub svojemu načelnemu monarhizmu podprl revolucio- narno spremembo oblasti februarja 1917. Prim. Varneck, Fisher, 1935, 46–49. 26 Pipes, 1991, 269. 27 Golder, 1927, 226. 28 Tudi  formalno prvi človek belega gibanja, vrhovni upravitelj Rusije Aleksander Vasiljevič Kolčak, je bil prepričan, da vrnitev k staremu redu ni mogoča. Tako v zunanji kot notranji politiki njegovi cilji niso bili usmer- jeni k restavraciji nekdanjega stanja. Prim. Lehovich, 1974, 302, 303. 01 - IgorGrdina 5. 06. 2018 11:22 Page 16 so se častniki carske armade pozneje v precejšnjem številu pridružili Rdeči  armadi:  oblast,  ki  je  obvladovala  Petrograd  in Moskvo,  je zanje ne glede na svojo konkretno formo bila ruska.29 Na drugi strani se oficirji belega gibanja niso kar povprek bo- jevali proti  revoluciji,  temveč predvsem proti boljševikom, ki  so dobivali denar iz Nemčije30 ter potem še podpisali brest-litovski mir z državami, s katerimi so se bojevali v letih 1914–1917. Ob de- janskem izničenju slehernega smisla in pomena neznanskega šte- vila  smrti  je pri  odstopu zahodnih predelov nekdanjega carstva sovražniku šlo tudi za simbolno nasilje nad duhom in zavestjo pa- triotov. Nadzoru centralnih sil je bila marca 1918 namreč prepuš- čena tudi sama zibelka ruske države – Kijev. V imaginariju neza- nemarljivega števila oficirjev, pa tudi večine inteligence, ki je bila do  padca  carstva  brezkompromisno  kritična  do  vseh  potez mo- narhične oblasti, je to gotovo predstavljalo veliko prepreko za ka- kršnokoli kolaboracijo z boljševiki.  Kerenski se potemtakem z iskanjem opore v vojaških krogih ob nastopanju proti boljševikom – kakor smo že rekli – ni razkrinkal kot nasprotnik revolucije. Le njene cilje je postavljal drugam, kot sta jih Lenin in njegov politbiro. Teleološko razumevanje zgodovine ga je do razsula komunizma moglo šteti za emblematičnega zagovornika nikamor vodeče stranpoti,  toda poznejša stvarnost  je  lahko celo v okviru takega pogleda na preteklost do njega prijaznejša. Rusija je pod njim postala republika, kar je tudi danes – pri čemer ji je komu- nistična medigra odvzela dobršen del ozemlja. Slej ko prej pa pove o Kerenskem največ eminentno zgodovinski pretres nekdanjosti. Tla- čenje pretekle dejanskosti v obrazce, ki računajo z nujnostnimi ra- zrešitvami, vodi k napačnemu razumevanju ljudi in njihovih ciljev.  17 Aleksander na belem konju 29 Prim. Smith (2017), 166, 167.  30 Nikitin, 2015, 119–144; McMeekin, 2017, 133–136. 01 - IgorGrdina 5. 06. 2018 11:22 Page 17 Posebej je treba poudariti, da so se predstave, ki jih je Kerenski gojil o etiki, morali in sredstvih revolucije, bistveno razlikovale od boljševiških. Jeseni 1917 pa so bile njegove vizije drugačne tudi od tistih, ki so bile razširjene med pomembnim delom petrograjskega delavstva. A volitve v Ustavodajno skupščino, ki so potekale že po boljševiškem prevzemu oblasti,  so pokazale, da bi  lahko politika Kerenskega brez prevelikih težav naletela na odobravanje večine zastopnikov celotne države.31 Sam je bil tedaj izbran za poslanca v kar petih volilnih okrajih.32 Konstituanta, za katere sklicanje sta se sporazumela začasna vlada in petrograjski sovjet,33 je bila v veliki meri nasledek prizadevanj Kerenskega, ki je bil, kakor smo že opo- zorili, edini med politiki navzoč v obeh telesih. Kot prvi pravosodni minister postmonarhistične Rusije je začel pripravljati normativne temelje za njeno sklicanje.34 Pred boljševiškim razpustom Ustavodajne skupščine, ki je pomenil močan pospešek v smeri oblikovanja enopartijske države in zanetenja odkrite državljanske vojne,35 je postalo jasno, da glavni dosežek Ke- renskega, tj. demokraciji zavezana republikanska ureditev, med ruskim Igor Grdina 18 31 Socialistični revolucionarji bi lahko računali na podporo konstitucio- nalnih demokratov in menjševikov ter svojih somišljenikov v vrstah ne- ruskih skupnosti. Prim. Abraham, 1987, 330, 331. Treba pa je opozoriti, da se je razpoloženje v državi hitro spreminjalo. Strankam je podpora naglo zrasla ali upadla – celo v nekaj tednih. Vendar je bilo na dan volitev v kon- stituanto razpoloženje takšno, da so v zadnji vladi Kerenskega zastopane politične skupine dosegle prepričljivo večino. Prim. Radkey, 1989. 32 Abraham, 1987, 330.  33 Smele, 2015, 290–293. 34 Abraham, 1987, 146. 35 Odkrito državljansko vojno je v konstituanti začel napovedovati 30-letni boljševiški ideolog Nikolaj Ivanovič Buharin. Pavel Miljukov je v svoji mo- numentalni Zgodovini Rusije njegovim besedam na zasedanju Ustavo- dajne skupščine značilno namenil kar največjo pozornost. Prim. Miljukov, 1939, 958.   01 - IgorGrdina 5. 06. 2018 11:22 Page 18 prebivalstvom nikakor ni postavljena pod vprašaj. Na zasedanjih kon- stituante je dobila le še dodatno – federativno – opredelitev.36 V tem duhu je Ustavodajna skupščina tudi zavrnila potrditev ukrepov Leni- novih oblasti.37 A prestolnica, v kateri so si brezskrupulozni boljševiki pridobili premoč,  je  imela v centralizirano upravljani državi veliko večjo težo kakor preostala mesta in pokrajine. Ravnanje po večinski volji Leninu in njegovim sodelavcem, ki so mandat za poseganje v zgodovino našli v marksistični teleologiji zgodovine, ni ustrezalo. Za njihov uspeh v času zmede niso bili zaslužni zakoni historičnega raz- voja, temveč predvsem odlično delujoča hierarhična organizacija, ki je vodstvu omogočala takojšnjo reakcijo na vsakodnevne izzive in op- timalno izkoriščanje obstoječih razmer(ij). Ko je politika boljševikov vzburila odpor tudi v Petrogradu, pa so posegli po diktatorskih ukrepih in terorističnih sredstvih ter se tako obdržali na oblasti. Navzkrižna pota revolucionarjev V poslednjem – najcelovitejšem – pričevanju o svoji življenjski poti je Kerenski pojasnil, kako se je v času študija na peterburški univerzi 19 Aleksander na belem konju 36 Zapisnik zasedanja Ustavodajne skupščine je objavljen v: Pokrovski, Ja- kovljev, 1930, 3–110. Prim. tudi Rabinowitch, 2007, 112–124. 37 Konstituanta je komaj mogla zares začeti z delom. Potem ko so boljše- viki in njihovi zavezniki iz vrst levih socialističnih revolucionarjev, ki so se ločili od glavnine svoje stranke, 5. januarja 1918 doživeli popoln poraz v uvodnih glasovanjih – za predsednika Ustavodajne skupščine je bil iz- voljen bivši kmetijski minister začasne vlade Viktor Mihajlovič Černov –, so se odločili onemogočiti nadaljevanje njene prve seje z abstinenco. Ko tudi to ni pomagalo, so nahujskali iz mornariških vrst rekrutirano stražo in brutalno prekinili zasedanje. Boljševiki so kar najbolj resolutno onemo- gočili vse nadaljnje poskuse, da bi Ustavodajna skupščina le opravila svoje delo. Na demonstrante, ki so jo podpirali, so celo streljali. Nekateri člani konstituante so se potem zatekli v Kijev, pozneje pa jih je pomemben del osnoval (proti)vlado v Povolžju. Prim. Fic, 1998.  01 - IgorGrdina 5. 06. 2018 11:22 Page 19 dokopal do temeljnih spoznanj, iz katerih so zrasli njegovi demo- kraciji zavezani nazori. Ti so ga odtlej jasno ločevali od determini- stičnega  in netolerantnega marksizma. Z njegovo doktrino  se  je seznanil prek Komunističnega manifesta in zgodnjih spisov Petra Berngardoviča Struveja. Vendar ne gre spregledovati, da je Kerenski kot demokrat zavračanje marksizma postavljal na izrazito osebno izhodišče.  Ta  nauk  je  štel  za  nekaj,  kar  ni  zanj,38 medtem ko  o njegovi škodljivosti sleherniku ni izgubljal besed.  Na Kerenskega je naredila velik vtis zlasti misel Vladimirja So- lovjova, ki ga je dokončno odvrnila od materialističnih koncepcij. Človeških bitij od srečanja z njo ni več mogel dojemati v vlogi zob- nikov monstruozne mašinerije,39 ki jo je zaznal v determinističnih doktrinah. Vprašanje svobode za Kerenskega ni bilo politično, tem- več fundamentalno – nazorsko. Determinizem je na neki način za- vračal tudi z nepristajanjem na misel, da bi človekova narava lahko napredovala.40 Poznejši poslednji šef začasne vlade je prav tako visoko čislal svojega profesorja Vasilija Ivanoviča Sergejeviča, ki ga je opozoril na to, da staroruska zakonika iz 11. oziroma 12. stoletja, Pravda Ja- roslava (Modrega)  in Oporoka Vladimirja Monomaha,  zavračata smrtno kazen.41 Še bolj je spoštoval Leona Petrażyckega. Svoj čas znani peterburški profesor,  ki  je bil  poljskega  rodu,  vendar  se  je uveljavil tudi v krogih ruske inteligence, se je zavedal razlik med pravom in moralo. Oboje je povezoval s človekovo naravo.42 Kerenski  si  je  globoko  vtisnil  v  spomin  tudi  nazore Nikolaja Mihajloviča Korkunova, ki ga je dojemal kot kritika avtoritarne vla- Igor Grdina 20 38 Kerensky, 1966, 34. 39 Kerensky, 1966, 34.  40 Kerensky, 1966, 33. 41 Kerensky, 1966, 32. 42 Kerensky, 1966, 31. 01 - IgorGrdina 5. 06. 2018 11:22 Page 20 davine, čeprav ugledni profesor carskega samodržavja zaradi med- sebojno zavezujoče zveze med nosilcem krone in prebivalci njegove dežele ni štel za obliko despotije. Poznejši oče Ruske republike je ugotavljal, da je avtokracija lahko samo v teoriji zavezana k pravični skrbi za vse podložnike, medtem ko  je bila stvarnost bila v času Aleksandra III. – in še bolj v letih vlade šibkega ter zato do različnih partikularističnih teženj po privilegiranosti popustljivega Nikolaja II. – drugačna.43 Ravnanja Kerenskega v revolucionarni dobi so v marsičem iz- hajala iz nazorov, ki si jih je pridobil v času študija. Vera v nespre- menljivo človeško naravo ga je zapeljala k misli, da bo njegova be- seda vedno prepričala množice tako, kot jih je ob koncu carizma in ob sestavljanju začasne vlade, pa tudi še pozneje, ko je navduševal vojake za julijsko ofenzivo. Kerenski ni opazil, da je poleti 1917 hitro prihajal ob dober glas. Glavni razlog za to je bil seveda polom na jugozahodni fronti po spodletelem napadu, ki ga je v vlogi vojnega ministra iniciral sam. Vero Kerenskega v izjemno moč besede so opazili vsi in so lahko računali z njo. O tem se je zdelo vredno pri- povedovati celo admiralu Kolčaku na zadnjih predsmrtnih zasliše- vanjih januarja 1920 v Irkutsku.44 Kot  pravosodni  in  vojni minister  ter  kot  predsednik  začasne vlade je Kerenski sovražnika videl na desni. V tem nikakor ni bil sam: tudi številni drugi ruski voditelji so si leta 1917 predstavljali, da  so glavna nevarnost  za  revolucijo  eksponenti  starega  režima. Strah pred maščevalnimi udarci bivših nosilcev oblasti je bil velik. Novi ruski voditelji se po tem niso razlikovali od stebrov Weimarske republike, ki je izšla iz revolucije v Nemčiji in katere najvidnejši re- zultat je bila odprava monarhije. Na geslo: “Der Feind steht rechts!” 21 Aleksander na belem konju 43 Kerensky, 1966, 33. 44 Varneck, Fisher, 1935, 33. 01 - IgorGrdina 5. 06. 2018 11:22 Page 21 so v osrednji srednjeevropski deželi prisegali tako socialdemokrata Philipp Scheidemann in Otto Wels kakor kancler iz vrst katoliškega Centruma Joseph Wirth.45 Kerenski se v tem kontekstu kaže kot dovolj tipičen predstavnik določene politične smeri. Seveda pa je bil položaj v Rusiji  leta 1917 precej drugačen kakor v Nemčiji po sklenitvi versajskega miru: oborožene sile, ki bi zaradi usposabljanja v nedemokratični dobi in spričo zavezanosti načelu brezpogojnega izpolnjevanja povelj v posameznih delih lahko postale ovira za re- volucijo, so še vedno morale namenjati osrednjo pozornost fronti proti sovražniku. Njihovi vrhovi so bili prisiljeni misliti tudi na sta- bilnost zaledja. Prav tako ruska armada in mornarica nista mogli biti tako samozavestni kakor nemške enote, ki so po premirju prišle domov z bojišč v Belgiji in Franciji. Carski generali in admirali so se večinoma bojevali na frontah znotraj meja svoje domovine. Obo- rožene sile vrh vsega niso bile imune pred revolucionarno propa- gando: v enotah so se oblikovali komiteji, začasna vlada pa je na fronto poslala svoje komisarje.46 Po drugi strani se je Kerenski že poleti 1917 mogel prepričati, da so boljševiki do njega nespravljivo sovražni. Vrh vsega mu ni ostalo neznano, da so podprti z nemškimi finančnimi injekcijami in  da  so  v  stiku  z  zastopniki wilhelminskega Reicha.47 Verjetno tedaj še ni vedel, kakšna komedija  je bil Leninov “zaplombirani” vagon, s katerim je boljševiški vodja skupaj s tovariši(cami) potoval iz Gottmadingena ob švicarski meji v pribaltski Saßnitz, kjer je tudi Igor Grdina 22 45 Hörstner-Philipps, 1998, 272. Scheidemann je o sovražniku na desni spregovoril zastopnikom nemškega naroda 7. oktobra 1919, Wels po Kapp- Lüttwitzovem puču 30. marca 1920, kancler Wirth pa po Rathenauovem umoru 25. junija 1922. 46 Živanov, 2009, 241–275. Med komisarji začasne vlade na fronti je bil tudi pozneje znameniti literarni teoretik Viktor Šklovski. 47 Kerensky, 1966, 301–323. 01 - IgorGrdina 5. 06. 2018 11:22 Page 22 – zagotovo ne v eksteritorialni spalnici – prenočil …48 Vendar je Ke- renski lahko vsaj slutil, da je bilo uprizarjanje nestika med najbolj brezkompromisnimi  ruskimi marksisti  in  predstavniki  uradnega Berlina le prikrivanje dogovorov med obema stranema. A Kerenski je zaradi neuspeha boljševikov v  julijski vstaji očitno začel hudo podcenjevati mobilizatorsko in organizacijsko sposobnost Lenino- vega gibanja. Slednje se je po porazu naglo regeneriralo ter se pri- pravilo za osvojitev oblasti. Huda poletna kriza se je navsezadnje končala s povzpetjem Kerenskega na čelo začasne vlade,49 čeprav je bil zaradi poloma ofenzive v Galiciji, ki jo je najverjetneje zago- varjal,50 osrednja tarča nezadovoljstva prav on.51 A tedaj je še kazalo, da uživa imuniteto pred učinki kakršnekoli kritike. Zaradi tega – pa tudi zato, ker se je vrsta najbolj znanih Leninovih sodelavcev po julijskih dogodkih znašla za zapahi – se novemu prvemu možu Ru- sije skrajna levica bržčas ni več zdela posebej nevarna. Na to opo- zarja tudi njegovo zadržanje odločne kampanje proti boljševikom zaradi njihovih zvez z Nemci,52 ki je vedno znova presenečalo zgo- dovinarje. Nemara se mu je zdel moralni učinek obtožbe zarotni- škega  sodelovanja  s  sovražnikom dovoljšno  jamstvo  za  to, da  se Lenin in njegovi pristaši ne bodo mogli pobrati do volitev v Usta- vodajno skupščino, za katere je zmotno verjel, da so v interesu vseh ruskih nemonarhističnih političnih sil. Očitno pa je tudi to, da Ke- renski v pričakovanju sovražnika na desni ni hotel povsem uničiti militantne levice. V kakšnem kritičnem trenutku, ko bi sovražniki revolucije postali zares nevarni, bi mu utegnila priti prav.  23 Aleksander na belem konju 48McMeekin, 2017, 130. 49 Prim. Rabinowitch, 1991. 50 Engelstein, 2018, 146–148. 51McMeekin, 2017, 178. 52McMeekin, 2017, 177–179. 01 - IgorGrdina 5. 06. 2018 11:22 Page 23 General in revolucionarji Ravnanje Kerenskega od prevzema vladnega krmila do oktobrskega prevrata tako generalno kakor v posameznostih izkazuje njegovo nenehno pričakovanje sovražnika na desni in aprioristično prepri- čanje  o  tem,  da  so  oborožene  sile  njihovo najtrdnejše  oporišče. Zlasti dogajanja v aferi generala Lavra Georgijeviča Kornilova, ki vse do danes niso docela razjasnjena,53 so bridek dokaz za gojitev takšne fiksne  ideje pri predsedniku začasne vlade. Neustrašni  in impulzivni poveljnik ruskih oboroženih sil, ki mu je Kerenski naložil okrepiti enote v Petrogradu,54 je hotel postavljeno nalogo izpolniti na psihološko kar najbolj učinkovit oziroma demonstrativen način, tega pa se je šef kabineta, kot vse kaže, nenadoma ustrašil. Pred- sedniku vlade  se  je  zazdelo, da  je  čet,  ki  so bile usmerjene proti prestolnici, preprosto preveč za zgolj izvršitev prejetega naročila. Zato  je –  tudi pod vplivom drugih politikov, ki so opazili  razliko med neredom v zaledju in disciplino nekaterih armadnih enot55 – začel Kornilova obravnavati kot vodjo upora oziroma pučista. Pri Igor Grdina 24 53 Prim. Katkov, 1980; Munck, 1987; Pipes, 1991, 448–464. 54 Kerenski je hotel Petrograd izločiti iz obstoječega širšega vojaškega ob- močja in čete v prestolnici postaviti pod svoje poveljstvo, da bi lahko ob morebitnih novih nemirih ukrepal čisto sam. Zato je potreboval nove ar- madne enote. 55Med politiki je imel med afero generala Kornilova posebej veliko vlogo Vladimir Nikolajevič Lvov, ki je bil v času prve in druge posadke začasne vlade oberprokurator svetega sinoda Ruske pravoslavne cerkve. Kot zelo ambiciozen človek in kot zagovornik reda si je prizadeval za to, da bi se Ke- renski oprl na oborožene sile, toda ko je kot odposlanec prvega ministra prišel v vrhovno poveljstvo v Mogilev, je slišal govorice, da bo vojska obra- čunala s politiki v prestolnici. Potem se je na lastno pest začel pogajati s Kornilovom o tem, kako bi ta dobil večjo moč. V Petrograd se je hotel vrniti kot rešitelj domovine, ki je sklenil sporazum med vlado in vrhovnim povelj- nikom. Zares se je v Mogilevu pogovarjal o tem, Kerenskemu pa je potem poročal o mnenjih vojakov. Predsednik vlade je nemudoma presodil, da je 01 - IgorGrdina 5. 06. 2018 11:22 Page 24 tem se je celo naslonil na boljševike, ki so bili izpuščeni iz zaporov. Kornilov, ki premikov čet ni zaustavil, se je tako zares znašel v po- ložaju upornika – nakar je bil razrešen poveljstva in zaprt. Kerenski je potem sam prevzel vodenje oboroženih sil,56 vendar jih je hkrati tudi razmajal, kar se je pokazalo ob nemškem napadu pri Rigi, ki se je končal s padcem strateško pomembnega mesta, in ob uspešnem desantu wilhelmincev na otoke ob estonski obali.57 Ti neuspehi so seveda še dodatno omajali ugled predsednika vlade, čigar razpolo- ženje je močno zanihalo v smer apatije.58 Medtem pa so boljševiki, podprti z nemškim denarjem, vodili silovito očrnjevalno kampanjo, ki je bila vsebinsko povsem nekonsistentna, vendar je v zmedenih ruskih razmerah delovala.59 Od sklepa afere generala Kornilova, se pravi od konca avgusta 1917, se Kerenskemu dejansko ni bilo več treba bati udara z desne, vendar pa je za eliminacijo te nevarnosti, ki je bila, kakor vse kaže, veliko bolj psihološka kakor realna, plačal visoko ceno: oborožene sile so izgubile učinkovitost tudi v zaledju. Poskus reševanja pro- blemov  z  razglasitvijo  republike  in  sklicanjem predparlamenta60 25 Aleksander na belem konju v teku državni udar – še zlasti, ko so se začele proti prestolnici pomikati čete, ki naj bi okrepile garnizijo, o čemer pa je bil že prej sklenjen dogovor. 56 Kerenski je ravnal enako kot imperator Nikolaj II. avgusta 1915. Toda tako za carja kakor zanj je bil prevzem poveljstva nad oboroženimi silami zelo problematična poteza: oba sta v očeh ljudi postala osebno odgovorna za neugoden potek vojskovanja, medtem ko zaradi lastne nestrokovnosti nista mogla sama operativno voditi armade in mornarice. 57 Prim. Barrett, 2008.  58 Buttar, 2017, 203 –208, 217–225.  59 Kerensky, 1934, 331, 332. Lenin in njegovi privrženci so zadnjega predsed- nika začasne vlade razglašali za kornilovca, ki se je po naključju sprl s svojim generalskim šefom, za nosilca bonapartističnih tendenc, stolipinovca ipd. 60 Uradno ime predparlamenta je bilo Začasni svet Ruske republike. Ve- čina njegovih poslancev je prihajala iz vrst socialističnih strank. Prim. Sava Živanov, 2012, 89–106.   01 - IgorGrdina 5. 06. 2018 11:22 Page 25 naj bi politično zapolnil čas do izvedbe volitev v konstituanto. A tega se je zavedal tudi Lenin, ki se mu je začelo muditi z vstajo, for- malno kvazidemokratično  legitimizacijo zanjo pa  je hotel najti v sovjetih.61 Delo mu je olajševala vse večja radikalizacija petrograj- skega prebivalstva,62 ki ga ukrepi Kerenskega niso več ne zadovo- ljevali ne tolažili. Izpustitev boljševiških prvakov iz ječ, v katerih so ždeli po julijski polomiji, in demontiranje pomembnih državnih or- ganizacij, ki naj bi bile okužene s kornilovščino oziroma desničar- stvom,63 je šla na roko boljševikom. Prav tako je bilo Leninu v prid dejstvo, da se predsednik začasne vlade vse do trenutka, ko se je mehanizem njihovega oktobrskega puča že sprožil, ni bil pripravljen podati na pot, ki sta jo pozneje v Nemčiji zlahka prehodila Friedrich Ebert in Gustav Noske.64 Kerenski  je zato moral  razjahati belega konja, s katerim so ga povezovale kritične karikature v času, ko je v svojih rokah kopičil Igor Grdina 26 61 Prim. Pipes, 1991, 474.  62 Prim. Rabinowitch, 2017, 94 in dalje. Pri obnovitvi moči boljševikov avtor tega dela vsekakor zanemarja pomen nemške pomoči Leninovemu giba- nju. Slednjemu so finančne injekcije iz tujine omogočale razviti učinkovito propagando. Boljševiki so skušali za svoj uspeh zelo pomemben dotok nemškega denarja v Rusijo med prvo svetovno vojno prikazati kot posle- dico navadne ilegalne trgovine brez političnih implikacij. Prim. Trotsky, 2008, 420–422. 63 Kerenski je po koncu afere generala Kornilova ukinil oddelek protiob- veščevalne službe, ki je zbiral podatke o politični dejavnosti v Rusiji. Prim. Pipes, 1991, 467. 64 Seveda pa je treba upoštevati, da sta Ebert in Noske precej lahkega srca sklenila zavezništvo z nemško generaliteto zato, ker sta vedela, kakšna ti- ranija je zavladala v Rusiji po uspehu boljševiškega puča. Zato se nista podala na pot politike organizirane anarhije, ki je pri Kerenskem prevla- dala v jeseni 1917. Prim. Maser, 1990, 168–225; Heinrich August Winler, Weimar 1918–1933. Die Geschichte der ersten deutschen Demokratie, Mün- chen: Verlag C. H. Beck, 1998, 33–68.   01 - IgorGrdina 5. 06. 2018 11:22 Page 26 oblast, v zavest ljudi pa vtisnil film Oktober: Deset dni, ki so pretresli svet. Od uspeha boljševiškega puča dalje se je zastavljalo vprašanje njegovega golega preživetja. A da je vse skupaj prišlo tako daleč, je bil v veliki meri kriv sam. In to scela. Zaradi miselnosti, ki si jo je iz- oblikoval v mladosti in je v želji po načelnosti ni hotel spreminjati, je vladal, kakor  je. Njegova tragedija pa  je bila v tem, da bi  lahko marsikdaj ravnal drugače, če bi se ovedel, da more usodni sovražnik svobode priti tudi z leve. Kerenski je namreč v svojih rokah nakopičil dovolj moči  in  vpliva  za  oblikovanje  kabineta,  ki  bi  ob primerno energičnem in premišljenem vodenju zdržal na oblasti do začetka zasedanja Ustavodajne  skupščine. Vladina  razgradnja  državnega aparata oziroma politika ustvarjanja anarhije, ki je jeseni 1917 para- lizirala vojake in vse, katerih ideali so bili desno od socialističnore- volucionarnih, je v končni posledici šla na roko dobro organizirani skrajni levici. Kerenski se kot človek demokratičnih idealov, ki jim je ostal zvest do konca, pač v nobenem primeru ni hotel drugače kot zgolj simbolno postaviti na mesto Aleksandra III.65 Zares je bil in ostal revolucionar, vendar ne enakega tipa kakor prevratniki, ki so ga strmoglavili. Rusija Aleksandra Fjodoroviča Kerenskega se je po svobodi bistveno razlikovala tako od svoje avtokratske monarhi- stične prednice kakor od tiranske boljševiške naslednice. Oktobrski prevrat zato ni bil druga revolucija v njegovi smeri, temveč najgloblji zasuk k ciljem, ki jih Kerenski nikoli ni imel na svoji agendi. Zadnji 27 Aleksander na belem konju 65 Aleksandru III. predsednik začasne vlade po vselitvi v njegove prostore v Zimskem dvorcu ni bil podoben niti po zasebnem življenju: medtem ko je bil predzadnji ruski imperator zelo skrben družinski človek, se je Ke- renskemu zaradi intimne zveze z Jeleno Vsevolodno Birjukovo (Liljo) prav tedaj dokončno sesul prvi zakon. Prim. Abraham, 1987, 203, 244. Obstajajo pa tudi namigi, da je bil Kerenski tik pred oktobrskim prevratom v pato- loškem stanju in pod vplivom medicinskih sredstev; zato naj bi bil marsi- kdaj celo precej odmaknjen od stvarnosti. Prim. Živanov, 2012, 85, 86. 01 - IgorGrdina 5. 06. 2018 11:22 Page 27 predsednik začasne vlade je bil ruski patriot in demokrat, medtem ko je bil Lenin brezkompromisni marksistični internacionalist ter je kot tak nenehno mislil na svetovni komunistični prevrat.66 Bibliografija ABRAHAM, R.  (1987): Alexander Kerensky. The First Love of the Revolution, London, Sidgwick & Jackson. BARRETT, M. B. (2008): Operation Albion. The German Conquest of the Baltic Islands, Bloomington, Indianapolis, Indiana University Press. BRITOVŠEK, M. (1980): Carizem, revolucija, stalinizem. Družbeni razvoj v Rusiji in perspektive socializma. I. knjiga, Ljubljana, Can- karjeva založba. BROWDER, R. P., KERENSKY, A. (1961): The Russian Provisional Government 1917. Documents. Volume III, Stanford, Stanford Uni- versity Press. BRÜNING, H. (1970): Memoiren 1918–1934, Stuttgart, Deutsche Ver- lags-Anstalt. BUTTAR, P. (2017): The Splintered Empires. The Eastern Front 1917– 21, Oxford, New York, Osprey Publishing. ENGELSTEIN, L.  (2018): Russia in Flames. War, Revolution, Civil War 1914 – 1921, New York: Oxford University Press. FIC, V. M. (1998), The Rise of the Constitutional Alternative to Soviet Rule in 1918, Boulder: East European Monographs.  FIGES, O., KOLONITSKII, B. (1999): Interpreting the Russian Re- volution. The Language and Symbols of 1917, New Haven, London, Yale University Press. Igor Grdina 28 66 Razprava je nastala v okviru izpolnjevanja programa P6-0094 Biografije, mentalitete epohe, ki ga iz pro računskih sredstev Republike Slovenije fi- nancira ARRS. 01 - IgorGrdina 5. 06. 2018 11:22 Page 28 GLEASON, W. (1983): Alexander Guchkov and the End of the Rus- sian Empire, Philadephia, The American Philosophical Society. GOLDER,  F. A.  (1927): Documents of Russian History 1914–1917, New York, The Century. HÖRSTNER-PHILIPPS, U. (1998): Joseph Wirth 1879–1956. Eine po- litische Biographie, Paderborn, München, Dunaj, Zürich, Verlag Fer- dinand Schöningh. KARLINSKY, S. (1985): Marina Tsvetaeva. The Woman, Her World, and Her Poetry, Cambridge, Cambridge University Press. KATKOV, G. (1980): The Kornilov Affair, London, New York, Long- man. KERENSKY, A. (1934): The Crucifixion of Liberty, London, Arthur Barker.  KERENSKY, A. (1966): Russia and History’s Turning Point, London, Cassell. LEHOVICH, D. V.  (1974): White against Red. The Life of General Anton Denikin, New York, W. W. Norton. MASER, W. (1990): Friedrich Ebert. Der erste deutsche Reichspräsi- dent, Berlin, Ullstein. MCMEEKIN,  S.  (2017): The Russian Revolution. A New History, London, Profile Books. MILIUKOV (= MILJUKOV), P. N. (1967): Political Memoirs 1905– 1917, Ann Arbor, The University of Michigan Press. MILJUKOV, P. N. (1939): Istorija Rusije, Beograd, Narodna kultura. MUNCK, J. L. (1987): The Kornilov Revolt. A Critical Examination of Sources and Research, Aarhus, Aarhus University Press. NIKITIN, B. V. (2015): Rokovye gody, Sankt Peterburg: Piter.  PATCH, W. L. (1998): Heinrich Brüning and the Dissolution of the Weimar Republic: Cambridge, Cambridge University Press. PIPES, R. (1991): The Russian Revolution, New York, Vintage Books. 29 Aleksander na belem konju 01 - IgorGrdina 5. 06. 2018 11:22 Page 29 PIPES,  R.  (2003): Vixi. Memoirs of a Non-Belonger, New Haven, London, Yale University Press. POKROVSKI, M. N., Jakovljev, J. A. (1930): Vserossiiskoe učreditel'noe sobranie. Dokumenty i Materialy, Moskva, Leningrad: Centrarhiv. RABINOWITCH, A.  (1991): Prelude to Revolution. The Petrograd Bolsheviks and the July 1917 Uprising, Bloomington, Indianapolis, Indiana University Press. RABINOWITCH, A. (2007): The Bolsheviks in Power. The First Year of Soviet Rule in Petrograd,  Bloomington,  Indianapolis,  Indiana University Press. RABINOWITCH, A. (2017): Boljševiki prihajajo na oblast. Revolucija leta 1917 v Petrogradu, Ljubljana, Sophia. RADKEY, O. H., Russia Goes to the Polls. The Election to the All- Russian Constituent Assembly, 1917,  Ithaca, London, Cornell Uni- versity Press, 1989. SANBORN, J. A. (2015): Imperial Apocalypse. The Great War and the Destruction of the Russian Empire, Oxford, Oxford University Press. SERVICE, R. (2017): The Last of the Tsars. Nicolas II and the Russian Revolution, London, Macmillan. SMELE, J. D.  (2015): Historical Dictionary of Russian Civil Wars, 1916–1926. Volume I, Lanham, Boulder, New York, London, Rowman & Littlefield. SMITH, D.  (2016): Rasputin. Faith, Power, and the Twilight of Ro- manovs, New York, Picador.  SMITH, S. A. (2017): Russia in Revolution. An Empire in Crisis, 1890– 1928, Oxford, Oxford University Press. TROTSKY, L.  (2008): History of the Russian Revolution, Chicago, Haymarket Books. VARNECK, E.,  FISHER, H. H.  (1935): The Testimony of Kolchak and Other Siberian Materials, Stanford, London, Oxford, Stanford University Press, Humphrey Milford, Oxford University Press. Igor Grdina 30 01 - IgorGrdina 5. 06. 2018 11:22 Page 30 WINKLER, H. A. (1998): Weimar 1918–1933. Die Geschichte der ers- ten deutschen Demokratie, München, Verlag C. H. Beck. ŽIVANOV, S. (2009): Rusija 1917. Od pada samodržavnog Carstva do proglašenja demokratske republike I, Beograd, Nolit. ŽIVANOV, S. (2012): Crveni oktobar. Tom prvi: Oktobarska revolu- cija, Beograd, Službeni glasnik. 31 Aleksander na belem konju 01 - IgorGrdina 5. 06. 2018 11:22 Page 31 01 - IgorGrdina 5. 06. 2018 11:22 Page 32 Tomaž Ivešić1 Besede učijo, zgledi vlečejo: Nacionalno vprašanje po oktobrski revoluciji Izvleček: Avtor se v članku osredotoča na razvoj marksistično-le- ninističnih pogledov na fenomen nacionalizma in razvoj narodov. Zametke ideje o socialistični narodnosti je tako moč najti že pred prvo  svetovno  vojno.  Po  oktobrski  revoluciji  je  bila  stalinistična praksa reševanja nacionalnega vprašanja zaznamovana s procesom korenizacije, ko so boljševiki postavili narodnosti v Sovjetski zvezi na prvo mesto z željo pospešitve prehoda v socializem. To politiko so med drugo  svetovno  vojno  in  nemudoma po njej  uveljavljali tudi jugoslovanski komunisti. Ključne besede: nacionalizem,  komunizem,  korenizacija,  nacio- nalno vprašanje, boljševiki UDK: 323: 323.272(47)"1917'' Words Instruct, Illustrations Lead: The National Question after the October Revolution Abstract: The paper focuses on the development of Marxist-Lenin- ist views on the phenomenon of nationalism and on the evolution of nations. The germs of the idea of a socialist nationality can be found already before WWI. After the October Revolution, the Stal- inist practice of solving the national question was marked by the process of Korenizatsiya: the Bolsheviks emphasised the national- ities  in  the  Soviet Union,  hoping  that  this would  accelerate  the 33 Moni tor ISH (2018), XX/1, 33–49 Izvirni znanstveni članek Original scientific article 1 Mag. zgo. Tomaž Ivešić je doktorski raziskovalec na European University Institute, Department of History and Civilization, Firence, Italija. E-naslov: tomaz. ivesic@eui.eu. 02 - TomazIvesic 5. 06. 2018 11:22 Page 33 transition  to  socialism. This  policy was  likewise  adopted  in Yu- goslavia during and immediately after WWII.  Keywords: nationalism, communism, Korenizatsiya, national ques- tion, Bolsheviks 0 0 0 Uvod Da bi bolje razumeli politiko do nacionalnega po oktobrski revolu- ciji, je treba obravnavano temo umestiti v širši in daljši historični kontekst, kot nam zgodovinarjem sodobne zgodovine longue durée pristop sploh omogoča.2 Zatorej bo pričujoči prispevek začel s po- gledi Karla Marxa in Friedricha Engelsa do nacionalnega in nada- ljeval s pogledi Vladimirja Lenina ter Josipa Visarijonoviča Stalina. V drugem delu članka pa se bodo teoretični pogledi umaknili prak- tičnim. S primeri iz sovjetske in jugoslovanske zgodovine želim s člankom spodbuditi vnovičen premislek o zakoreninjenih tezah o dihotomiji socializma in nacionalizma. Zametki socialistične narodnosti Karl Marx  in  Friedrich Engels  se  nacionalnemu vprašanju  nista posebej posvečala, saj ju je zanimala v glavnem socialistična revo- lucija. To pa ne pomeni, da sta to problematiko ignorirala, še posebej ne po revolucionarnem letu 1848.3 Narode sta razumela kot produkte specifičnih pogojev kapitala, ko se je družba preobrazila iz fevdal- izma proti kapitalizmu.4 S koncem kapitalizma bi izginile tudi vse Tomaž Ivešić 34 2 O longue durée in francoski analovski šoli glej Burke, 1993. 3 Szporluk, 1988, 5. 4 Nimni, 1989, 299. 02 - TomazIvesic 5. 06. 2018 11:22 Page 34 narodne posebnosti/specifičnosti. Preden pa bi do tega lahko prišlo, bi morala buržoazija prevzeti oblast iz rok aristokracije, da bi lahko nato proletarci prevzeli oblast od buržoazije s proletarsko revolucijo.5 Ko  so  se  leta  1848  začele  revolucije,  sta Marx  in Engels podprla progresivne narode (Nemce, Poljake in Madžare) ter zavrgla tako imenovane ne-historične narode (Čehe, Slovake, Hrvate, Srbe znotraj Avstro-Ogrske, kakor tudi Bretonce ter Baske).6 Sklicujoč se na teorijo, so komunisti torej smeli in morali pod- preti vsa gibanja, ki so progresivna, tudi nacionaliste.7 Poudarjala sta tudi, da ima razredni boj nacionalni značaj, saj mora vsak prole- tariat obračunati z lastno buržoazijo. V tem smislu so bile besede iz Komunističnega manifesta dlje časa popolnoma napačno razum- ljene. V mislih imam parolo: Delavci nimajo domovine. Vendar se cel odstavek glasi: Komunistom so nadalje očitali, da hočejo odpraviti domovino, narodnost. Delavci nimajo domovine. Ne moreš jim vzeti, česar nimajo. Ker si mora proletariat izbojevati najprej politično oblast, ker se mora dvigniti na stopnjo nacionalnega razreda in se kon- stituirati kot narod, je tudi sam še nacionalen, čeprav nikakor ne v buržoaznem smislu.8 Torej,  šele  po  vzpostavitvi  socializma  bi  internacionalizem povezal skupaj vse vladajoče razrede. Zgodovinar Martin Mevius pravi, da sta Marx in Engels predstavila to nacionalno konotacijo, da bi se branila pred očitki, da komunisti niso patrioti. Koncept vladajočega razreda nekega naroda je odprl možnost za razume- vanje neke socialistične narodnosti. Na  to so se sklicevali  tudi 35 Besede učijo, zgledi vlečejo: Nacionalno vprašanje po oktobrski revoluciji 5 Balibar in Wallerstein, 1991, 133. 6 Ree, 2007, 50–52. 7 Connor, 1984, 10. 8 Marx in Engels, 1950, 38–39. 02 - TomazIvesic 5. 06. 2018 11:22 Page 35 poznejši  komunisti,  ki  so  trdili,  da  so  “pravi”  ali  “socialistični” patrioti.9 Toda na začetku 20. stoletja se je druga internacionala razbila na dve struji, vsaka s svojo definicijo naroda. V A-O so avstro-mark- sisti definirali narod kot skupino ljudi, ki govori isti jezik (Karl Ren- ner) in ima poleg tega še skupen značaj na podlagi iste usode (Otto Bauer).10 Skupni teritorij pri avstro-marksistih ni igral nobene vloge, saj so s temi definicijami želeli dati nacionalne pravice vsem bre- zupno prepletenim manjšinam znotraj imperija, ki bi drugače ostali brez regionalne avtonomije. Njihov pristop je bil torej specifičen, saj je nastal na podlagi njihovih izkušenj znotraj Avstro-Ogrske.11 Seveda takšen način reševanja nacionalnega vprašanja v črno-žolti monarhiji ni bil edini.12 Avstro-marksistične  ideje  so  nastale  na  podlagi  razumevanja kompleksnih mednacionalnih odnosov, kakršne so imeli tudi v Ru- skem imperiju. Zatorej ni presenetljivo, da se je vpliv avstro-mark- sistov preselil  ravno  tja. Judovski bund  je namreč znotraj Ruske social-demokratske stranke začel zahtevati, da zgolj oni lahko pred- stavljajo ruski judovski proletariat. Vodja ruskih social-demokratov Lenin je takoj ocenil, da če se temu podredijo, bodo enako zahtevale še druge narodnosti in od stranke ne bi ostalo nič. Zato je Lenin podprl do tedaj ne preveč poznanega Stalina, da odide na Dunaj na predvečer 1. svetovne vojne in spodbija avstro-marksistično teorijo. Leta 1913 je tako luč sveta ugledal znameniti Stalinov članek z na- slovom Marksizem in nacionalno vprašanje, v katerem je Stalin de- finiral narod kot:  “Narod  je  zgodovinsko nastala  trajna  skupnost ljudi, ki je vzniknila na osnovi skupnega jezika, ozemlja, gospodar- Tomaž Ivešić 36 9 Mevius, 2009, 382. 10 Stalin, 1975, 24. 11 Mevius, 2005, 12. 12 Za nasproten koncept glej Popovici, 1906. 02 - TomazIvesic 5. 06. 2018 11:22 Page 36 skega življenja in duhovne izoblikovanosti, ki se kaže v skupnosti kulture.”13 S tem je Stalin povozil avstro-marksiste in z vključitvijo skupnega ozemlja povozil Judovski bund. Ravno zaradi te definicije je Stalin v tridesetih množico Judov premestil v Birobidzhan, no- vonastalo  judovsko  avtonomno oblast  na Daljnem vzhodu blizu meje s Kitajsko. Saj so s tem, ker so pridobili lasten teritorij, Judje znova postali narod.14 Več o patriotskih in nacionalnih čustvih je sicer za obdobje pred 1. svetovno vojno najti pri Leninu, navkljub temu, da so se zgodovi- narji v preveliki meri osredotočali zgolj na njegovo pisanje na temo samoodločbe in kolonializma. Decembra 1914 je Lenin objavil članek z naslovom O nacionalnem ponosu velikih Rusov, v katerem je za- vrgel navedbe, da je boljševikom nacionalni ponos tuj. Izpostavil je celo, da ljubijo svoj jezik in svojo državo ter da so polni nacional- nega ponosa.15 Kot bomo videli v nadaljevanju, se je na ta članek skliceval leta 1935 Georgi Dimitrov, vodja Kominterne, ko je slednja takrat pozvala komunistične partije k dvigu nacionalnih zastav. Nacionalno vprašanje po oktobrski revoluciji Februarska  revolucija  1917,  ki  je  v Ruskem  imperiju  posadila  na oblast provizorično vlado pod taktirko Aleksandra Fjodorovića Ke- renskega, ni bila videna v očeh vodilnih le kot upor proti staremu režimu, temveč tudi kot nacionalna revolucija, za katero bi se lahko postavile ljudske množice.16 Toda oktobrska revolucija oz. državni udar boljševikov je situacijo razreševanja nacionalnega vprašanja obrnil na glavo. 37 Besede učijo, zgledi vlečejo: Nacionalno vprašanje po oktobrski revoluciji 13 Stalin, 1975, 22. 14 Glej podrobneje Weinberg, 1998. 15 Mevius, 2009, 383. 16 Figes, 1997, 410. 02 - TomazIvesic 5. 06. 2018 11:22 Page 37 Kmalu po prevzemu oblasti, aprila 1918, je Stalin v Pravdi objavil članek “O najnujnejših nalogah”, v katerem je izpostavil, da se je revolucija prenesla na vzhod z zamikom, saj da tam prebivajo ljudje z zaostalo ekonomijo in kulturo. Razvoj ter napredek bi se naj tam zagotovila s principom nacionalno teritorialne avtonomije. Regije bi bile avtonomne na vseh področjih: šole, sodišča, organi oblasti ter socialne, politične in kulturne institucije. Uporaba njihovega je- zika pa bi morala biti zagotovljena v vseh sferah družbenega in po- litičnega življenja.17 Vendar je bilo za implementacijo teh idej po- trebno  sprva  obračunati  z  nacionalnimi  vladami  (Ukrajina, Belorusija, Gruzija itd.), ki so vladale v vseh regijah zunaj centralne Rusije, razen Turkestana ter za kratek čas Bakuja.18 Do  začetnih uveljavitev nacionalne  teritorialne  avtonomije  je prišlo šele po dobljeni državljanski vojni, saj so morali boljševiki premisliti svoje pozicije. Sedaj so namreč bili na oblasti. Slogani o samoodločbi narodov, kakor tudi kritika kolonializma so bili sicer v vojnih razmerah še uspešni za pridobivanje podpore majhnih na- rodov,  toda  kmalu  so  postali  problematični.  Boljševiki  so  kmalu ugotovili, da obsežne Sovjetske zveze ne bo mogoče obvladati in ohraniti pri življenju brez bombaža iz Turkestana, nafte iz Kavkaza ter rodovitnih polj Ukrajine.19 To je prevedlo do novih kontradik- tornih prijemov, saj je režim, zaprisežen ustvarjanju brezrazredne družbe,  začel  na prvo mesto postavljati  narodnost.20 V dvajsetih letih je tako potekal proces imenovan korenizacija ki bi ga v slo- venščino lahko prevedli kot pokoreninjenje (polagati korenine) oz. podomoroditi ljudi. Harvardski zgodovinar Terry Martin imenuje Tomaž Ivešić 38 17 Smith, 1999, 23–24. 18 Ibid., 2–3. 19 Hirsch, 2005, 5. 20 Kemp, 1999, 58; Suny, 1993, 85–126. 02 - TomazIvesic 5. 06. 2018 11:22 Page 38 ta projekt the affirmative action empire oz. imperij pozitivne diskri- minacije. Gre za sistematično propagando nacionalne zavesti manj- šin na škodo nacionalnosti večine.21 Namen tega projekta je bil večplasten: razorožiti nacionalizem in  vzpostaviti  razredni  konflikt  pri  vsakem narodu  ter  pridobiti njihov proletariat za sovjetski socializem. Modernizacija je pomagala narodom hitreje se razviti do konca ter preiti v socializem. Ker  je nacionalna  zavest  neizogibna historična  faza,  jo  je  bilo  potrebno spodbujati, da bi se zopet hitreje prešlo v socializem. Ločil se je tudi pozitivni nacionalizem, ki je prihajal s strani malih narodov, medtem ko se je npr. ruski nacionalizem obsojal. Korenizacija naj bi pomagala vzpostaviti tudi zaupanje med nekdanjimi zatiralci in žrtvami. Kako je to potekalo v praksi? Boljševiki so sklenili pakt z določenimi sta- rimi  elitami  ter  etnografi.22 Slednji  so popisali  vso državo. Ko  so prebivalstvo ločili, so začeli z latentnim nacionalizmom. Izumili so nove jezike (če ga narod še ni imel), pisavo (če je jezik bil samo go- vorjen), tiskali so časopisje in knjige v teh jezikih, ustanovili so tudi nacionalne institucije (gledališča, šole, muzeje itd.). Hkrati so tudi spodbujali skupno sovjetsko kulturo, eliminacijo nacionalnih specifik, ki bi na koncu pripeljale do zlitja narodov. Vsaka od teh narodnih skupin je dobila svojo avtonomijo, od tod sovjetske republike, znotraj 39 Besede učijo, zgledi vlečejo: Nacionalno vprašanje po oktobrski revoluciji 21 Martin, 2001, 4–9. 22 Kot najznačilnejšo delo etnografov naj izpostavim etnografski doku- mentarni film Soli Svaneti oz. Sol za Svanetijo iz leta 1930 režiserja Mik- haila Kalatozova. Gre za enourni nemi film s pripisi, ki prikazuje težaško zaostalo življenje Svanov v Svanetiji, historični pokrajini na severu sov- jetske Gruzije. V filmu so prikazani običaji, kot je verski pogreb, pri kate- rem seveda pop krade denar,  ter način življenja, od paše, molzenja  in krmljenja krav, do pridelave žita, volne itd. V osrčju filma je kronično po- manjkanje soli, ki jo Svaneti lahko pridobijo samo, če gredo na nevarno pot preko gora. Na koncu filma se pojavijo boljševiki, ki zgradijo cesto in povežejo Svanete s civilizacijo. 02 - TomazIvesic 5. 06. 2018 11:22 Page 39 republike so bile lahko avtonomne pokrajine in/ali oblasti.23 Vendar so Sovjeti vse skupaj peljali do absurda: leta 1926 je tako abhaško govoreča Abhazija,  sicer del gruzijsko govoreče Gruzije,  imela 43 armenskih,  42  grških,  27  ruskih,  2  estonski  in  2  nemški  šoli. Do konca dvajsetih let prejšnjega stoletja je Sovjetska zveza priznavala že 192 jezikov, ki so slej ali prej postali uradni.24 Stalin je nato v začetku tridesetih let razglasil konec zaostalosti in  začelo  se  je nasilno  zbliževanje nacij. Nicolas Timasheff  je  to označil kot “veliki umik” od socialističnih vrednot, saj so se istoča- sno pojavili Rusi kot vodilna nacija, nekakšen veliki brat v prijatelj- stvu med narodi.25 Sam bi se bolj  strinjal  s pojasnilom ameriške zgodovinarke Francine Hirsch,  ki  pravi,  da  ne  gre  za  nikakršen umik, temveč za korak naprej. Za njo korenizacija ni imela namena ustvarjati narodov per se, temveč jih ustvariti in razviti, da bi hitreje prešli v socializem. Fevdalne klane v plemena, plemena v nacio- nalnosti in nacionalnosti v socialistične nacije, ki bi se v prihodnosti začeli zlivati oz. spajati.26 Za njo torej dogodki v tridesetih pomenijo prve korake v tej smeri, saj so Sovjeti začeli manjše narode združe- vati v večje enote. Vzpon Rusov pa se je zgodil, kakor meni David Brandenberger, ker je Stalin in njegov ožji krog zaupnikov spoznal, da klic k utopi- čnemu internacionalnemu proletariatu ne mobilizira dovolj prebi- valcev za industrializacijo ter morebitno vojno. Zato so se boljševiki obrnili k ruskocentričnemu etatizmu, ki bi pripomogel tudi pri po- pularnosti režima. Hkrati so začeli selektivno obujati znane ruske osebnosti  ter  simbole,  ki  so  jih povezali  z  idejo  “sovjetskega pa- Tomaž Ivešić 40 23 Slezkine, 1994, 415–445; Hirsch, 2005; Martin, 2001, 4 –9. 24 Slezkine, 1994, 430. 25 Timasheff, 1946. 26 Hirsch, 2005, 8–9. 02 - TomazIvesic 5. 06. 2018 11:22 Page 40 triotizma” kot nadgradnjo socialističnega patriotizma. Brandenber- ger takšen režim imenuje nacionalni boljševizem.27 Sovjetsko dogajanje v tridesetih letih se je odražalo tudi na po- litiki Kominterne, organizacije, ki je bedela nad drugimi komuni- stičnimi partijami. Njen generalni sekretar Georgi Dimitrov je svoj socialistični patriotizem pokazal že v nacistični Nemčiji, na sojenju za požig Reichstaga leta 1933. Ko so ga ozmerjali, da je bolgarski divjak, je odvrnil, da ga ni sram, da je Bolgar in da je ponosen sin bolgarskega delavskega razreda. Ob tem je še zbodel Nemce, ko jih  je opomnil, na domnevno izjavo Karla V.,28 da govori nemško samo s svojim konjem, medtem ko sta brata Ciril in Metod že sto- letja pred njim izumila in širila cirilico.29 Na famoznem VII. kongresu Kominterne leta 1935 je Dimitrov zaukazal komunističnim partijam, ne le sodelovanje v široki popu- larni fronti (torej tvoriti koalicije s social-demokrati), temveč tudi, da prevzamejo nacionalne oblike, da bi s tem dokazali, da je delavski razred edini pravi borec za nacionalno svobodo in neodvisnost na- roda. Dimitrov se je v svojem kongresnem govoru skliceval na prej omenjeni patriotski Leninov članek. Tako so francoski komunisti prevzeli trobojnico in Marsejezo. Takšna usmeritev je ostala v veljavi vse do razpustitve Kominterne leta 1943. Seveda izključujoč čas ve- ljavnosti pakta Hitler–Stalin. Razpustitev Kominterne je bila logična odločitev nadaljevanja nacionalne linije, saj so želeli s tem okrepiti komunistično moč in se braniti pred nacističnimi očitki, da so mo- skovski hlapci.30 41 Besede učijo, zgledi vlečejo: Nacionalno vprašanje po oktobrski revoluciji 27 Brandenberger, 2002, 2–9. 28 Znani domnevni izrek se glasi: “Z Bogom govorim v španščini, z žensko v italijanščini, francosko z moškim in nemško z mojim konjem.” 29 Mevius, 2009, 384–386. 30 Ibid., 384. 02 - TomazIvesic 5. 06. 2018 11:22 Page 41 Odraz komunistične linije se je kazal v imenih radijev in brigad komunističnih partij med 2. svetovno vojno, na Madžarskem radio Kossuth (vodja Madžarske revolucije leta 1848, Khristo Botev v Bol- gariji (umrl v aprilski vstaji leta 1876) in Tadeusz Kościuszko na Polj- skem (poljski heroj iz časa poljsko-litovske Republike dveh narodov).31 V slovenskem primeru, Kričač seveda ni bil noben narodni heroj, so pa zato brigade nosile  imena velikih slovenskih osebnosti: France Prešeren, Ivan Cankar, Fran Levstik, Ivan Gradnik (vodja Tolminskega kmečkega upora), Matija Gubec, južneje Braća Radić, Nikola Tesla, ter češkoslovaška brigada Jan Žiška (češki general, vodja Husitov). Odnos do nacionalnega v Jugoslaviji po komunističnem prevzemu oblasti Po drugi svetovni vojni so komunistične partije v vzhodni Evropi, potem ko jim je uspelo prevzeti oblast bodisi neposredno po vojni ali pa vsaj do leta 1948, začele manipulirati z nacionalizmom, da bi tako legitimirale svojo oblast. Prav vsaka izmed njih je razvila svojo vrsto socialističnega patriotizma – tudi Jugoslavija. Jugoslovanski komunisti so dobro poznali način reševanja na- cionalnega vprašanja v Sovjetski zvezi. Tako je npr. Tone Brodar oz. Edvard Kardelj, leta 1933 v reviji Književnost v kritiki knjige Josipa Vidmarja Kulturni problemi slovenstva, zapisal, da so “v SSSR dobili vsi narodi popolno svobodo”.32 Ta dogma se je pri jugoslovanskih komunistih še bolj utrdila, ko so nato od sredine tridesetih let prejš- njega stoletja v Moskvi bodisi študirali ali delovali oz. poučevali. Boljševiško taktiko iz leta 1917 ter poznejših let so jugoslovanski komunisti prenesli v prakso že v času druge svetovne vojne. Na dru- Tomaž Ivešić 42 31 Ibid., 385. 32 Tone Brodar, “Nacionalno vprašanje kot znanstveno vprašanje”, Knji- ževnost, leto 1933, št. 7, 237.  02 - TomazIvesic 5. 06. 2018 11:22 Page 42 gem zasedanju Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugo- slavije,  konec novembra  1943,  je Komunistična partija  Jugoslavije obljubila samoodločbo s pravico odcepitve in združitve petim naro- dom (Slovenci, Hrvati, Srbi, Črnogorci ter Makedonci).33 Kakor pri boljševikih je bila tudi pri jugoslovanskih komunistih to odlična tak- tična poteza za pridobitev podpore pripadnikov malih narodov, ki so se začeli v večjem številu pridruževati partizanskemu gibanju.34 Po vojni so podobno kot v Sovjetski zvezi začele nastajati nove nacionalne in kulturne institucije, kot so akademije, arhivi, gleda- lišča, opere, knjižnice itd.35 Poseben je seveda primer Socialistične republike Makedonije, ki jo je zajela makedonizacija, kakor je ukra- jinizacija kot narodnostna oblika korenizacije zajela po prvi svetovni vojni Ukrajino. Do tega pride tedaj, ko se notranja politika države pomeša z zunanjo politiko. V primeru Ukrajine je mnogo Ukrajincev ostalo  na  drugi  strani meje  na Poljskem  in Belorusiji.  Sovjetska Ukrajina bi torej morala služiti kot magnet, Piedmont, za delavske množice, ki bi se ji hotele pridružiti. Harvardski zgodovinar Terry Martin, takšen koncept korenizacije imenuje princip Piedmonta.36 Na podoben način so Jugoslovani želeli, da bi Socialistična repu- blika Makedonija postala Piedmont za pirinske Makedonce v Bol- gariji in egejske Makedonce v Grčiji. Zaradi tega je bilo Makedon- cem dovoljeno  več  kot  drugim narodom. Kakor  naj  bi  se  konec petdesetih izrazil makedonski voditelj Lazar Koliševski, so bili Ma- kedonci večkrat označeni za “legalne šoviniste”.37 Po sporu Tito–Stalin,  leta 1948,  je Komunistična partija Jugo- slavije začela intenzivneje delati na izgradnji socialistične jugoslo- 43 Besede učijo, zgledi vlečejo: Nacionalno vprašanje po oktobrski revoluciji 33 Petranović in Zečević, 1988, 655–665. 34 Vodušek Starič, 2007, 70–71. 35 Za Slovenijo glej Gabrič, 1995, 155–170. 36 Martin, 2001, 8–9. 37 Najbar-Agičić, 2013, 366. 02 - TomazIvesic 5. 06. 2018 11:22 Page 43 vanske nacionalne identitete, saj si je slednja s Titom na čelu priza- devala za čim tesnejše povezovanje, ki bi vzdržalo vse zunanje in notranje pritiske. Da je bilo tako, je ob protestih za Trst, leta 1953, zapisal že Milovan Đilas, za katerega so bili protesti po Jugoslaviji simbol tega novega jugoslovanstva.38 Z ustanovitvijo Ideološke ko- misije Centralnega  komiteja  Zveze  komunistov  Jugoslavije  leta 1955  je  ta projekt  dobil  povsem nove  razsežnosti. Komisija  je  že leta 1956 na svojem sestanku razpravljala o tem, kako poglobiti po- vezovanje med narodi  oz.  pospešiti  proces  stapljanja  nacij  skozi kulturo, šolstvo, zgodovino itd.39 Vrhunec teh prizadevanj predsta- vlja predgovor Edvarda Kardelja k drugi  izdaji knjige Vzpon slo- venskega narodnega vprašanja,40 katerega  odlomki  so  pristali  v leta 1958 sprejetem partijskem programu.41 Ideja o socialistični ju- goslovanski naciji42 je sicer čez nekaj let, sredi šestdesetih let prejš- njega stoletja, vsaj v vrhu Zveze komunistov Jugoslavije zamrla. Kljub temu jo je bilo še vedno moč obuditi vsaj v debatah znotraj Komisije CK ZKJ  za mednacionalne  in medrepubliške  odnose (1965–1969) in pred vsakokratnim popisom prebivalstva.43 Podobno idejo, kot je jugoslovanska nacija, so gojili tudi v Sov- jetski zvezi, in sicer o sovjetski naciji. Že pred drugo svetovno vojno je Stalin gojil idejo o sovjetskem narodu, ki je večji zagon dobila po kreiranju mita o veliki patriotski vojni. Po Stalinovi smrti je Nikita Hruščov želel izbrisati etnično pripadnost iz sovjetskega potnega Tomaž Ivešić 44 38 Milovan Đilas, “Jugoslavija”, Borba, 18. 10. 1953, št. 262, 3. 39 Arhiv Jugoslavije, fond 507 Savez komunista Jugoslavije, A – CK SKJ Ideološka komisija, VIII, II/2-b(85-98) (K-5), godina 1956/1957, Stenograf- ske beleške sa sednice Ideološke komisije CK SKJ, 8. i .9 maj 1956. 40 Kardelj, 1957. 41 Zveza komunistov Jugoslavije, 1958. 42 Za pregled in razvoj te ideje do konca petdesetih glej Ivešić, 2016. 43 AJ, fond 507 CK SKJ, XXIII A Komisija za međunacionalne i međure- publiške odnose, šk 1–4. 02 - TomazIvesic 5. 06. 2018 11:22 Page 44 lista, toda lokalne/republiške elite so postale že premočne in mu to ni uspelo.44 To bi vsekakor bil velik korak naprej k zlitju narodov. Je pa Hruščovu uspelo z naselitvijo večjega števila Rusov v Kazah- stan, propagando Sovjetskega naroda v javnem diskurzu in pred- stavitvijo ne-religijskih zgolj socialističnih ritualov. Oktobra 1961 je Hruščov takole opisal sovjetsko nacijo: Nova historična skupnost ljudi, sovjetska nacija, se je formirala v naši državi iz različnih etnij, toda na podlagi skupnih karak- ternih  značilnostih.  Imajo  skupno  socialistično  domovino  – Zvezo socialističnih republik, skupno ekonomsko podlago – so- cialistično  ekonomijo,  skupno  socialno-razredno  strukturo, skupno ideološko prepričanje – marksizem-leninizem, skupen cilj – gradnjo komunizma, mnogo skupnih značilnosti v skup- nem duhovnem karakterju ter skupni psihologiji.45 K  temu bi  lahko Hruščov  še mirne  volje  dodal  skupni  ruski jezik,  kot  jezik medetnične  komunikacije  ter  skupno  zgodovino, vključujoč primere “silnega prijateljstva” med različnimi etničnimi skupinami, ki so se pridružile Ruskemu imperiju pred več stoletji. Leonid Brežnjev je sicer nadaljeval s to politiko, toda ta ideja je do- segla vrhunec v kratkem času vladavine Jurija Andropova  sredi osemdesetih. Slednji je imel načrt popolnega preoblikovanja ustroja Sovjetske zveze, in sicer naj bi želel izbrisati vse republike ter državo razdeliti na 41 neetničnih ekonomskih delov. Toda, Andropova je prehitela smrt.46 45 Besede učijo, zgledi vlečejo: Nacionalno vprašanje po oktobrski revoluciji 44 Glej podrobneje: Baiburin, 2012. 45 Aktürk, 2012, 204. 46 Za ideje o Sovjetski naciji v obdobju po letu 1945 sledim Aktürk, 2012, 197–227. 02 - TomazIvesic 5. 06. 2018 11:22 Page 45 Zaključek Razvoja reševanja nacionalne problematike pod socializmom v Sov- jetski zvezi, Jugoslaviji ter v drugih socialističnih državah ni mogoče razumeti brez razumevanja teoretičnih nastavkov Marxa, Engelsa, Lenina in Stalina, kakor tudi ne brez boljševiško sovjetske prakse po oktobrski revoluciji ter pridobljeni državljanski vojni. Vse skupaj nas sili k vnovičnemu premisleku o obstoju dihotomije med nacio- nalizmom ter komunizmom, saj nas najnovejša dognanja napeljujejo do zaključka, da sta obe gibanji še kako združljivi, kar je bilo prika- zano na zgornjih primerih. Bibliografija AKTÜRK, S. (2012): Regimes of Ethnicity and Nationhood in Ger- many, Russia, and Turkey, Cambridge, Cambridge University Press. BAIBURIN, A. (2012): “Rituals of Identity: The Soviet Passport.” v: Soviet and Post-Soviet Identities, ur. Mark Bassin in Catriona Kelly, Cambridge, New York: Cambridge University Press, 91–109. BALIBAR, E., WALLERSTEIN, I. M. (1991): Race, Nation, Class: Am- biguous Identities, London; New York: Verso. BRANDENBERGER, D. (2002): National Bolshevism: Stalinist Mass Culture and the Formation of Modern Russian National Identity, 1931–1956, Cambridge, MA; London, Harvard University Press. BURKE, P.  (1993): Revolucija v francoskem zgodovinopisju: Anali 1929–89, Ljubljana, Studia Humanitatis. CONNOR, W.  (1984): The National Question in Marxist-Leninist Theory and Strategy, Princeton, Princeton University Press. FIGES, O.  (1997): A People's Tragedy: The History of the Russian Revolution, New York, Viking. Tomaž Ivešić 46 02 - TomazIvesic 5. 06. 2018 11:22 Page 46 GABRIČ, A. (1995): “Leto 1945 in slovenska kultura”, v: Slovenija v letu 1945: Zbornik referatov, ur. Aleš Gabrič, Ljubljana, Zveza zgo- dovinskih društev Slovenije, 155–170. HIRSCH, F. (2005): Empire of Nations: Ethnographic Knowledge & the Making of the Soviet Union, Ithaca: Cornell University Press. IVEŠIĆ, T. (2016): Jugoslovanska socialistična nacija: Ideja in rea- lizacija (1952–1958), Nova Gorica, Univerza v Novi Gorici. KARDELJ,  E.  (1957):  Razvoj slovenskega narodnega vprašanja (druga, pregledana in dopolnjena izdaja), Ljubljana, DZS. KEMP, W. A. (1999): Nationalism and Communism in Eastern Eu- rope and the Soviet Union, London, Palgrave Macmillan. MARTIN, T.  (2001): The Affirmative Action Empire: Nations and Nationalism in the Soviet Union, 1923–1939, Ithaca; London, Cornell University Press. MARX, K., ENGELS, F. (1950): "Izbrana dela", Zvezek I., Ljubljana, Cankarjeva založba. MEVIUS, M. (2005): Agents of Moscow: The Hungarian Communist Party and the Origins of Socialist Patriotism 1941–1953, Oxford; New York, Clarendon Press. MEVIUS, M. (2009): “Reappraising Communism and Nationalism.”, v: Nationalities Papers, letnik 37, št. 4, 377–400. NAJBAR-AGIČIĆ, M.  (2013):  U skladu s marksizmom ili činjeni- cama?: Hrvatska historiografija 1945–1960, Zagreb, Ibis grafika. NIMNI, E.  (1989):  “Marx, Engels  and  the National Question.”,  v: Science & Society, letnik 53, no. 3, 297–326. PETRANOVIĆ, B., ZEČEVIĆ, M. (1988): Jugoslavija: 1918–1988: te- matska zbirka dokumenata, Beograd, Rad. POPOVICI, A. (1906): Die Vereinigten Staaten von Gross-Österreich: politische Studien zur Lösung der nationalen Fragen und Staat- srechtlichen Krisen in Österreich-Ungarn, Leipzig, B. Elischer nach- folger. 47 Besede učijo, zgledi vlečejo: Nacionalno vprašanje po oktobrski revoluciji 02 - TomazIvesic 5. 06. 2018 11:22 Page 47 REE, E. van. (20017): The Political Thought of Joseph Stalin: A Study in Twentieth-Century Revolutionary Patriotism,  London: Routled- geCurzon. SLEZKINE, Y.  (1994):  “The USSR as a Communal Apartment, or How a Socialist State Promoted Ethnic Particularism”, v: Slavic Re- view, letnik 53, št. 2, 414–452. SMITH, J. (1999): The Bolsheviks and the national Question, 1917– 23, London, Macmillan. STALIN, J. V. (1975): Marxism and the National Question, San Fran- cisco, Proletarian Publishers. SUNY, R. G. (1993): The Revenge of the Past: Nationalism, Revolu- tion, and the Collapse of the Soviet Union, Stanford, Stanford Uni- versity Press. SZPORLUK, R.  (1988): Communism and Nationalism: Karl Marx Versus Friedrich List, Oxford; New York, Oxford University Press. TIMASHEFF, N. S. (1946): The Great Retreat; the Growth and Dec- line of Communism in Russia, New York, E.P. Dutton & Co. VODUŠEK STARIČ, J. (2007): Kako su komunisti osvojili vlast: 1944– 1946, Zagreb, Naklada Pavičić. ZVEZA KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE  (1958): VII. Kongres Sa- veza komunista Jugoslavije: Ljubljana 22,–26. aprila 1958 (steno- grafske beleške), Beograd, Kultura. WEINBERG, R. (1998): Stalin's forgotten Zion: Birobidzhan and the making of a Soviet Jewish homeland : an illustrated history, 1928- 1996, Berkeley, University of California Press. Arhivi ARHIV JUGOSLAVIJE Fond 507 Savez komunista Jugoslavije, A – CK SKJ Ideološka ko- misija, VIII. Tomaž Ivešić 48 02 - TomazIvesic 5. 06. 2018 11:22 Page 48 Fond 507 Savez komunista Jugoslavije, XXIII A Komisija za među- nacionalne i međurepubliške odnose. Časopisni viri Borba, leto 1953. Književnost, leto 1933. 49 Besede učijo, zgledi vlečejo: Nacionalno vprašanje po oktobrski revoluciji 02 - TomazIvesic 5. 06. 2018 11:22 Page 49 02 - TomazIvesic 5. 06. 2018 11:22 Page 50 Simon Malmenvall1 Idejni predpogoji za uspeh oktobrske revolucije Izvleček: Prispevek poskuša analizirati nekatere idejne predpogoje, segajoče v predhodna obdobja ruske zgodovine, ki so pripomogli k uspehu oktobrske revolucije leta 1917. Prispevek se najprej ukvarja s pogledi Georgija Florovskega (1893–1979), ruskega teologa, filozofa in zgodovinarja, ki zagovarja stališče, da je bila ruska misel od 16. stoletja naprej “ujetnica” zahodnih vplivov. Med tujimi vplivi je bila po Florovskem najnevarnejša nemška idealistična filozofija – tlako- vala je pot različnim utopičnim projektom vključno z boljševiško revolucijo. Prispevek se nadalje ukvarja s pojmovanji ruskega filo- zofa Nikolaja Berdjajeva (1874–1948). V skladu z njegovim pogledom je zmaga boljševizma razumljena kot posledica pomanjkanja svo- bodne ruske sekularne intelektualno-filozofske tradicije, ki jo je za- virala  avtokratska  država. To naj  bi  povzročilo,  da  je  boljševiška ideologija prvotni marksizem interpretirala na konceptualno zaprt način. Avtor prispevka poglede Florovskega in Berdjajeva ocenjuje kot sprejemljive, vendar hkrati parcialne. Razlog se skriva v dejstvu, da se njuni pogledi posvečajo splošni interpretaciji oblikovanja in- telektualnega okolja, ki je ugodno vplivalo na zmago boljševizma na  ruskih  tleh,  a  brez  upoštevanja  zapletenosti  ruske  politike  in družbe na prehodu iz 19. v 20. stoletje. 51 Moni tor ISH (2018), XX/1, 51–68 Izvirni znanstveni članek Original scientific article 1Mag. Simon Malmenvall, mladi raziskovalec na Teološki fakulteti Uni- verze v Ljubljani. E-naslov: malmenvall@gmail.com, simon.malmenvall@ teof.uni-lj.si. 03 - SimonMalmenvall 5. 06. 2018 09:08 Page 51 Ključne besede: oktobrska revolucija, idejna zgodovina, Ruska pra- voslavna Cerkev, Georgij Florovski, Nikolaj Berdjajev UDK: 94: 323.272(47)”1917’’ Ideational Preconditions to the Success of the October Revolution Abstract:This article aims to analyse some ideational preconditions, traced back to the preceding periods of Russian history, which en- abled  the  success  of  the October Revolution  in  1917.  Firstly,  the article deals with the views of Georges Florovsky (1893–1979), Russ- ian  theologian,  philosopher  and historian.  Florovsky  argues  that Russian thought had been ‘in captivity’ ever since the 16th century, a captivity imposed by Western influences. Among the foreign influ- ences,  it  is  the German  idealist  philosophy  that  is  perceived by Florovsky as the most detrimental, for it paved the way for various utopian projects, including the Bolshevik revolution. Secondly, the article  examines  the notions  of  the Russian philosopher Nikolai Berdyaev (1874–1948). From Berdyaev’s point of view, the victory of Bolshevism  resulted  from Russia’s  lack  of  a  free  secular  intellec- tual-philosophical tradition, which was thwarted by the authoritarian state. As a consequence, Bolshevik ideology interpreted the original Marxism in conceptually closed terms. The present paper argues that the views of Florovsky and Berdyaev are acceptable yet partial. This is because they are concerned with generally interpreting the formation of the intellectual environment which favoured the victory of Bolshevism on Russian soil, without considering the complexity of Russian politics and society at the turn of the 19th century. Keywords: October Revolution, ideational history, Russian Ortho- dox Church, Georges Florovsky, Nikolai Berdyaev 0 0 0 Simon Malmenvall 52 03 - SimonMalmenvall 5. 06. 2018 09:08 Page 52 Uvod Pričujoči prispevek poskuša analizirati nekatere strukturne idejne predpogoje, segajoče v predhodna obdobja ruske zgodovine, ki so pripomogli k uspehu oktobrske boljševiške revolucije leta 1917. V tem kontekstu bi bilo predpogoje za uspeh obravnavanega mlajšega zgodovinskega pojava napačno razumeti kot teleološke stopnje v zgodovinskem “razvoju”. Strukturni idejni predpogoji tako pomenijo zgolj  skupek nekaterih  razmeroma daljše  obdobje  prisotnih  sve- tovnonazorskih postavk, ki so v ugodnem trenutku olajšali uspeh boljševiškega prevzema oblasti. Prispevek se najprej ukvarja s pogledi Georgija Vasiljeviča Flo- rovskega (1893–1979), ruskega teologa, filozofa in zgodovinarja, ki jih razkriva v svojem poglavitnem delu Poti ruske teologije (1937, rus. Пути русского богословия). Skupaj z Vladimirjem Loskim, Ser- gejem Bulgakovom  in  Ioannisem Zizioulasem velja  Florovski  za vodilno ime pravoslavne teologije 20. stoletja.2 Prispevek se v smislu korekcije in dopolnitve Florovskega nadalje ukvarja s pojmovanji ruskega  filozofa Nikolaja Aleksandroviča Berdjajeva  (1874–1948), ki jih je posredoval v monografiji Izvori in pomen ruskega komun- izma (1937, rus. Истоки и смысл русского коммунизма). Berdjajeva skupaj z Vladimirjem Solovjovom (1853–1900) pogosto označujejo za največjega ruskega misleca in enega od utemeljiteljev filozofske smeri personalizma.3 Avtor pričujočega prispevka poglede Florovskega in Berdjajeva sprejema kot smiselne, vendar hkrati parcialne. Njuni pogledi se namreč posvečajo oblikovanju intelektualnega okolja, ki je ugodno 53 Idejni predpogoji za uspeh oktobrske revolucije 2 Malmenvall, 2017b, 672. Zgoščena osebna  in  intelektualna biografija Georgija Florovskega: Blane, 1993, 11–217. 3 Malmenvall, 2017b, 673. Zgoščeni osebni in intelektualni biografiji Ni- kolaja Berdjajeva: Vasilenko, 2004, 122–152; Andreev, 1990, 161–200. Ne- presežena biografija Berdjajeva ostaja Lowrie, 1960. 03 - SimonMalmenvall 5. 06. 2018 09:08 Page 53 vplivalo na zmago boljševizma na ruskih tleh, a brez upoštevanja zapletenosti ruske politike in družbe na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Pri kritičnem ovrednotenju Florovskega in Berdjajeva se avtor pri- spevka naslanja zlasti na ameriškega zgodovinarja Richarda Pipesa, ki mu številni pripisujejo status vodilnega sovjetologa.4 Florovski in revolucija Vsebinsko jedro Poti ruske teologijeGeorgija Florovskega tvori sta- lišče, da je ruska pravoslavna teologija in z njo tudi sekularna filo- zofska misel od 16. stoletja naprej postajala vse bolj “ujetnica” za- hodnih vplivov; sprva katoliških preko posredništva pravoslavnih in uniatskih intelektualcev, izhajajočih z območja današnje Ukrajine in Belorusije, pozneje protestantskih in razsvetljenskih ter nazadnje tistih, ki so črpali iz nemškega idealizma. Po Florovskem je bil to razlog, da je ruska misel ne le izgubljala svojo istovetnost, temveč predvsem krepila privlačnost vrste zgrešenih razvojih etap oziroma “psevdomorfoz”, ki  so prizadele  rusko pravoslavje  ter ga oropale zvestobe  patristično-bizantinski  teologiji.  Zavrnitev  izročila  cer- kvenih očetov naj bi bila spodbujena že z verskim nacionalizmom Moskovskega carstva prve polovice 16. stoletja. Moskovski verski nacionalizem  so  po  njegovem povzročili  poskusi  nasprotovanja grškemu “izdajstvu” zaradi začasne bizantinske potrditve cerkvene unije z Rimom, sklenjene leta 1439 na koncilu v Firencah, in padec Konstantinopla  leta  1453.5 Sledeč Florovskemu,  se  je moskovski Simon Malmenvall 54 4Malmenvall, 2017b, 673. Zgoščen pregled življenja in dela Richarda Pi- pesa: Grdina, 2011, 496–522. Pipesova življenjska pot je izčrpno predsta- vljena v njegovi avtobiografiji Vixi: Memoirs of a Non-Belonger (2003). 5 Florovskij, 1983, 24–28, 49, 56, 77, 81–84, 97–98, 104–105, 107, 117–119, 149– 150, 200–201, 252–253, 285–288, 294, 330, 404–409, 412–413, 432–433, 450– 451, 454–456, 492–500, 502–505; Malmenvall, 2017b, 674–675; Malmenvall, 2017a, 113. 03 - SimonMalmenvall 5. 06. 2018 09:08 Page 54 verski nacionalizem odločilno utrdil s porazom meniškega gibanja “zavolških  starocev”  (rus.  заволжские старцы)  za  časa  Ivana  IV. Groznega (1547–1584). V tem pogledu je vizija družbeno dejavnega krščanstva, ki ga podpira politična oblast moskovske države, prev- ladala nad vizijo meniškega uboštva in kontemplacije, ki je rasla iz patristično-bizantinskega izročila.6 Postopen prehod  od moskovskega  verskega nacionalizma  k idealistični filozofiji in nazadnje boljševiški revoluciji je bil po Flo- rovskem v veliki meri mogoč zaradi prelahkotnega jemanja liturgi- čnega življenja s strani pravoslavnih mislecev in cerkvenih vodite- ljev. To naj bi pripomoglo k  ločevanju med  liturgijo  in  teologijo, med versko prakso in izobrazbo, kar naj bi Cerkev v ruski družbi najkasneje  do  sredine  19.  stoletja  spremenilo  v  neustvarjalno  in reakcionarno institucijo. Ločena od Cerkve, je teologija in z njo po- vezana filozofija postala odraz poljubno razumljenega “napredka” s svojimi “slepimi ulicami”, bodisi v njihovih utilitarno ateističnih izvedbah – kakor denimo pri Aleksandru Hercenu  in Vladimirju Leninu  –  ali  idealistično  teističnih  –  kakor  denimo pri Alekseju Homjakovu in Vladimirju Solovjovu.7 V  tem pogledu  je na boljševiško  revolucijo kot vrhunec vseh predhodnih “slepih ulic” odločilno vplivala nezmožnost Ruske pra- voslavne Cerkve, da ponudi svoj odgovor na zapletene družbene izzive. Pomanjkanje ustvarjalnosti Cerkve Florovski pojasnjuje glede na dva poglavitna strukturna dejavnika. Po eni strani je bila ruska Cerkev močno oslabljena  zaradi podreditve  absolutistični državi oziroma “samodržavju” (rus. самодержавие) od časa Petra Velikega 55 Idejni predpogoji za uspeh oktobrske revolucije 6 Florovskij, 1983, 9–12, 17–28; Malmenvall, 2017b, 675; Malmenvall, 2017a, 113–114. 7 Florovskij, 1983, 84, 92, 101, 201, 252–253, 311, 314, 316–318, 492–499, 502– 505; Raeff, 1993, 267–269, 271; Gavrilyuk, 2013, 178–184, 220–222, 228–229; Malmenvall, 2017b, 675–676; Malmenvall, 2017a, 114. 03 - SimonMalmenvall 5. 06. 2018 09:08 Page 55 (1689–1721), najopazneje  z ukinitvijo Moskovskega patriarhata  in uvedbo Svetega sinoda. Po drugi strani pa so Cerkev prizadela de- janja  njenih  intelektualcev,  ki  so  od  začetka  19.  stoletja  pogosto sprejemali načela nemške idealistične filozofije. S tem so krščanstvo zlorabili za iskanje brezčasne utopije in zanemarili upoštevanje ne- zamenljive pomembnosti kategorije časa, zgodovinske zavesti, pra- voslavnih dogem in kanonov, ki se dvigajo nad poskusi ustvarjanja idealne družbe oziroma “zemeljskega raja”.8 Berdjajev in revolucija Berdjajev na začetku svoje monografije Izvori in pomen ruskega ko- munizma izpostavlja dejstvo, da je bila ruska kultura vse do začetka 19. stoletja šibka na intelektualno-filozofskem področju, pri čemer ni poznala svobodne in dialoško naravnane sekularne misli, medtem ko je bila močnejša na religiozni in izrazni ravni – v okviru arhitek- ture, umetnosti in literature. V tem pogledu so (zahodno)evropski miselni tokovi, ki so v Rusijo intenzivneje začeli prodirati pod Pe- trom Velikim in se razbohotili v prvi polovici 19. stoletja, trčili na kulturno okolje dežele, ki zanje ni bila dovolj “zrela”.9 Od tod so bili po Berdjajevu v  ruskem prostoru pomembnejši  idejni  tokovi na- vadno razumljeni maksimalistično. Imeli so namreč religiozni naboj v duhu načela “vse ali nič”, kakor da bi odločali o usodi sveta in ve- čnosti. Pri tem so se ruski misleci različnih obdobij – zavestno ali nezavedno – zgledovali po pravoslavnem krščanstvu kot dolga sto- letja edinem splošno sprejetem miselnem okviru ruske družbe. Šte- vilni idejni tokovi – od ideje o Moskvi kot Tretjem Rimu do Petrovih Simon Malmenvall 56 8 Florovskij, 1983, 199–201, 235–236, 240–242, 250–253, 285–288, 291–292, 313–321, 331, 401, 408–413, 433, 450–451, 454–456, 483, 492–499, 502–514; Gavrilyuk, 2013, 9, 57–59, 106–112, 150–151, 179–184; Raeff, 1993, 250–251, 258, 263–264, 266–267, 271–274, 276; Malmenvall, 2017b, 676. 9 Berdjaev, 1990, 7–10; Malmenvall, 2017b, 676–677. 03 - SimonMalmenvall 5. 06. 2018 09:08 Page 56 reform in naposled boljševikov – so tako kazali značilnosti dogem in religiozne predanosti.10 Med predpogoji za uspeh boljševiške revolucije Berdjajev izpo- stavlja tudi pomembno vlogo države in z njo povezanega “avtokrat- sko-kolektivističnega  refleksa” v  ruski zgodovini. Vsaj od sredine 16. stoletja je bila namreč za Rusijo značilna močna in nadzorujoča vloga države z absolutno oblastjo monarha, ki ni zagotavljala zgolj pravnega in zunanjepolitičnega okvira, temveč se je imela za nosilko družbenih vrednot in (religioznega) smisla; v različnih zgodovinskih obdobjih  je predstavljala variacije miselnosti podržavljenega pra- voslavja, prvič jasno izraženega v ideji o Tretjem Rimu. Na temelju tradicije močne države v ruski zgodovini je boljševizem njen pomen dodatno okrepil in posameznika še bolj ponižal na raven sredstva za doseganje kolektivnih interesov.11 V tem kontekstu je na uspeh boljševiške revolucije odločilno vplivalo stanje med ruskimi druž- beno kritičnimi intelektualci, za katere se je ustalil naziv inteligenca (rus. интеллигенция). Ker v Ruskem imperiju 19. stoletja ni bilo pro- stora za svobodno politično razpravo in (parlamentarno) zastopa- nost, so se družbenopolitična vprašanja prenesla pod okrilje filozofije, literature in literarne kritike. Na tej podlagi se je razvila tista druž- bena kritičnost  in z njo tesno povezana nepripravljenost na kom- promise, ki je bila tako značilna za rusko inteligenco 19. in začetka 20. stoletja. Družbeno kritični intelektualci so živeli v svetu idej, od- daljeni od stvarnega življenja množic in političnih procesov, ki jih je vodila državna birokracija v službi imperatorja (carja). Poglavitno vprašanje ruske inteligence je bilo: v kaj naj se Rusija spremeni in kakšno je njeno poslanstvo v svetu. Boljševizem je tako predstavljal 57 Idejni predpogoji za uspeh oktobrske revolucije 10 Berdjaev, 1990, 8–11, 18–19, 24–25, 100–101, 117, 125–126, 137–138; Malmen- vall, 2017b, 677. 11 Berdjaev, 1990, 10–13, 99, 104; Malmenvall, 2017b, 677–678. 03 - SimonMalmenvall 5. 06. 2018 09:08 Page 57 vrhunec omenjenega idealizma ruske inteligence; med drugim je z revolucijo preoblikovani ruski državi pripisal odrešenjsko poslanstvo pri uresničevanju svetovne revolucije.12 Po Berdjajevu oktobrska revolucija na globinski ravni razkriva sodbo  “božje previdnosti”  nad nešteto  zamujenimi priložnostmi, za  katere  naj  bi  bili  v  prvi  vrsti  odgovorni  pravoslavni  kristjani sami – upoštevajoč dejstvo, da so tako rusko politično in intelek- tualno  elito  kot  tudi množice  povečini  sestavljali  krščeni  ljudje. Podleganje  skušnjavi  o močni Cerkvi  v  tostranskem  svetu,  pre- majhna pripravljenost na blaženje posledic velikih socialnih razlik in zatekanje k raznovrstnemu nasilju je po Berdjajevu otopelo razum kristjanov  – kot posameznikov  in Ruske pravoslavne Cerkve kot institucije. Na tak način so grehi krščanskega občestva nase prikli- cali neracionalno uničevanje v obliki boljševiške revolucije ter ne- hote povzročili krvavo “očiščenje” ruskega narodnega in cerkvenega telesa. Kljub vidnemu zmagoslavju neracionalnosti  se oktobrska revolucija Berdjajevu kaže kot dogodek, nad katerim nevidno bedi “božja previdnost”, ki ga ponuja kot sredstvo streznitve in novega začetka.13 Berdjajev rešitev prepoznava v odkritju človeka kot osebe (rus. личность), njegove edinstvenosti, ustvarjalnosti in pripravlje- nosti  razvitja vseh sposobnosti  –  tudi  za  religiozno življenje. Od tod med drugim izhaja odkrito zavračanje vsakršnega kolektivizma in avtokratske vladavine ter utira pot temu, kar je v filozofski ter- minologiji postalo znano kot “krščanski personalizem”.14 Kritika Florovskega in Berdjajeva Razumevanje zgodovine “dolgega trajanja”, kakršno ponujata Flo- Simon Malmenvall 58 12 Berdjaev, 1990, 17–18, 22, 26–27, 32, 40, 63–65; Malmenvall, 2017b, 678–679. 13 Berdjaev, 1990, 108–109, 139–141; Malmenvall, 2017b, 679. 14 Andreev, 1990, 177–179; Malmenvall, 2017b, 679. 03 - SimonMalmenvall 5. 06. 2018 09:08 Page 58 rovski in Berdjajev, se kaže kot sprejemljivo, vendar zgolj na ravni idejne zgodovine. Medtem pa druge ravni – denimo družbenopoli- tična  –  ostajajo  zanemarjene. V  tem pogledu  je  treba  imeti pred očmi dejstvo, da oba avtorja zelo redko omenjata tiste za Ruski im- perij začetka 20. stoletja značilne družbene dejavnike, kot denimo uničujoče posledice prve svetovne vojne, izrazito razslojenost pre- bivalstva,  (pre)počasne  kmetijsko-zemljiške  reforme,  visok  javni dolg in slabljenje politične oblasti zaradi neuspešne in nedokončane demokratizacije.15 V kontekst parcialnosti obeh obravnavanih del je treba všteti tudi dejstvo, da sta bila Florovski in Berdjajev pravo- slavna  kristjana,  antikomunista  in  politična  emigranta. Njunega negativnega vrednotenja marksizma in s tem povezanega iskanja predpogojev za uspeh omenjene ideologije na ruskih tleh tako ni smotrno ločevati od njune osebne prizadetosti. Omenjeni deli po- temtakem delujeta  tudi kot dokument svojega časa  in spadata v zgodovino reprezentacije določenih zgodovinskih pojavov.16 Kljub dosledni  argumentaciji Florovskega, podprti  z bogatim izborom primarnih virov iz različnih zgodovinskih obdobij, njegova stališča zahtevajo dodatno osvetlitev. V nasprotju z njimi je vredno izpostaviti vsaj to, da Ruska pravoslavna Cerkev skozi zgodovino ni zanemarjala intelektualne dejavnosti kot take.17 Bila pa je njena vodilna usmeritev od 16. stoletja drugačna, bolj uglašena z držav- nimi interesi in drugimi domačimi posebnostmi, kar jo seveda ra- zlikuje od Florovskemu ljube patristično-bizantinske usmeritve. S ponavljanjem misli  o  “psevdomorfozah”  ruske  idejne  zgodovine Florovski pravzaprav ponuja lastno vizijo preteklosti in prihodnosti 59 Idejni predpogoji za uspeh oktobrske revolucije 15 Annanich, 2006, 410–411, 417–418, 422–423; Shakibi, 2006, 434, 446–448; Lohr, 2006, 655–656, 659–669; Steinberg, 2006, 68–69, 72, 82–85, 87–89; Mal- menvall, 2017b, 679–680; Malmenvall, 2017a, 116. 16Malmenvall, 2017b, 680. 17 Gavrilyuk, 2013, 11, 96–97, 166–167, 176–177, 190; Malmenvall, 2017b, 680. 03 - SimonMalmenvall 5. 06. 2018 09:08 Page 59 – ne zgolj v odnosu do proučevanih zgodovinskih pojavov, temveč še izraziteje do aktualnih filozofskih, teoloških in političnih tokov njegovega lastnega časa. Poti ruske teologije v tej luči nedvomno predstavljajo  tudi  traktat  o  izgradnji  zamišljene prihodnosti  sve- tovnega pravoslavja.18 Berdjajev idejne predpogoje za uspeh oktobrske revolucije po- jasnjuje na logično razumljiv in kronološko urejen način. Toda nje- gova obravnava ruske idejne zgodovine, usmerjena k dogodku re- volucije,  je  v  resnici,  kakor  v  primeru  Florovskega,  parcialna. Parcialnost njegove obravnave se ne kaže zgolj zaradi že omenje- nega neupoštevanja družbenopolitičnih razmer, temveč tudi v vse- binsko zelo posplošenem prikazu idejne zgodovine “dolgega traja- nja”. Berdjajev se tako pred bralcem ne kaže kot močan analitik, ki bi pritegoval relevantne vire, se opiral na avtorje pred njim in med- sebojno primerjal različne idejne tokove ali družbene značilnosti, temveč predvsem kot filozof. Bralcu namreč ponuja nekakšen “splo- šni vtis”, ki ga, kakor se izkaže zlasti ob koncu Izvorov, prepleta s svojo lastno življenjsko izkušnjo in filozofsko vizijo. V tem kontekstu je vredno omeniti kritiko sodobnega ruskega filozofa in sociologa Alekseja Leonidoviča Andrejeva, ki med drugim trdi,19 da Berdjajev kljub  pronicljivim ugotovitvam  izkazuje  neustrezno poznavanje marksizma kot ideologije in zgodovinskega pojava obenem. Osre- dotoča se namreč predvsem na ruske razmere in teoretsko slabo podkovane interpretacije nekaterih ruskih marksistov. Njegovi Iz- vori so tako že v izhodišču bolj kritika ruskega komunizma, kakor poskus njegovega razumevanja. Temu je vredno dodati opazko, da je obravnava boljševizma pri Berdjajevu podobna nekakšni “idejni Simon Malmenvall 60 18 Raef,  1993,  261;  Florovskij,  1983,  506–507,  509,  511–513; Malmenvall, 2017b, 680–681; Malmenvall, 2017a, 116. 19 Andreev, 1990, 167–169, 175–176, 194–195. 03 - SimonMalmenvall 5. 06. 2018 09:08 Page 60 psihologiji”. Berdjajev se namreč v največji meri posveča shemati- zaciji mehanizmov, kako notranje deluje komunizem in ga v tem pogledu opredeljuje kot nadomestek religije oziroma lažno, demo- nično religijo. Ne posveča se toliko njegovemu nastanku, teoriji in družbenemu  vplivu,  kolikor  njegovemu  “duhu”.  Za  omenjeno “idejno psihologijo” Berdjajeva je značilno tudi to, da redko vključuje odlomke klasikov marksizma, kot denimo Marxa, Engelsa in njunih učencev, prav tako ne obravnava bogate tradicije socialdemokracije – niti ruske niti evropske –, temveč se bolj ali manj ukvarja s po- splošeno podobo, skorajda karikaturo marksizma ruskega tipa, ki jo v veliki meri ustvarja on sam. Med nosilci marksistično-komuni- stičnih idej neposredno navaja zgolj Lenina.20 Država in vojna Iskanje strukturnih in časovno oddaljenih idejnih predpogojev za uveljavitev določenega mlajšega zgodovinskega pojava  je vselej zahtevno početje. Poleg splošne erudicije s pritegovanjem razno- vrstnih virov in literature zahteva primerjalni pristop, predvsem pa zavedanje, da je tovrstno interpretiranje preteklosti nujno ne- popolno, poenostavljeno, tako ali drugače vrednostno obremenjeno in posledično dovzetno  za nadaljnjo  razpravo. Na  tej  podlagi bi bilo  napačno,  če  bi  strukturne  idejne  predpogoje  za  uveljavitev določenega mlajšega zgodovinskega pojava razumeli kot teleološke etape oziroma pričakovane stopnje v zgodovinskem “razvoju”, ki vodijo  k  “cilju”  pod  podobo  določenega  epohalnega  dogodka. Strukturni  idejni predpogoji  za uspeh oktobrske  revolucije  tako pomenijo zgolj skupek nekaterih razmeroma daljše obdobje priso- tnih svetovnonazorskih postavk, ki so v ugodnem, a ne (povsem) napovedljivem trenutku in/ali dejanjih posameznih osebnosti na 61 Idejni predpogoji za uspeh oktobrske revolucije 20Malmenvall, 2017b, 681. 03 - SimonMalmenvall 5. 06. 2018 09:08 Page 61 vplivnih položajih pokazali  svoje  večplastno učinkovanje  in po- sledično  olajšali  uspeh  boljševiškega  prevzema  oblasti.21 Kljub problematičnosti  pisanja  idejne  zgodovine  “dolgega  trajanja”  s pogledom, usmerjenim k določenemu mlajšemu zgodovinskemu pojavu, se zdi v dopolnitev Florovskega in Berdjajeva smiselno iz- postaviti dve ključni točki, ki ju sestavljata en strukturni predpogoj in en neposredni vzrok. Strukturni predpogoj, ki je v ugodnem zgodovinskem trenutku olajšal prevzem in ohranitev oblasti boljševikov, predstavlja ukore- ninjena vrednota močne države, to je znamenito rusko “samodrža- vje”. Temu pritrjuje tudi Richard Pipes, po katerem je – glede na poznejše dogajanje skozi 20. stoletje – najusodnejša posebnost ruske poti skozi zgodovino prav zmagoslavje koncepcije patrimonialne države na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek, ki se je dodatno utrdila na začetku 18. stoletja pod Petrom Velikim.22 Ta je namreč vlogo države prignal do simbolno pomenljivih razsežnosti,  saj  je leta 1721 z ustanovitvijo Svetega sinoda kot vladnega organa, za- dolženega za upravljanje tega, kar je do takrat predstavljal pravkar ukinjeni Moskovski patriarhat, Rusko pravoslavno Cerkev z njenimi ustanovami  in  premoženjem  neposredno  podredil  interesom države.23 Na tak način je utišal potencialno najmočnejšega kritika svoje oblasti in, kakor se je izkazalo kasneje, tudi oblasti svojih na- slednikov za nadaljnjih dvesto let. Tu je treba opozoriti na dejstvo, da dolgotrajna podrejenost Cerkve državi ni bila zgolj rezultat zu- nanje prisile, temveč se je v večini primerov dopolnjevala s servil- nostjo cerkvenih voditeljev, ki so bili pripravljeni braniti obstoječi družbeni red in z njim lastne privilegije, pri čemer jih visoka cena, Simon Malmenvall 62 21 Ibid., 681–682. 22 Grdina, 2011, 458–459; Malmenvall, 2017b, 682. 23 Grdina, 2011, 502–503; Pipes, 2011, 40–41; Malmenvall, 2017b, 682. 03 - SimonMalmenvall 5. 06. 2018 09:08 Page 62 ki so jo morali plačati z izgubo samostojnosti in vpliva na družbeno dogajanje, navadno ni preveč vznemirjala.24 Značaj ruske vladajoče politike pred začetkom 20. stoletja izhaja v veliki meri prav iz močne vloge države in od tod tudi simbolno pomenljivega utišanja cerkvenih struktur, to je nezmožnosti spre- jemanja pobud in kritik že s strani tradicionalne avtoritete, kakršna je  bila Cerkev. Močna  vloga  države  je  tako  dolgoročno  oslabila ustvarjalnost Cerkve ter posledično skorajda odpravila njeno du- hovno vizijo, ki bi družbene procese poskušala umeščati v krščanske etične  tirnice. Še bolj pa  je avtokratska  in birokratizirana država zavirala oblikovanje sekularne intelektualno-filozofske tradicije, po- vezane s kulturo svobodne besede in združevanja ter (vsaj omejene) reprezentacije različnih družbenih skupin pri sprejemanju političnih odločitev. “Samodržavje” pa se je najkasneje do sredine 19. stoletja srečalo z dejavnikom, ki ga je mogoče uvrstiti v splošni evropski kontekst modernizacije. Do takrat se je namreč iz vse številnejšega ruskega meščanstva in uradništva oblikovala maloštevilna, a glasna skupina intelektualcev različnih političnih prepričanj. Ruski druž- beno kritični intelektualci so se kljub medsebojnim načelnim razli- kam povečini zavzemali za razrušitev avtokratske monarhije in pre- obrazbo družbe. Vse našteto je prispevalo k privlačnosti utopičnih in kolektivističnih družbenih zamisli, ki so bile posledično v večji meri značilne za pozni Ruski imperij, kakor takratno preostalo Ev- ropo.25 Med utopičnimi  in  kolektivističnimi  idejami  se  je  zaradi ugodnega spleta okoliščin (zlasti prve svetovne vojne) in ideološke neizprosnosti naposled uveljavil boljševizem. Ta je ponujal tako ra- dikalno premešanje obstoječih družbenih razmerij kot tudi ponovno 63 Idejni predpogoji za uspeh oktobrske revolucije 24Malmenvall, 2017b, 682. 25 Grdina, 2011, 507–508; Pipes, 2011, 41–42, 45, 450–451; Malmenvall, 2017b, 682–683. 03 - SimonMalmenvall 5. 06. 2018 09:08 Page 63 močno državo in kolektivni smisel po zgledu religioznega mišljenja. Kolektivistična in psevdoreligiozna narava boljševizma se je najo- čitneje odrazila v novem načinu vladanja. V Rusiji se je namreč po- javila  vladavina  stranke,  nosilke  “odrešenjske”  ideje,  ki  je  v  prid viziji oblikovanja “novega človeka” prikrojila zakonodajo, izobraže- valni sistem in sredstva množičnega obveščanja, da bi s tem povsem uničila svoje (dejanske ali potencialne) nasprotnike; njena politika je odobravala vsa sredstva, ki lahko vodijo do zmage.26 Boljševizem je  potemtakem predstavljal  revolucijo  v  tradicionalno  ruski  pre- obleki, v navezavi na vlogo države in kolektiva. Ob vsej (ne)problematičnosti iskanja strukturnih predpogojev za uspeh oktobrske boljševiške revolucije ni mogoče zaobiti tega, da uspeh omenjenega družbenega prevrata največ dolguje nepo- srednemu vzroku pod podobo prve svetovne vojne. Skrajno zao- strene razmere so bile namreč pisane na kožo levičarskim radikal- cem, saj so prekinile postopno krepitev parlamentarizma, civilne družbe in gospodarskega vzpona v desetletju med prvo rusko re- volucijo (1905) in začetkom prve svetovne vojne (1914).27 Ruski im- perij je med drugim trpel zaradi preobremenjenosti transportnega sistema, ki je pri preskrbi potratnih večmilijonskih čet na bojišču in civilnega prebivalstva v zaledju odpovedal že leta 1915.28 Impe- rator Nikolaj II. (1894–1917) se je pod težo razmer in v odgovor na februarsko revolucijo – ker ni hotel povečati zmede sredi vojne, ki je po njegovem odločala o obstanku njegove domovine – naposled odpovedal prestolu. Liberalci so tako na začetku leta 1917 osnovali začasno vlado, levi radikalci (od socialističnih revolucionarjev do boljševikov) pa so se medtem združili v Petrograjski sovjet. Pred- Simon Malmenvall 64 26 Pipes, 2011, 183–185, 368, 379 –380, 456; Malmenvall, 2017b, 683. 27 Grdina, 2011, 511–512; Pipes, 2011, 80; Malmenvall, 2017b, 683. 28 Grdina, 2011, 515–516; Malmenvall, 2017b, 683–684. 03 - SimonMalmenvall 5. 06. 2018 09:08 Page 64 vojni oblastni aparat ni bil obnovljen, temveč razgrajen, da ne bi oviral  revolucionarnega  vrenja,  ki  je  kljub  pomanjkanju  enotne vizije in konkretnih ukrepov obljubljal konec vojne, izboljšanje so- cialnih razmer in več demokratične reprezentacije. S tem je nova oblast postala eden izmed dejavnikov notranjepolitične zmede. Vse bolj anarhične razmere so vabile brezkompromisne revolucionarje novega tipa. Lenin in njegovi boljševiki so bili poleg tega izdatno podprti z nemškimi sredstvi – Rusija je bila takrat uradno še v vojni z Nemčijo in drugimi centralnimi silami, Lenina pa so Nemci videli kot nekoga, ki bo Rusijo dodatno destabiliziral in jo pahnil v drža- vljansko vojno. Tako so boljševiki novembra leta 1917 napravili puč in se polastili oblasti.29 Zaključek V luči zgoraj predstavljenih prednosti in slabosti ugotavljanja idej- nih predpogojev za uspeh oktobrske boljševiške revolucije, kakor jih razbirata Florovski in Berdjajev, je njune poglede mogoče ozna- čiti za parcialne, a hkrati sprejemljive. Kljub dejstvu, da se ne pos- večata prepletanju družbenopolitičnih in kulturno-idejnih razmer v Ruskem imperiju na prehodu iz 19. v 20. stoletje, njuno razume- vanje  idejnih  tokov  ruske  zgodovine ponuja upoštevanja vreden poskus  oblikovanja  zaključene  idejnozgodovinske  sinteze.  Poleg tega  obe  njuni  temeljni  deli,  ki  se  dotikata  problematike  ruske idejne zgodovine in boljševiške revolucije, nista zgolj primer sinteze razumevanja preteklosti, temveč pomenita tudi angažirano razpravo, traktat o zaželeni prihodnosti. Pri vsem  tem  je dobro  imeti pred očmi dejstvo, da sta bila Florovski in Berdjajev pravoslavna kristjana, antikomunista in politična emigranta. Njunega negativnega vred- 65 Idejni predpogoji za uspeh oktobrske revolucije 29 Grdina, 2011, 517–519; Pipes, 2011, 132, 136, 454–455; Malmenvall, 2017b, 684. 03 - SimonMalmenvall 5. 06. 2018 09:08 Page 65 notenja marksizma in s tem povezanega iskanja idejnih predpogojev za uspeh omenjene ideologije na ruskih tleh tako ni smotrno ločevati od  njune  osebne  prizadetosti.  Predstavljeni  deli  Florovskega  in Berdjajeva potemtakem delujeta tudi kot dokument svojega časa in spadata v zgodovino reprezentacije določenih zgodovinskih po- javov. Ko Florovski  in Berdjajev  ponujata  idejne  predpogoje  za uspeh boljševiške revolucije, te vednosti ne posredujeta v smislu, da bi preprosto “razkrivala” obstoječa dejstva, temveč jih pravzaprav “iznajdevata” – tolmačita jih in vrisujeta na normativni zemljevid družbeno-kulturnih vrednot v skladu z njunim lastnim izkustvom in svetovnim nazorom. Na tej podlagi se ponuja misel, da je vsakršna sinteza in kon- ceptualizacija preteklosti – naj bo (navidezno) še tako eruditska in osvobojena političnih tendenc – nič drugega kot pogled “nazaj” s stališča  vsakokratne  proučevalčeve  sedanjosti,  ki  s  konstrukcijo vednosti, posredovano v pripovedni obliki, poskuša obvladati  za vedno  izgubljeno preteklost. Popolne celovitosti  in objektivnosti do kateregakoli pojava preteklosti  tako ni mogoče doseči; v naj- boljšem primeru  jih  je mogoče  dialoško  in  empatično  vselej  na novo osvetljevati ali polemizirati z drugimi, “konkurenčnimi” sin- tezami in konceptualizacijami.  Bibliografija ANDREEV, A.  L.  (1990):  “Posleslovie”,  v: Berdjaev, N. A.,  Istoki i smysl’ russkogo kommunizma, Moskva, Nauka, 161–200.  ANNANICH, B. (2006): “The Russian Economy and Banking System”, v: Lieven, D. (ur.), The Cambridge History of Russia. Zv 2: Imperial Russia, 1689–1917, Cambridge, Cambridge University Press, 394–425. BERDJAEV, N. A. (1990): Istoki i smysl’ russkogo kommunizma, Mo- skva, Nauka. Simon Malmenvall 66 03 - SimonMalmenvall 5. 06. 2018 09:08 Page 66 BLANE, A. (1993): “A Sketch of the Life of Georges Florovsky”, v: Blane, A. (ur.), Georges Florovsky: Russian Intellectual and Orthodox Churchman, Crestwood, St. Vladimir’s Seminary Press, 11–217. FLOROVSKIJ, G. (1983): Puti russkogo bogoslovija, Pariz, YMCA- Press, tretja izdaja. FLOROVSKY, G. (1972): “The Church: Her Nature and Task”, v: Col- lected Works of Georges Florovsky. Zv. 1: Bible, Church, Tradition: An Eastern Orthodox View (prev. Nichols, R. L.), Belmont, Norland Publishing Company, 57–72. GAVRILYUK, P. L. (2013): Georges Florovsky and the Russian Reli- gious Renaissance, Oxford, Oxford University Press. GRDINA, I. (2011): “Richard E. Pipes in njegovo razumevanje ruske zgodovine”,  v: Pipes, R., Kratka zgodovina ruske revolucije (prev. Knop, S.), Ljubljana, Študentska založba, 496–522. LOHR, E. (2006): “War and Revolution”, v: Lieven, D. (ur.), The Cam- bridge History of Russia. Zv  2: Imperial Russia, 1689–1917,  Cam- bridge, Cambridge University Press, 655–669. LOWRIE, D. A. (1960): Rebellious Prophet: the Life of Nicolai Ber- dyaev, New York, Harper & Brothers. MALMENVALL, S. (2017a): “Georges Florovsky and Russian Intel- lectual History: Rejection of Orthodoxy as a Way towards the Bols- hevik Revolution?”,  v:  Žalec,  B.  in  Petkovšek,  R.  (ur.), Truth and Compassion: Lessons from the Past and Premonitions of the Future, Zürich, Lit Verlag, 111–117. MALMENVALL, S. (2017b): “V iskanju idejnih predpogojev za uspeh boljševiške oktobrske revolucije”, Bogoslovni vestnik, 77, št. 3/4, 671– 686. PIPES, R. (2011): Kratka zgodovina ruske revolucije (prev. Knop, S.), Ljubljana, Študentska založba. PIPES, R. (1990): The Russian Revolution, New York, Knopf Publis- hing Group. 67 Idejni predpogoji za uspeh oktobrske revolucije 03 - SimonMalmenvall 5. 06. 2018 09:08 Page 67 PIPES, R. (2003): Vixi: Memoirs of a Non-Belonger, Yale, Yale Uni- versity Press. RAEFF, M.  (1993):  “Enticements nad Rifts: Georges Florovsky as Russian Religious Historian”, v: Blane, A. (ur.), Georges Florovsky: Russian Intellectual and Orthodox Churchman, Crestwood, St. Vla- dimir’s Seminary Press, 219–286. SHAKIBI, Z. P.  (2006):  “Central Government”,  v: Lieven, D.  (ur.), The Cambridge History of Russia. Zv. 2: Imperial Russia, 1689–1917, Cambridge, Cambridge University Press, 429–448. STEINBERG, M. D.  (2006):  “Russia’s fin de siècle,  1900–1914”,  v: Suny, R. G. (ur.), The Cambridge History of Russia. Zv 3: The Twen- tieth Century, Cambridge, Cambridge University Press, 67–93. VASILENKO, L. I. (2004): Vvedenie v russkuju religioznuju filosofiju: Kurs lekcij, Moskva, Pravoslavnyj Svjato-Tihonovskij Bogoslovskij institut. WILLIAMS, G. H. (1993): “The Neo-Patristic Synthesis of Georges Florovsky”, v: Blane, A. (ur.), Georges Florovsky: Russian Intellectual and Orthodox Churchman,  Crestwood,  St. Vladimir’s  Seminary Press, 287–340. Simon Malmenvall 68 03 - SimonMalmenvall 5. 06. 2018 09:08 Page 68 Andraž Zidar1 Ruska revolucija in mednarodnopravni sistem Izvleček: Po prvi svetovni vojni sta se soočili dve vplivni ideologiji: komunizem, ki je prišel do veljave v ruski revoluciji, in dotlej prev- ladujoči liberalizem. Na prvi pogled lahko med njima ugotavljamo presenetljive  podobnosti  glede  temeljnih  vprašanj mednarodno- pravnega  sistema. A globlji  vpogled  v  razvoj  sovjetske  doktrine mednarodnega prava razkrije, da so bile razlike v temeljnih izhodi- ščih velike. Cilj ruske revolucije je bil vzpostaviti svetovno sociali- stično družbo s prevlado vladajočega delavskega razreda. Ta cilj se je z razpadom Sovjetske zveze razblinil. Kljub temu pa lahko kot pozitivno in še vedno veljavno dediščino ruske revolucije v med- narodnopravnem sistemu opredelimo načelo samoodločbe narodov, koncept ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, načelo javnega sklepanja mednarodnih sporazumov, prepoved agresivne vojne ter policentrični pogled na svet. Ključne besede: ruska revolucija, liberalizem, Društvo narodov, Pa- šukanis, mednarodno pravo, marksizem, človekove pravice, prepo- ved agresivne vojne UDK: 34: 323.272(47)”1917’’ Russian Revolution and the International Legal System Abstract: Two potent ideologies came to loggerheads after WWI: communism, which rose to  the fore after  the Russian revolution, 69 Moni tor ISH (2018), XX/1, 69–80 Izvirni znanstveni članek Original scientific article 1 Dr. Andraž Zidar je pooblaščeni visoki predstavnik za nasledstvo na slo- venskem Ministrstvu za zunanje zadeve. Ta prispevek odraža osebne po- glede. E-naslov: andraz.zidar@gmail.com. 04 - AndrazZidar 5. 06. 2018 09:10 Page 69 and the so far dominant liberalism. At first glance the two ideologies share surprisingly similar views on the fundamental questions of the international legal system. But a more thorough look at the de- velopment of the Soviet doctrine of international law reveals some fundamental differences. The goal of the Russian revolution was to set up a worldwide socialist society, with the working class given a dominant role. This goal dissolved after the break-up of the Soviet Union. Nonetheless,  it  is possible to identify in the international legal system a positive and still valid legacy of the Russian revolu- tion, such as the principle of the self-determination of nations, the concept  of  economic,  social  and  cultural  rights,  the  principle  of public conclusion of treaties, the prohibition of aggressive war, as well as a polycentric view of the world structure. Keywords: Russian  revolution,  liberalism,  League  of Nations, Pashukanis, international law, Marxism, human rights, prohibition of aggressive war 0 0 0 Ruska revolucija sodi v prelomni čas na začetku 20. stoletja. Ta je prinesel osvežitev liberalne ideologije z razmisleki o večji vlogi pravic in svoboščin posameznika ter ranljivih skupin (manjšine, begunci, sužnji), hkrati pa tudi vzpon nove ideologije komunizma, ki  je  v  okoliščinah post-fevdalne Rusije  pridobival  vedno večjo veljavo. Prva svetovna vojna je bila katalizator teh dveh procesov. Zmaga zaveznikov je omogočila, da se je liberalizem institucionaliziral v sistemu Društva narodov in z njim povezanimi mednarodnimi or- ganizacijami. Socialna kriza v Rusiji, ki jo je prva svetovna vojna še Andraž Zidar 70 04 - AndrazZidar 5. 06. 2018 09:10 Page 70 poglobila, pa je privedla do revolucije v Rusiji. Kot vemo, se je kon- čala z zmago boljševikov in ustanovitvijo Sovjetske zveze. 1. Soočenje ideologij v prelomnem času Na prvi pogled se zdi soočenje teh dveh ideologij v zadnjih letih prve svetovne vojne kot njuno strinjanje glede glavnih točk novega svetovnega reda. Ameriški predsednik Woodraw Wilson in britanski premier David Lloyd George sta se v svojih govorih leta 1918 zavzela za ustanovitev novega mednarodnega sistema kolektivne varnosti (Društva narodov), za odpravo tajne diplomacije in tajnih medna- rodnih sporazumov ter za uveljavitev načela samoodločbe narodov, predvsem na ozemlju razpadajoče Avstro-Ogrske.2 Na drugi strani je boljševiški “Odlok o miru”, ki ga je že leto prej pripravil Lenin in formalno potrdil kongres sovjetov, zelo podobno določal, da mora biti novi svetovni red utemeljen na pravici narodov do samoodločbe, prepovedi agresivne vojne ter nesprejemljivosti tajne diplomacije in tajnih sporazumov.3 Na površini je šlo torej za vsebinsko ujemanje pri vsaj treh klju- čnih temah: • vzpostavitev mednarodnega sistema kolektivne varnosti in lo- gična izpeljava prepovedi vojne. Pri tem je treba poudariti, da je bila vojna v Društvu narodov sprva le omejena. V mednarodnem sistemu je bila agresivna vojna prepovedana šele z Briand-Kel- loggovim paktom leta 1928, Odlok o miru pa jo je že leta 1917 opredeljeval kot “zločin proti človeštvu”;4 • odprava tajne diplomacije in tajnih pogodb; • pravica narodov do samoodločbe, ki pa je bila kot koncept opre- deljena precej nenatančno in v praksi izvedena pragmatično. 71 Ruska revolucija in mednarodnopravni sistem 2 Glej Kissinger, 1995, 218–265 in Mazower, 2012, 116–188. 3 Glej Lenin, 1917. 4 Potemkin, 1948, vol. 3, 412–416 in Kudrijavcev, 1989, 68–69, 80. 04 - AndrazZidar 5. 06. 2018 09:10 Page 71 Do določenega ujemanja je prišlo tudi na področju človekovih pravic. Diplomati  so  v Društvo  narodov  vključili  sistem varstva manjšin kot korektiv nedosledne izpeljave načela narodov do sa- moodločbe. 5 Hkrati so kot odgovor na rusko revolucijo leta 1919 ustanovili Mednarodno organizacijo dela  za varstvo  socialnih  in delavskih pravic.6 Podobno  je politični program ruske  revolucije temeljil na uveljavljanju socialnih in ekonomskih pravic, ki so bile dotlej v Rusiji močno zapostavljene: pravica do zdravstvenega var- stva, pravica do ustreznega bivanja, pravica do socialnega varstva, pravice invalidnih oseb, pravica do porodniškega dopusta in otro- škega varstva, omejitev delovnega časa in podobno. Ves ta korpus pravic je bil vnesen v sovjetsko zakonodajo do leta 1921.7 A dejansko ni šlo za rendez-vous manqué (zamujeno priložnost). Anglosaški načrt je bil v marsičem odgovor na sovjetski Odlok, z namenom, da se omili ideološki potencial boljševikov in ustvari al- ternativo njihovemu pogledu na svet. Boljševiška Rusija ni bila po- vabljena v Društvo narodov. A tudi boljševiki na Wilsonov govor 14 točk, kljub vsebinski sorodnosti, niso gledali z naklonjenostjo. Videli so ga kot spreten manever kapitalističnega sveta, ki si želi prilastiti njihove vrednote.8 Podobno velja za ustanovitev Medna- rodne organizacije dela,  ki  je bil po njihovem mnenju predvsem mednarodni  poskus  zajeziti  val  sovjetskih  revolucij  v  evropskih državah (npr. Madžarska, Nemčija). Bolj kot premik v smer zbliže- vanja je v njih še utrdil potrebo po razrednem boju in želeni svetovni proletarski revoluciji. Andraž Zidar 72 5 O tem priča tudi delo slovenskega funkcionarja v Društvu narodov Vla- dimirja Mislja. Glej Zidar, 2009. 6 Peters, 2017, 2–3. 7 Rosenthal, 2016a. 8 Kudrijavcev, 1989, 8. 04 - AndrazZidar 5. 06. 2018 09:10 Page 72 2. Ruska revolucija in mednarodno pravo Globok ideološki razkol, ki se je v svetu uveljavil z rusko revolucijo, je dosti jasnejši, če pogledamo na razvoj socialistične doktrine med- narodnega prava, kot se je razvil v Sovjetski zvezi v letih po ruski revoluciji. Ta razvoj lahko razdelimo na tri obdobja: (i) razumevanje mednarodnega prava v tranzicijskem obdobju (Jevgenij Korovin); (ii) mednarodno pravo v procesu odmiranja države (Jevgenij Pašu- kanis); in (iii) mednarodno pravo in miroljubno sobivanje (koeksi- stenca) držav oziroma družbenopolitičnih blokov (Roman Bobrov in Grigorij Tunkin). Po  ruski  revoluciji  se  je  pojavil  resen  konceptualen  problem, kako z vidika marksistične doktrine upravičiti sobivanje v svetu, v katerem je večina držav kapitalističnih, vodi pa jih vladajoči razred kapitalistov. V takem svetu ne more biti enotnega mednarodnega sistema  in  pravnih  pravil.  Sovjetski  vodilni mednarodnopravni avtor Korovin je izhajal iz koncepta delnih pravnih predskupnosti, kot so evropska, ameriška, imperialistična-kolonialna in prehodna sovjetsko-kapitalistična. Ruska revolucija je slednjo nadomestila s socialistično pravno skupnostjo. Čeprav so njihove ideološke usme- ritve različne, so te skupnosti povezane z nekaterimi občečloveškimi normami in funkcionalnimi potrebami (preprečevanje nalezljivih bolezni, trgovina, transport). Norme, ki so problematične s politi- čnega in ekonomskega vidika, v mednarodni sistem niso vključene. Ker državo predstavlja vladajoči razred, bo država, v kateri vlada delavski razred, zastopala socialistične vrednote in interese. Pred- postavka je seveda bila, da gre za prehodno obdobje, v katerem bo prišlo do svetovne proletarske revolucije, ki bo privedla do vzpo- stavitve svetovne socialistične družbe.9 73 Ruska revolucija in mednarodnopravni sistem 9 Corbett, 1959, 91–94. 04 - AndrazZidar 5. 06. 2018 09:10 Page 73 A ta doktrina je bila veljavna le nekaj let. V zanosu po zmagi v ruski revoluciji je prevladala potreba po bolj pravovernem, marksi- stičnem razumevanju mednarodnih odnosov in prava. Nosilec tega pogleda je bil Jevgenij Pašukanis, ki je zastopal marksistično izho- dišče odmiranja države in prava. Pravo je med-razredno, v katerem postopoma prihaja  do  zamenjave  na mestu  vodilnega  razreda.10 Na mednarodni  ravni  je  izhajal  iz  načela  ravnotežja moči,  ki  je temelj  odnosov med državami. Moč  držav  predstavlja  strukturo mednarodnega sistema, norme, ki se razvijejo na tej podlagi (pred- vsem preko dvostranskih odnosov, ki temeljijo na izmenjavi dobrin, tj. trgovina), pa njegovo nadstrukturo.11 Ekonomska realnost je torej temelj za razvoj pravne oblike.12 V skladu z marksističnimi načeli to ne privede do nove mednarodne realnosti v obliki mednarodnih organizacij, temveč do drugače zasnovanega mednarodnopravnega sistema. V njem države  odmirajo, mednarodne norme pa  vedno bolj postajajo utemeljene na socialističnih vrednotah. V vmesnem obdobju mednarodno pravo sicer še odraža  interese posamičnih držav. A ko bodo države odmrle, bo prišlo do združevanja na razredni ravni, z vodilno vlogo proletariata. Sovjetska zveza ima v tem pro- cesu pionirsko vlogo, zato mora razumeti mednarodno pravo kot poligon za razredni boj.13 Norme mednarodnega prava so predmet interpretacije vodilnih držav – v tem primeru tudi Sovjetske zveze – v skladu z njihovimi trenutnimi zunanjepolitičnimi interesi. Ker je glavni cilj Sovjetske zveze samoohranitev in širjenje socialističnega sveta, je mogoče te norme poljubno interpretirati ter od njih odstopati v skladu s tre- Andraž Zidar 74 10 Pašukanis, 1935, 16, 17–18. 11 Pašukanis, 1980b, 169, 179. 12 Pašukanis, 1980a, 62, 67. 13 Pašukanis, 1980a, 173. 14 Pašukanis, 1935, 6. 04 - AndrazZidar 5. 06. 2018 09:10 Page 74 nutno zunanjepolitično situacijo.14 Pomembno je, da je bil Pašukanis ne le teoretik, temveč več let tudi pravni svetovalec na sovjetskem ljudskem komisariatu za zunanje zadeve (tj. zunanjem ministrstvu), kjer je udejanjal pogled, da je mednarodno pravo sredstvo razred- nega boja. Za zgodnjo sovjetsko diplomacijo je bilo na splošno zna- čilno, da je diplomacijo dojemala kot propagandno orodje, katerega namen je bil prepričevati tujo javnost in spodbujati razmere za raz- mah svetovne socialistične revolucije.15 Sčasoma je postal Pašukanis deležen naraščajoče kritike, da so njegovi pogledi na pravo pretirano nihilistični. Ker  so bili  v nasprotju  s Stalinovim obratom k večji vlogi države, je Pašukanis, čeprav je bil tudi sam precej avtoritarno usmerjen, postal žrtev stalinističnih čistk leta 1937.16 Pašukanisova predvidevanja, da bo kmalu prišlo do odmiranja države, niso bila uresničena. Nova ekonomska politika iz dvajsetih let 20. stoletja je z uvedbo nekaterih kapitalističnih elementov pri- vedla do stabilizacije sovjetskega gospodarstva, ne pa tudi do na- predka pri  izgradnji prave  socialistične družbe. Stalinova doktri- narna  reakcija  je  bila  zato,  da  proces  odmiranja  države  najprej poteka preko krepitve države. Šele ko bo socialistična država močna in socialistična zavest čvrsta, bo lahko prišlo do odmiranja odvečnih državnih struktur in prava.17 Na mednarodnopravnem področju je to novo doktrino s trdo roko izvajal Višinski. Prišlo je do prevrednotenja razumevanja mednarod- nega sistema, ki se je približalo izhodiščem takoj po ruski revoluciji. V dani situaciji je prišlo do razlage, da obstajajo skupine držav z ra- zličnimi družbenoekonomskimi  značilnostmi,  ki  so  “obsojene” na sobivanje, vse dokler ne nastanejo pogoji za širitev socialističnega 75 Ruska revolucija in mednarodnopravni sistem 15 Beirne in Sharlet, 1980, 1–2, Hildebrand, 1969, 31–32. 16 Hazard, 1980, xiv. 17 Beirne in Sharlet, 1980, 13–14, 26–27. 04 - AndrazZidar 5. 06. 2018 09:10 Page 75 družbenega reda po vsem svetu.18 Gre za načelo “miroljubnega so- bivanja”, katerega teoretična zastopnika sta Roman Bobrov in Grigorij Tunkin. V mednarodnem sistemu torej obstajajo bloki različnih držav, ki sobivajo miroljubno, kar pomeni, da nosilci teh blokov ne sprožajo sovražnosti  drug proti  drugemu  in  tudi ne posegajo  v delovanje zunaj njihovih interesnih sfer. Ta pogled je predstavljal uradno dok- trino Sovjetske zveze vse do njenega razpada in konca hladne vojne.19 3. Vpliv ruske revolucije na mednarodnopravni sistem 100 let pozneje Na koncu se moramo vprašati, kaj  je z uveljavljanjem vrednot  in načel, ki so izšla iz ruske revolucije. Pravica narodov do samoodločbe je postala eno od temeljnih načel sodobnega sveta, ki je zapisana v Ustanovni listini OZN in obeh Mednarodnih paktih o človekovih pravicah.20 Omogočila  je proces dekolonizacije  in osamosvojitev držav po padcu berlinskega zidu. Vendar je bilo tudi to načelo ome- jeno z načelom  teritorialne celovitosti držav  ter političnimi kon- teksti, kot sta Brežnjeva doktrina in Monrojeva doktrina. Prepoved agresije oziroma prepoved uporabe oborožene sile je prav tako eno od temeljnih načel mednarodnega prava, postalo je tudi kaznivo dejanje v okviru mednarodnega kazenskega prava.21 Vendar pa je prepoved uporabe sile predmet enostranskih tolmačenj in kršitev v praksi s strani velikih sil. S tega vidika je zelo proble- matična nedavna ruska intervencija v Ukrajini (priključitev Krima, delovanje v vzhodni Ukrajini), pa tudi ameriške intervencije v La- Andraž Zidar 76 18 Corbett, 1959, 99–103. 19 Glej Kudrijavcev, 1989, 89, 120–121. 20 Glej 2(1). člen Ustanovne listine OZN in 1(3). člen Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodnega pakta o ekonom- skih, socialnih in kulturnih pravicah (1966). 21 Za kaznivo dejanje agresije glej Akande, 2017. 04 - AndrazZidar 5. 06. 2018 09:10 Page 76 tinski Ameriki  (Panama, Grenada)  in na Bližnjem vzhodu  (Irak). Pomanjkljivost mednarodnega sistema je, da je decentraliziran in da ni sodnega organa, ki bi avtoritativno presojal o kršitvi medna- rodnih norm, vključno z uporabo sile. Na področju diplomacije ni prišlo do utopične odprtosti, kot sta si jo zamišljala Lenin in Wilson. Diplomacija ostaja še naprej tajna v najobčutljivejših, začetnih fazah, vendar pa je tudi ta proces postal dosti bolj odprt. Sedaj poznamo demokratični nadzor diplomatskih pogajanj, javno diplomacijo ter vključevanje parlamentarcev v po- gajalski proces.22 Do večjega napredka  je prišlo glede prepovedi tajnih mednarodnih pogodb, k čemur napotuje norma zapisana v Ustanovni  listini OZN  (102.  člen). Registracija pri OZN  in  javna objava mednarodnih pogodb sta pogoj, da se države nanje lahko sklicujejo pred organi OZN, vključno v postopkih pred Meddržav- nim sodiščem v Haagu.23 Slovenija ne pozna tajnih pogodb, jih pa nekatere druge države, čeprav to redko javno priznajo. Velik  napredek  je  dosežen  tudi  na  področju  ekonomskih,  so- cialnih in kulturnih pravic. Tu je morda še najbolj viden pomemben prispevek ruske revolucije in pozneje socialističnega bloka na razvoj teh pravic. Ob tem je treba seveda dodati, da so bile Sovjetska zveza in druge socialistične države totalitarni režimi, ki so sistematično kršili državljanske in politične pravice. Vendar pa so ekonomske, socialne in kulturne pravice postale del Splošne deklaracije člove- kovih pravic in s tem nepogrešljiv del nadaljnjega razvoja človekovih pravic prav na vztrajanje socialističnih držav.24 Po padcu socialisti- čnega  sistema  in  v  času  globalne  prevlade  kapitalizma  je  treba ugotoviti, da je uresničevanje ekonomskih, socialnih in kulturnih 77 Ruska revolucija in mednarodnopravni sistem 22 Glej Zidar, 2004, 423–427. 23 Glej Mainetti, 2004, 399–417. 24 Prim. Drzewicki, 1998, 71–73. 04 - AndrazZidar 5. 06. 2018 09:10 Page 77 pravic nazadovalo  (neoliberalizem).25 Ob  tem  je vredno pohvale, da se trenutno največji napredek v organih OZN dogaja ravno na področju teh pravic (npr. izobraževanje, revščina, zdravje, ustrezno bivanje). Za konec še ena vzporednica z rusko revolucijo. Kot že omenjeno, je iz razvoja mednarodnopravne doktrine po burnih revolucionarnih in konsolidacijskih letih izšla doktrina miroljubnega sobivanja ra- zličnih družbenopolitičnih blokov. Po koncu hladne vojne se je sta- vilo na nov družbeni red v obliki učinkovitega multilateralizma, ki pa se ni obdržal. Mnogo stvarnejše je razumevanje sodobnega sveta v smislu policentričnega sistema, ki ga je pred časom razvil akade- mik in nekdanji ruski zunanji minister Jevgenij Primakov. Ta sistem, ki je konceptualno blizu doktrini miroljubnega sobivanja, predvi- deva, da v svetu obstaja več centrov delovanja. Ti se na podlagi po- litične, gospodarske in kulturne povezanosti oblikujejo okoli večjih sil, kot so ZDA, Evropska unija, Rusija  in Kitajska. Vodilo v poli- centričnem svetu – čeprav konfliktov ne gre odmisliti – ni konfron- tacija, temveč medsebojno sodelovanje.26 Policentrično razumevanje sveta je postalo tudi del uradnega ruskega razumevanja sodobnih mednarodnih odnosov.27 Bibliografija AKANDE, D. (2017): “The International Criminal Court Gets Juris- diction Over the Crime of Aggression”, EJIL: Talk!, 15. december 2017 . Andraž Zidar 78 25 Peters, 2017, 10–12. 26 Primakov, 2012, 7–8. 27 TASS, 2013. 04 - AndrazZidar 5. 06. 2018 09:10 Page 78 BEIRNE, P., SHARLET, R., ur. (1980): Pashukanis: Selected Writings on Marxism and Law, London, Academic Press. CORBETT,  P.  E.  (1959): Law in Diplomacy,  Princeton,  Princeton University Press, 88–109. DRZEWICKI, K. (1998): “The United Nations Charter and the Uni- versal Declaration of Human Rights”, v: Hanski, R., Sukksi, M., ur., An Introduction to the International Protection of Human Rights, Institute for Human Rigths, Åbo Akademi University, Turku/Åbo, 65–78. HAZARD, J. N. (1980): “Foreword”, v: Beirne, P., Sharlet, R., ur., Pas- hukanis: Selected Writings on Marxism and Law, London, Academic Press, xi–xvii. HILDEBRAND, J. E. (1969): Soviet International Law, Buffalo, NY, William S. Hein & Co. KISSINGER, H.  (1995): Diplomacy,  London,  Simon &  Schuster, 218–265. KUDRIJAVCEV, V. N. et al., ur. (1989): Kurs meždunarodnogo prava, vol. 1, Moskva, Nauka, 66–110. LENIN, V.  (1917):  “Decree  on Peace”,  8.  november  1917  . MAINETTI, V. (2004): “Les traités secrets en droit international”, v: Zen-Ruffinen, M.  (ur.), Les secrets et le droit – 3e cycle de droit 2003, Zürich, Schulthess, 399–417. MAZOWER, M.  (2012): Governing the World: The History of an Idea, New York, Penguin Press. PAŠUKANIS, E. (1935): Očerki po meždunarodnom pravu, Moskva, Gosudarstvennoe izdatel’stvo sovetskoe zakonodatel’stvo. PAŠUKANIS, E. (1980a): “General Theory of Law and Marxism”, v: Beirne, P., Sharlet, R., ur., Pashukanis: Selected Writings on Marxism and Law, London, Academic Press, xi–xvii, 40–131. 79 Ruska revolucija in mednarodnopravni sistem 04 - AndrazZidar 5. 06. 2018 09:10 Page 79 PAŠUKANIS, E. (1980b): “International Law”, v: Beirne, P., Sharlet, R., ur., Pashukanis: Selected Writings on Marxism and Law, London, Academic Press, xi–xvii, 168–183. PETERS, A. (2017): “The ‘Great October Socialist Revolution’: What Remains  in  and  for  International  Law?”, MPIL Research Paper Series, št. 2017–09. POTEMKIN, V. P., ur. (1948): Zgodovina diplomacije, vol. II in III, Ljubljana, DZS. PRIMAKOV, Y.  (2012): “Foreword”, v: Dynkin, A.,  Ivanova, N., ur., Russia in a Polycentric World, Moskva, Izdatelstvo VESMIR, 7–8. ROSENTHAL, K. (2016a): “Disability and the Russian Revolution”, International Socialist Review, št. 102 . ROSENTHAL,  K.  (2016b):  “Disability  and  the  Soviet  Union:  Advances  and Retreats”,  International Socialist Review,  št.  103 . TASS (2013): “Sergei Lavrov: Polycentric System of International Re- lations Taking Shape in World”, 2. september 2013 . ZIDAR, A. (2004): “La diplomatie contemporaine : entre secret et publicité”, v: Zen-Ruffinen, M., ur., Les secrets et le droit – 3e cycle de droit 2003, Zürich, Schulthess, 419–443. ZIDAR, A. (2009): “Rudniki Posarja, pristanišče v Gdansku, boj proti suženjstvu”, Dnevnikov objektiv, Dnevnik, 30. april 2009, 22–23. Andraž Zidar 80 04 - AndrazZidar 5. 06. 2018 09:10 Page 80 Ljubov Aleksejevna Kirilina1 F. L. Tuma o februarski in oktobrski revoluciji v Rusiji Izvleček: Članek govori o nekaterih doslej še neraziskanih vidikih odnosa Slovencev do februarske in oktobrske revolucije v Rusiji leta 1917. Raziskava je bila narejena na podlagi časopisnega gradiva – spo- minov slovenskega narodnjaka F. L. Tume, ki so bili objavljeni v dvaj- setih številkah tržaškega časopisa Edinost v letu 1919. Tumovi zapisi so zelo pomembni za proučevanje te teme predvsem zato, ker je bil edini slovenski intelektualec in narodnjak, ki je v Petrogradu preživel skoraj celotno obdobje 1. svetovne vojne. Bil je tudi edini Slovenec, ki mu je bila odprta pot do ruske vlade. Avtoričin namen je razkriti po- sebnosti  slovenskega dojemanja  ruske  resničnosti v obdobju dveh revolucij in oceniti stopnjo objektivnosti njegovih poskusov za analizo. Ugotavlja, da čeprav je bil Tuma priča velikim dogodkom, njegovih sodb ne moremo šteti za povsem objektivne. Pri tem je objava spomi- nov F. L. Tume nedvomno veliko prispevala k oblikovanju matrice predstav Slovencev o carski in boljševiški Rusiji. Ključne besede: februarska in oktobrska revolucija v Rusiji, slo- venski narodnjaki, Ferdinand Lev Tuma, rusko-slovenski odnosi UDK: 94:327(47)(497.4)”191” F.L. Tuma on the February and October Revolutions in Russia Abstract: The article examines some still unexplored aspects of the Slovenian attitude to the February and October revolutions in 81 Moni tor ISH (2018), XX/1, 81–93 Pregledni znanstveni članek Review article 1 Ljubov Aleksejevna Kirilina, starejša znanstvena raziskovalka na Inšti- tutu za slavistične študije Ruske akademije znanosti v Moskvi. E-naslov: kirilina.ljuba@rambler.ru. 05 - LjubovAleksejevnaKirilina 6. 06. 2018 08:37 Page 81 the Russia of 1917. The research was carried out primarily on the basis of press materials – memoirs of the Slovenian patriot Tuma, which were published in twenty issues of a Trieste newspaper, Edi- nost, in 1919. Tuma’s notes are very important sources for studying this topic, in particular because he was the only Slovenian intellec- tual and patriot who spent almost the entire time of the First World War, from 1914 to 1918, in Petrograd. He was also the only Slovenian who had access to the Russian government. The goal of the study is to reveal the peculiarities of the Slovenian perception of Russian reality during the two revolutions and to assess the objectivity of Tuma’s attempts at analysis. The conclusion is  that, although he was  an  eyewitness  of  great  events,  his  judgments  cannot  be  re- garded as completely objective. On the other hand, the publication of Tuma’s memoirs undoubtedly helped to shape a matrix of Sloven- ian notions about Tsarist and Bolshevik Russia. Key words: February and October revolutions in Russia, Slovenian patriots, Ferdinand Lev Tuma, Russian-Slovenian relations 0 0 0 Zapiski Ferdinanda Leva Tume Med številnimi spomini Slovencev na rusko revolucijo imajo zapiski Ferdinanda Leva Tume posebno mesto. Predvsem zato, ker  je bil edini slovenski  intelektualec  in narodnjak, ki  je preživel v Petro- gradu skoraj celotno obdobje prve svetovne vojne, od leta 1914 do 1918. Druga bistvena značilnost njegovih zapiskov – v nasprotju s spomini vojnih ujetnikov, ki so pisali o svojih občutjih in osebnih izkušnjah iz Rusije – je prizadevanje za objektivno, znanstveno pred- stavitev dogodkov, zavračanje opisa osebnih  izkušenj  in njegove Ljubov Aleksejevna Kirilina 82 05 - LjubovAleksejevnaKirilina 6. 06. 2018 08:37 Page 82 dejavnosti v tem obdobju. Ker je zasedal položaj v velikem podjetju, se je verjetno bal, da bi to škodovalo njegovi poklicni karieri. Na žalost patriotska dejavnost F. L. Tume, ki je dosegla vrhunec prav v Rusiji, doslej še ni pritegnila resne pozornosti zgodovinarjev. V dvajsetih letih 20. stoletja sta jo zelo na kratko omenila slovenski zgodovinar Dragotin Lončar in češka raziskovalka Milada Paulová (predvsem v zvezi  z objavo časopisa Jugoslavija v Petrogradu)2. Dušan Kermavner je o F. L. Tumi napisal poglobljeni članek v Slo- venskem biografskem leksikonu.3 Jevgenij Fjodorovič Firsov – prvi od  ruskih zgodovinarjev –  se  je dotaknil nekaj bistvenih vidikov njegove dejavnosti v Rusiji;4 nekatere od teh točk so zajete tudi v mojih člankih.5 Spomini F. L. Tume na Rusijo, kakršna je bila leta 1919, še niso bili proučeni. Članek zato poskuša vsaj delno zapolniti to vrzel in razkriti posebnosti avtorjevega dojemanja ruske resničnosti v ob- dobju dveh revolucij ter oceniti stopnjo objektivnosti njegovih po- skusov analize. Ferdinand Lev Tuma, nečak znanega socialdemokrata Henrika Tume, je bil rojen v Ljubljani leta 1883. Bil je zelo izobražen, saj je študiral na Visoki trgovski šoli na Dunaju, potem pa še na univerzah v Göttingenu in v Londonu (gospodarske vede in zavarovalništvo). Govoril je osem jezikov. Delal je v Trstu kot uslužbenec zavarovalnice, veliko pozornost pa je namenil tudi publicistiki in politiki. Leta 1907 je Tuma postal član Jugoslovanske socialdemokratske stranke. Spo- mladi leta 1914 je odšel v Rusijo kot uslužbenec danske zavarovalne družbe Salamandra. Tedaj je že bil ugleden strokovnjak. 83 F. L. Tuma o februarski in oktobrski revoluciji v Rusiji 2 Lončar, 1923; Paulova, 1925. 3 Slovenski biografski leksikon. 4 Firsov, 2002; 2005. 5 Kirilina, 2012; 2014. 05 - LjubovAleksejevnaKirilina 6. 06. 2018 08:37 Page 83 F. L. Tuma v Rusiji Nedvomno je bil Tuma v predrevolucijski Rusiji najpomembnejši slovenski kulturnik, ki je Ruse seznanjal z zgodovinskim razvojem, kulturnimi dosežki  in narodnimi zahtevami Slovencev  in drugih južnih Slovanov. Sodeloval je v dejavnostih hrvaško-ruskega društva Jurij Križanić, bil je tesni sodelavec hrvaškega politika Krunislava Geruca, ki je tedaj delal kot knjižničar v knjižnici Državne Dume. Zaradi stikov s slednjim je imel Tuma razmeroma tesne povezave z vladnimi krogi carske Rusije. Kot je napisal v svojem časopisu Ju- goslavija,  je bil edini Slovenec, ki mu je bila odprta pot do ruske vlade.6 Jeseni leta 1916 je Tuma je postal “izvedenec” Oddelka za posebne politične zadeve na ruskem ministrstvu za zunanje zadeve. Zanimivo  je,  da v  svojih  spominih  tega dejstva  sploh ni  omenil; samo nejasno je namignil, da je jeseni 1916 ruska vlada začela “prou- čevati tudi jugoslovansko vprašanje ter je zato poklicala v ministr- stvo tudi nekega Slovenca kot izvedenca”.7 Arhiv zunanje politike Ruskega imperija hrani nekaj Tumovih dopisov, namenjenih temu ministrstvu. Med njimi  so Zapiski o Trstu iz  leta  1914,  v  katerih Tuma poskuša  prepričati  rusko  vlado,  da  je Trst  slovenski.  Prav tako tam najdemo Esej slovenske politike od starih časov do vojne leta 1914, O Slovencih v Ameriki ter druge spise.8 Tuma je upal, da bodo informacije, ki  jih je posredoval o zgodovini in nacionalnih problemih  Slovencev,  vzbudile  pozornost  ruskih  vladnih  krogov ter jih zainteresirale za usodo slovenskega naroda. Razvil je zelo ži- vahno dejavnost  v  prid  Slovencem  in  Jugoslovanom,  prizadeval pa si je tudi za izboljšanje položaja in obrambo narodnostnih pravic vojnih ujetnikov. Septembra 1915 je Tuma ustanovil slovensko dru- Ljubov Aleksejevna Kirilina 84 6 Jugoslavija, 8. 10. 1916, No. 1–2, 12. 7 Edinost, 7. 8. 1919, No. 213, 2. 8 Arhiv vnješnjej politiki Rossijskoj imperiji. 05 - LjubovAleksejevnaKirilina 6. 06. 2018 08:37 Page 84 štvo Jugoslavija. V letih 1916––1917 je s svojim denarjem izdajal ča- sopis Jugoslavija, uradno glasilo slovenskih izseljencev. Glasilo je imelo  predvsem  slovensko,  pa  tudi  jugoslovansko-federalistično tendenco. Tuma je zagovarjal združitev vseh Slovencev v avtonomno Slovenijo kot del skupne države Jugoslavije. Za Slovence v Rusiji, posebej za vojne ujetnike, je bil ta časopis edina vez z domovino. Leta 1918 je Tuma zapustil Rusijo, ker ga je centralna družba po- klicala na svoj sedež v Kopenhagnu. Leta 1919 se je vrnil v Ljubljano. Že julija in avgusta istega leta so bili njegovi spomini z naslovom Rusija v letih 1914–1918 objavljeni v dvajsetih številkah tržaškega ča- sopisa Edinost (številke od 202–209 in 211–222). To je bila prva ob- sežna in poglobljena študija o dogodkih v Rusiji, ki jo je napisal Slo- venec, ki  je bil dogodkom priča. Uredništvo je v uvodu opozorilo, da si Slovenci niso mogli “ustvariti podobe” o dogodkih v Rusiji, “ki so povzročile vse one ogromne izpremembe”, saj so vesti prihajale iz avstrijskih in nemških virov ter niso prikazovale resnične slike. Rusija  je “za nas še vedno zavita v neprozorno meglo”. Zato se je uredništvu zdelo toliko bolj pomembno pričevanje L. F. Tume – “na- šega” človeka, “moža svetovne naobrazbe” o delovanju vseh sil, “ki so vrgle prejo tako mogočno Rusijo v popolno pogubo”.9 Tuma o notranjih težavah Rusije v obdobju Velike vojne Tuma je intenzivno razmišljal o vzrokih za katastrofo, ki je prizadela Rusijo. Med najbolj pomembne je prištel vojno in njene posledice – veliko število padlih, lakoto in vsesplošno pomanjkanje. Po njego- vem mnenju je bil eden izmed glavnih razlogov za neuspeh Rusije v vojni “neverjetna lahkomiselnost s strani najvišjih ruskih krogov”, ki  se niso ozirali na pomanjkanje municije, vojnega materiala  in niso bili sposobni vojaške organizacije (izjema je bil general Aleksej 85 F. L. Tuma o februarski in oktobrski revoluciji v Rusiji 9 Edinost, 27. 7. 1919, No. 202, 2. 05 - LjubovAleksejevnaKirilina 6. 06. 2018 08:37 Page 85 Aleksejevič Brusilov).10 “Neprestani neuspehi na vojnih frontah so imeli  za  posledico,  da  je  ruski  narod  izgubil  vero  v  voditelje države”.11 Dodaten razlog za izbruh revolucije je Tuma videl v mo- čnem nemškem in judovskem vplivu, ki se v Rusiji ni uveljavil le v navadnem življenju, temveč “v vsej državni upravi” še pred vojno – zato se niti vladni krogi niti inteligenca niso zanimali za narodno vprašanje. Tuma je obsojajoče pisal o velikem Rasputinovem vplivu na carsko družino in o toplem odnosu ruske carice do Nemcev.12 Poudarjal je tudi, da so bile vse ruske radikalne stranke povezane z Nemci, delavsko gibanje pa je bilo v judovskih rokah. Zdi se, da je bil Slovenec res zelo dobro informiran in imel po- vezave z višjimi krogi carstva. Spominja se, da je bil pozno jeseni leta  1916 povabljen  “k nekemu članu  ruske dume na majhno ve- čerjo”, kjer je bilo veliko število gostov, ki so se pogovarjali o parla- mentarni revoluciji. Tuma piše:  “Informirani krogi so pričakovali [...] revolucijo odzgoraj in so razglašali za duhovnega voditelja te palačne  revolucije  carjevega  brata  velikega  kneza Mihaila Alek- sandroviča.”13 Kdo je bil omenjeni “član ruske dume”, Tuma ni raz- kril. Morda gre  za Aleksandra  Ivanoviča Gučkova,  voditelja  okt- obristične stranke. Nedvomno ga je dobro poznal – tudi strokovno, saj je bil Gučkov predsednik komiteja zavarovalnega društva “Ros- sija”, kjer je bil tedaj zaposlen Tuma. V tistem delu spominov, ki je bil objavljen v 213. številki Edinosti, se je Tuma posvetil političnemu delu Slovencev v Rusiji. Z grenkobo je  zapisal:  “[P]oložaj  je  bil  tak,  da na Ruskem o Slovencih  sploh niso vedeli ničesar in slovenske težnje se niso podpirale od nobene Ljubov Aleksejevna Kirilina 86 10 Prav tam, 31. 7. 1919, No. 206, 2. 11 Prav tam, 1. 8. 1919, No. 207, 2. 12 Prav tam, 2. 8. 1919, No. 208, 1–2. 13 Prav tam, 1. 05 - LjubovAleksejevnaKirilina 6. 06. 2018 08:37 Page 86 strani.” Ob koncu leta 1916 se je Tumi zdelo, da so se povečale mož- nosti za uspeh njegovih domoljubnih dejavnosti. Omenil je, da se je po vrsti vojaških porazov ruska vlada “začela veliko bolj zanimati za vprašanje avstrijskih Slovanov, ker je računala z eventualnostjo, da z orjaško silo ne bo mogoče zdrobiti Avstrije in da se mora torej ta naloga organizirati na ta način, da bi se razširjalo revolucionarno gibanje med slovanskimi narodi avstro-ogrske monarhije. V ta na- men se je ustanovil že omenjeni Oddelek za posebne politične za- deve na zunanjem ministrstvu pod vodstvom Mihaila G. Priklon- skega,  ki  je  bil  prej  ruski  generalni  konzul  v Budimpešti.  Kot  je pisal Tuma, je šele tedaj “začela ruska vlada proučevati tudi jugo- slovansko vprašanje in zbirati gradivo”. In ravno tedaj je bil Tuma angažiran kot konzultant. Tuma je v že citirani 213. številki Edinosti avgusta 1919 tudi za- trdil, da so Slovenci “uživali velik ugled pri ruski vladi”, predvsem zaradi  tega, ker  “je  slovenski narod  jako soliden  in zanesljiv”  ter najmanj prepirljiv med Slovani. Ruski vladni krogi so menili, da so Slovenci dosegli velik razvoj “v kulturnem oziru”. Posebno pozor- nost  je  zaslužil podatek, da so bili Slovenci glede pismenosti na drugem mestu med avstrijskimi Slovani (na prvem so bili Čehi). Februarska revolucija. Razočaranje Slovenca. Februarsko revolucijo je Tuma označil za umetno, “inscenirano od vlade”. Šele potem naj bi izbruhnili tudi ljudski nemiri.14 Dejavnost začasne vlade je Tumo zelo razočarala. “Vsi vladni krogi so izgubili glavo  v  pravem pomenu besede”,  saj  voditelji meščanstva  “niso imeli opore v ljudstvu”. Nekaj dni po revoluciji je Tuma srečal Guč- kova, ki je tedaj postal vojni in mornariški minister; o tem je poročal: “[Ž]e en sam pogled na tega človeka [ je] pokazal njegovo popolno 87 F. L. Tuma o februarski in oktobrski revoluciji v Rusiji 14 Prav tam, 3. 8. 1919, No. 209, 2. 05 - LjubovAleksejevnaKirilina 6. 06. 2018 08:37 Page 87 moralno izgubljenost.”15 V ozkem krogu svojih zaupnikov je Gučkov kmalu priznal: “Izgubili smo popolnoma vodstvo nad revolucijo.”16 Vlada – tako poroča Tuma – je imela “vsak dan manj ugleda”. Ne- sporno je, da je imel Tuma zelo negativen odnos do drugega pred- sednika začasne vlade Aleksandra Fjodoroviča Kerenskega, pa tudi do zgodovinarja in voditelja konstitucionalnodemokratske stranke in ministra za zunanje zadeve Pavla Nikolajeviča Miljukova.17 Zato pa je zelo spoštoval generala Lavra Georgijeviča Kornilova, vrhov- nega poveljnika ruskih oboroženih sil; o njem je zapisal, da je slovel “kot  izredno hraber,  do  neverjetnosti  neustrašen  človek,  ki  se  je odlikoval  v  neštetih  bojih”.  Poleti  leta  1916  je  po Tumovi  sodbi veliko ljudi videlo rešitev za Rusijo “edino le v vojaški diktaturi, ka- tera naj bi napravila zopet red v državi in na fronti”. In to je bila na- loga Kornilova, ki mu je ni uspelo uresničiti. Med drugim je omenil tudi  častnika  ruske  armade,  Slovenca Rudolfa Trušnoviča,  ki  je ostal zvest svojemu generalu “v najhujši uri” njegove aretacije. Za- nimivo je, da Tuma zelo dobro pozna vse okoliščine pri pripravah Kornilova na premike čet proti Petrogradu in okoliščine njegove aretacije. Menim, da je to posledica informacij “iz prve roke”. Slej ko prej  je bil njegov  informator Trušnovič,  ki  je bil priča vsemu temu dogajanju. Tudi Trušnovič je bil tedaj aretiran, vendar pa so ga izpustili, ko so izvedeli, da ni Rus. Po aretaciji generala Kornilova se je Trušnovič za nekaj ur pripeljal v Petrograd ter imel pogovor s tamkajšnjimi Slovenci.18 Jeseni leta 1917 je bilo stanje v Rusiji zelo napeto. V Petrogradu skoraj ni bilo dostave živil in surovin, tovarne so ustavile svoje delo, Ljubov Aleksejevna Kirilina 88 15 Prav tam, 5. 8. 1919, No. 211, 2; 6. 8. 1919, No. 212, 1. 16 Prav tam, 8. 8. 1919, No. 214, 1. 17 Prav tam, 11. 8. 1919, No. 217, 1. 18 Prav tam, 10. 8. 1919, No. 216, 1–2. 05 - LjubovAleksejevnaKirilina 6. 06. 2018 08:37 Page 88 prišlo pa je do lakote in brezposelnosti. Povsod je bilo polno vojakov oziroma dezerterjev. Tuma se je spomnil izjave nekega ruskega ban- kirja, ki je pobegnil iz Petrograda, “da so si vsi ruski bankirji želeli prihoda Nemcev v Petrograd izključno iz bojazni za svoj žep, ne pa iz  političnih  razlogov”.19 Zadnja  trditev  je  popolnoma v  skladu  z mnenjem ameriškega novinarja Johna Reeda, ki je v Petrograd pri- spel avgusta 1917. V svoji knjigi Ten Days That Shook the World je Reed zapisal, da si je velik del premožnih Rusov raje kot revolucije želel prihoda Nemcev.20 Tako je malo pred izbruhom oktobrske re- volucije Tuma prišel do naslednjega zaključka: “Fiasko ruske inteli- gence je bil očiten na vsej črti in pokazalo se je, da ni imela niti za- dostne politične šole niti razumevanja za taktične zadeve niti dovolj znanja, da bi mogla kljubovati nastopajočim programom.”21 Tuma je bil zelo razočaran nad rusko inteligenco. Kot pravi, je bila “sebična” in “brezdelna” in “je hodila po svojih poteh ter se ni zmenila za dobrobit naroda”.22 Zanimivi so tudi Tumovi vtisi o Go- goljevem romanu Mrtve duše, ki ga je prebiral leta 1915. Tedaj je re- kel svojim ruskim prijateljem, da še vedno govorijo tako kot njihovi predniki in da “ravno tako” ne vedo, “kaj početi, kakor ni vedela in- teligenca pred sto leti”.23 Inteligenca po njegovi sodbi predstavlja veliko silo naroda, vendar je temu odtujena. Njegovi pogledi na ru- sko inteligenco in ruski narod se pravzaprav v veliki meri skladajo z mnenjem Bogumila Vošnjaka, ki ga je izrazil leta 1912 v svojem eseju Zimski dnevi v Peterburgu.24 89 F. L. Tuma o februarski in oktobrski revoluciji v Rusiji 19 Prav tam, 13. 8. 1919, No. 219, 2. 20 Reed, 13. 21 Edinost, 6. 8. 1919, No. 212, 1. 22 Prav tam, 13. 8. 1919, No. 219, 2. 23 Prav tam, 14. 8. 1919, No. 220, 1. 24 Vošnjak, 1912, 1–2.  05 - LjubovAleksejevnaKirilina 6. 06. 2018 08:37 Page 89 F. L. Tuma in oktobrska revolucija ter analiza njenih vzrokov in verjetnih posledic Tuma analizira obupno stanje v Rusiji pred oktobrsko revolucijo; pri tem zapiše: “Političnih strank v našem pomenu na Ruskem ni bilo. Kmetsko prebivalstvo ni  imelo  o politiki  nobenega pojma.” Politično gibanje se je razvijalo samo med delavci velikih industrij- skih središč.25 “Zgodovina ruskega boljševištva [...] je pokazala, da tvori  tema naroda  tudi  izredno  silno moč,  ako pride do veljave”. Ruski narod je imel rad alkohol, bil pa je tudi množično nepismen. Tuma je bil prepričan, da so k razširjanju boljševizma močno pri- pomogle posebnosti ruskega značaja. “Rus je po svoji duši skrajen individualist, nihilist, anarhist [.] […] Vzgoje pa Rus nima nikakršne, tudi inteligence ne.” Tudi disciplina je Rusu neznan pojem.26 Zakaj so torej v Rusiji zmagali boljševiki? Tuma je o tem zapisal: “Na Ru- skem  je bilo  vsako politično  ime  razen  carja  kmečki množici,  ki tvori veliko večino ruskega naroda, popolnoma neznano, in narod ne ve, na koga naj se opira, komu naj verjame, ter sledi vedno ti- stemu, ki mu more bolj naslikati lepo bodočnost.” Na Slovenskem – tako meni Tuma – je vse drugače, saj narod pozna svoje stranke, njihove programe in voditelje. Boljševiki so obljubili ljudem mir in zemljo, ljudje pa so jih zato začeli podpirati.27 Oktobrske revolucije Tuma ni sprejel. Zanj je bila nepričakovana tragedija. Tuma večkrat podčrta, da so zmago boljševikom zagotovili Latvijci  in  da  je  “boljševiški  preobrat  [...]  v Rusiji  tipičen primer prevrata  s  pomočjo  najemniške  vojske”.28 Z  veliko  grenkobo  je prišel do sklepa, “da rabi vsa ogromna Rusija boljševiškim vodite- Ljubov Aleksejevna Kirilina 90 25 Edinost, 8. 8. 1919, No. 214, 1. 26 Prav tam, 13. 8. 1919, No. 219, 2. 27 Prav tam, 14. 8. 1919, No. 220, 1. 28 Prav tam, 11. 8. 1919, No. 217, 1. 05 - LjubovAleksejevnaKirilina 6. 06. 2018 08:37 Page 90 ljem edino le kot retorta za neštevilne njihove eksperimente”. Menil je, da je boljševizem v Rusiji uničil “obrt, industrijo, poljedelstvo”, v prej mogočni državi pa vladajo lakota, brezposelnost in teror. Maja 1918 je pisal iz Rusije v Gorico svoji teti Mariji, da si “te Sodome in Gomore […] nobeden človek ne more predstavljati, ki ni videl z las- tnimi očmi in slišal s svojimi ušesi”.29 Tuma je upal, “da ni več daleč tisti trenutek, ko se osvobodi Ru- sija  najhujšega  jarma,  ki  ga  je  bil  sploh  kak  narod  v  zgodovini dolžan prenašati.”30 Restavracija  v Rusiji  se bo po njegovi  sodbi najprej izrazila v zahtevi po reviziji brestlitovske mirovne pogodbe. Vse ljudske množice so bile proti njej, zatrjuje Tuma, ki tudi ni dvo- mil, “da se je komedija v Brestu Litovskem inscenirala sporazumno med Nemci in boljševiki že mnogo mesecev, preden se je dejansko odigrala”.31 Po njegovem mnenju  je Rusija  “s  svojimi herojskimi žrtvami” v letih 1914 do 1916 rešila položaj zaveznikov na zahodni fronti. Sodil je, da bi bile antantne sile drugače premagane. Viljem II. in Nikolaj II. bi po njegovih predvidevanjih postala “brezpogojno despota nad vso Evropo”. Tuma je misli, da morajo biti nove mirovne pogodbe v  skladu  z  velikim žrtvovanjem Rusije. Prav  tako  je bil prepričan, da bo Rusija kmalu prosta boljševikov, ker so že organi- zirane “velike armade, ki so vzeli nase delo, ki je bilo v začetku delo Čehoslovakov in Jugoslovanov”. Tuma je sodil, da intervencija za- veznikov ni  potrebna,  ker  ima  ruski  narod  dovolj moči,  da  sam strmoglavi svoje zatiralce.32 Nesreča v Rusiji naj bi po Tumovem mnenju imela za slovanske narode “svojo korist”, saj je ruski narod šele tedaj spoznal, “kaj je 91 F. L. Tuma o februarski in oktobrski revoluciji v Rusiji 29 Ferdinand Lev – Rodbina Tuma iz Ljubljane. 30 Edinost, 15. 8. 1919, No. 221, 1. 31 Prav tam, 12. 8. 1919, No. 218, 2. 32 Prav tam, 15. 8. 1919, No. 221, 1. 05 - LjubovAleksejevnaKirilina 6. 06. 2018 08:37 Page 91 slovansko vprašanje in kdo so ti slovanski narodi”. Čehoslovaške čete  je  označil  za  “prvo  jedro  protiboljševitskega gibanja”  ter  se opozoril, da se je tudi nekaj tisoč Jugoslovanov borilo proti boljše- vikom v armadi admirala Kolčaka in na arhangelski  fronti. Bil  je prepričan, da jim “je vsa zavedna Rusija polna zahvale”. Za Tumo je bilo bistveno, da bo kmalu vstala Velika Rusija, ki bo lahko pod- pora Jugoslovanom. Žalila pa ga  je odsotnost zanimanja za  tiste avstro-ogrske Slovane, ki so bili katoliške vere; ignoranca do njih je bila v ruskih vladnih krogih in med inteligenco splošen pojav. Tumi se je zdelo zelo pomembno, da bi Rusi razumeli, da so nekdanji avstrijski Slovani njihovi bratje, ki jih bodo podpirali v najstrašnejših časih. Tuma je bil prepričan, da bo obnovljena Rusija “važen činitelj” v evropski politiki.33 To je res postala, a ne na način, kot si je pred- stavljal Tuma. Sklep Razvidno je, da je Tuma dejavnike, ki so Rusijo vrgle v pogubo, in- terpretiral z zornega kota slovenskega in jugoslovanskega domo- ljuba, za katerega je bila slovanska vzajemnost bistvena. Prav tako je tudi razviden zorni kot Evropejca, ki ne more popolnoma razumeti značilnosti ruskih navad in mentalitete. Bil je priča velikih in straš- nih dogodkov, vendar je v Rusiji ostal tujec z evropsko vzgojo in predstavami. Njegovih sodb seveda ni mogoče šteti za povsem ob- jektivne. Objava spominov F. L. Tume pa  je bila nedvomno velik prispevek k oblikovanju matrice predstav Slovencev o “skrivnostni neznanki” Rusiji – tako carski kot boljševiški. Tuma je dokončno zapustil Jugoslavijo leta 1922 in se ustalil na Češkoslovaškem. Med letoma 1923 do 1946 je služboval v Pragi. Bil je ravnatelj První české zajištovací banky, od 1947 do smrti pa je bil Ljubov Aleksejevna Kirilina 92 33 15. 8. 1919, No. 221, 1. 05 - LjubovAleksejevnaKirilina 6. 06. 2018 08:37 Page 92 član ravnateljstva ene od švedskih zavarovalniških družb v Malmöju. Tam je aprila 1961 umrl. Bibliografija Ferdinand Lev – Rodbina Tuma iz Ljubljane. Glej: http://www.tuma.si/ Strani/FerdinanadLevTuma.html. FIRSOV, J. F. (2002): “Jugoslavjane K. Geruc i L. Tuma – sozdatelji i mecenati slavjanskih kuljturnih obščestv v prežnej Rossiji”, Jugoslav- janskaja istorija v novoje i novejšeje vremja, Moskva, Mosgorarhiv. FIRSOV, J. F. (2005) : “Lev Tuma in Krunislav Heruc: Ustanovitelja in meceni  jugoslovanskih kulturnih društev v  carski Rusiji”, An - thropos, 465–475. KIRILINA, L. A. (2012): “Triset – slovencam! Zapiska F. L. Tumi o Trieste”, Rodina, No. 2. KIRILINA, L. A. (2014): “F. L. Tuma i jego gazeta Jugoslavija”, Slo- venica III. Pervaja mirovaja vojna v politike i kuljture russkih i slo- vencev”, Moskva. LONČAR, D. (1923): Politično življenje Slovencev, Ljubljana, 96–97, 173–174. PAULOVA, M. (1925): Jugoslavenski odbor, Zagreb. RID, D. Desjatj dnej, kotorije potrjasli mir. Glej:  http://royallib.com/ book/rid_dgon/desyat_dney_kotorie_potryasli_mir.html Slovenski biografski leksikon 1925 – 1991. Elektronska izdaja. Ljubljana, 2009. Glej: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi732523 VOŠNJAK, B. (1912): “Zimski dnevi v Peterburgu”, Veda, Dvome- sečnik za znanost in kulturo, Gorica. Arhiv vnješnjej politiki Rossijskoj  imperiji, F.  “Osobij političeskij otdel”, F. 474, D. 282, 343, 208. Edinost, Trst. Jugoslavija, Petrograd. 93 F. L. Tuma o februarski in oktobrski revoluciji v Rusiji 05 - LjubovAleksejevnaKirilina 6. 06. 2018 08:37 Page 93 05 - LjubovAleksejevnaKirilina 6. 06. 2018 08:37 Page 94 Petra Testen Koren1 “Dajte nam kruha! Sklenite mir!” Zaledje (soške) fronte, pomanjkanje in posledice revolucionarnega dogajanja na Ruskem Izvleček: V zaledju soške fronte, na domači fronti se je vojna še pose- bej kazala skozi pomanjkanje, lakoto. Nerazdružljivo je bila povezana z  ženskami,  ki  so bile primorane prehraniti  sebe  in  svoje družine. Tudi v tem primeru se je od žensk pričakovalo, da bodo ravnale juna- ško, za domovino, in varčevale, se žrtvovale. Zadnja vojna leta so se zato ženske vse bolj glasno in množično podajale na ulice in zahtevale tako “kruha” kot “miru”. Na Slovenskem so se množično pridružile deklaracijskemu gibanju. Za boljši jutri so zahtevale pravic “za narod”, slišati pa je bilo tudi glasove v prid političnih pravic žensk. Ključne besede: domača fronta, pomanjkanje, protesti, deklaracijsko gibanje UDK: 94(497.473):323.272(47)”1915/1918” ‘Give Us Bread! Make Peace!’ Hinterland of the (Isonzo) Front, Food Shortage and the Consequences of Revolutionary Events in Russia Abstract: In the hinterland of the Isonzo Front, at the home front, the war was felt particularly through the shortage of food, through hunger. This burden necessarily  fell on women, who had to feed 95 Moni tor ISH (2018), XX/1, 95–121 Izvirni znanstveni članek Original scientific article 1 Dr. Petra Testen Koren je znanstvena sodelavka na Znanstvenorazisko- valnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, obenem pa za- poslena na ERC projektu na Filozofski  fakulteti Univerze v Ljubljani. E-naslov: petra.testen@zrc-sazu.si. 06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 95 Petra Testen Koren 96 themselves and  their  families.  In  this  case,  too, women were ex- pected  to act heroically and patriotically,  to skimp and save and make sacrifices. In the last war years women became increasingly loud and demonstrated in the streets, demanding ‘bread’ as well as ‘peace’. In Slovenia they flocked to join the declaration movement. For a better tomorrow they demanded rights ‘for the nation’, and voices were even heard in favour of women’s political rights.  Key words: home front, food shortage, protests, declaration move- ment 0 0 0 Nemiri v Petrogradu in v Moskvi. 300 do 400 mrtvih in ranjencev. Berlin, 12. marca. (K. u.) “Vossische Ztg.” poroča njen dopisnik v Stockholmu: Med draginjskimi nemiri v Petrogradu je bilo ubitih in ranjenih 300 do 400 oseb. Krvavi dogodki so se zgodili od mi- nulega ponedeljka do srede. Glede na strahoto niso čisto nič zao- stajali za dnevi  revolucije  leta 1905. Tisočerobrojna množica  je kričala: Dajte nam kruha! Sklenite mir! Petrograjski politični krogi se boje, da ne bi bila sedanja pobuna le neznatna predigra nadalj- nih resnih nemirov in da bi se ne razširila tudi na provinco. Slovenec, 13. marec 1917 Med prvo svetovno vojno postane pomanjkanje in z njim tesno po- vezano vprašanje preskrbe eno glavnih vprašanj bojišč in zaledij. Dvojica bojišče vs. zaledje ali če hočete domača fronta (War Front vs. Home Front), ki jo v zadnjih desetletjih srečujemo kot že utečeno paradigmo  zgodovinopisja,  ki  se  ukvarja  s  prvo  svetovno  vojno, 06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 96 tudi tu ne izostane. Tako kot je na vojnih poljih prehranjenost voja- kov sovplivala na rezultate bitk, je tudi vedno bolj lačno prebivalstvo v zaledjih soodločalo o izidu vojne.2 Izstradanje  je bilo  izjemno pomembno orožje vojne strategije. A za razliko od bojišč, kjer so možje služili vojnim ciljem, so v za- ledjih  to praznino mobilizirane moške populacije  zapolnile veči- noma ženske. Poleg tradicionalnih ženskih vlog so prevzemale tudi ključne družbene vloge. Obenem so v zasebnih prostorih, na do- movih prevzemale moške vloge vzdrževalcev, prehranjevalcev dru- žin. V civilni sferi, v zaledju bojišč so bile vključene v vojno za pre- živetje.  Še  več,  njihova moralna  dolžnost  je  bila,  da  se  junaško žrtvujejo za domovino na vseh področjih, tudi ko je šlo za vprašanje prehrane oz. preskrbe. Koncepta, kot sta “žrtvovanje”3 in “moralna ekonomija”,4 sta postala nepogrešljivi del  ženskega vojnega vsa- kdana. Obenem pa je bila lahko mati, ki protestira na ulici zaradi hudega pomanjkanja,  označena  kot  “izdajalka”.  Ta  koncept  dobi “smisel”,  ko  ga  umestimo  v  logiko  rušenja  notranjega miru  in  s tem avtoritete države.5 Prispevek sledi vojnemu dogajanju v zaledju soške fronte, na s Slovenci poseljenem območju, pri čemer bo najprej osvetljena vloga, ki jo je imelo vse večje pomanjkanje v vojnih letih. V letu 1917 se, tudi pod vplivom idej ruske revolucije, osrednjemu motivu boja proti slabi prehranjenosti pridruži še jasna zahteva po miru. Ženske, ki so bile zaradi nuje preživetja sebe in svojih družin naj- bolj množično izpostavljene skozi vojni čas in so za svoje vojne žrtve  vse  bolj  glasno  in  množično  zahtevale  tako  “kruha”  kot “miru”, so vse bolj postavljale tudi zahteve po političnih pravicah. 97 “Dajte nam kruha! Sklenite mir!” 2 Crespi, 1937, 16; Isnenghi, Rochat, 2000, 385–400.  3 Gregory, 2008, 112–212. 4 Thompson, 1971, 76–136. Glej tudi Cergol Paradiž, Verginella, 2016, 88. 5 Selišnik, 2005, 188. 06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 97 Na Slovenskem pa so se ženske množično pridružile deklaracij- skemu  gibanju.  Za  boljši  jutri  so  ob  “kruhu  in  miru”  zahtevale tudi pravic “za narod”.  Vojno zaledje, strah pred pomanjkanjem in vloga žensk Z  ozemlja,  poseljenega  s  Slovenci,  so  moški  odšli  na  bojišče vzhodne fronte, predvsem na območje Galicije, po splošni mobi- lizaciji, ki je potekala od 31. julija 1914. Doma so ostali večinoma ženske,  otroci  in  starejši  ter  za  boj  kot  neprimerni  prepoznani moški. Za potrebe vojske in za “svoje” moške so ženske vseh sta- rosti množično zbirale obleke, obutev, predvsem pa hrano; vlagale so sadje, pripravljale čaje, krepčila, pošiljale pakete prehrane. To so počele kot posameznice in organizirano, v okviru dobrodelnih organizacij ter pod okriljem Rdečega križa. Med redovnicami so posebej izstopale usmiljenke Družbe sv. Vincencija, članice Ma- rijine  družbe  in  članice  leta  1917  ustanovljene  Družbe  sv. Elizabete.6 Veliko karitativnih dejavnosti  je bilo namenjenih za socialno ogrožene skupine, predvsem zapuščene otroke in sirote. Ženske pa so bile predvsem – tako kot je za vojni čas preudarno –  nagovorjene,  da  varčno  razpolagajo  z  živili  in  delajo  zaloge. Vsa ta opravila so bila sprva v skladu s “tradicionalno” pripozna- nimi družbenimi vlogami žensk kot žena, gospodinj in mater, v javnem prostoru pa požrtvovalnih karitativnih delavk. Nanje sta se tako država kot družba obračali kot na matere, hčere, žene, se- stre, dekleta, ki skrbijo za vojake in ranjene očete, sinove, brate, može ter zaročence na fronti.  Avstro-Ogrska je v vojno vstopila brez zadostnih rezerv hrane in drugih surovin. Katastrofalna suša po celotni Evropi v letu 1911, Petra Testen Koren 98 6 Štepec, 2012, 67; “Družba sv. Elizabete za ljubljansko škofijo”, Ljubljanski škofijski list, 1919, št. 4, 33.  06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 98 slaba letina 1912 ter zaradi slane uničen sadni pridelek v letu 1913, vse to je stopnjevalo možnosti za lakoto.7 Živila so se podražila že pred  izbruhom vojne. Dejansko  so  avstrijske  oblasti  pričakovale kratek in zmagovit potek vojne. Zato so zgolj sledile trenutnim raz- meram in se  jim kratkoročno prilagajale, o čemer priča serija za- časnih ukrepov,  ki  so  regulirali  preskrbo  z  živili.  Že  leta  1914  so centralne oblasti  zaradi pomanjkanja odredile najvišje dovoljene cene živil.8 Vendar se dvigovanju cen predvsem na mestnih tržnicah ni bilo mogoče izogniti.  Ljudi  se  je  postopoma  pripravljalo  na  vse  bolj  mogoče  po- manjkanje v prihajajočih mesecih. Vrstili so se pozivi po varčni uporabi zalog, priporočila o predelovanju sadja v čim večjih ko- ličinah, zbiranju različnega živeža, ki se lahko konzervira, ohranja dlje časa. Predvsem ženske pa se je tudi pri vprašanju prehrane nagovarjalo za junaško žrtvovanje za domovino: “Vaši očetje, bra- tje in možje so v vojni. […] Žrtvujte se tudi Vi za domovino, za ka- tero jemljejo naši junaški vojaki nase vsak dan tako velike žrtve. Vsakdo deluj za varčnost z zalogami naših živil in si tako priza- devaj, da se izkaže vrednega velike dobe.”9 Pravkar citirani odlo- mek iz časopisa Novi čas se pomenljivo začenja takole: “Naši so- vražniki  nas  hočejo  izstradati.”10 Vprašanje  (vojne)  politike izstradanja je imelo dve plati: poleg zunanjega sovražnika se je že  izrisovala  podoba  “notranjega  sovražnika”.  Nesoglasja  med 99 “Dajte nam kruha! Sklenite mir!” 7 O tem priča tako splošno stanje po Evropi kot lokalne kronike, kot npr. Dnevnik občinskega tajnika Antona Bajta s Kanala ob Soči (9. junij 1902– 8. avgust 1915). Glej Sedmak, 2006.  8 Prim.: Cfr. (194) Ordinanza imperiale (1 agosto 1914), 909–911.  9 “Opomin” izdalo c. kr. ministrstvo za notranje stvari v januarju 1915. Glej: “Ljudska hrana v vojnih časih”, Novi Čas, 18. 2. 1915; 18. 3. 1915 (naveden citat 18. 3. 1915).  10 Prav tam.  06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 99 obema deloma monarhije so se v kriznih časih pokazala tudi pri vprašanju prehrane. Z žitom bogata rodovitna Ogrska ni hotela deliti zalog z vedno bolj lačnim avstrijskim delom.11 Zaradi an- tantne pomorske blokade, t. i. celinske blokade z omejitvijo med- narodne  trgovine,  poznane  tudi  pod  izrazom  “blokada  lakote”, Hungerblockade,  in  dodatne  blokade  pri  Otrantskih  vratih,  je bilo po odprtju soške fronte čedalje več težav pri oskrbi z najnuj- nejšim.12 Vstop Italije v vojno in odprtje soške fronte Vojna se ni končala do božiča, kot se je sprva verjelo, ampak je trajala. Italija je na binkoštno nedeljo, 23. maja 1915, napovedala vojno svoji nekdanji zaveznici Avstro-Ogrski. Z odprtjem soškega bojišča  je potrkala na vhodna vrata  in vstopila v domove Slo- vencev. Z vojno ekonomijo so se v praksi začele omejevati neka- tere življenjsko potrebne surovine, med njimi  jestvine,  in sicer najprej bela moka, meso, mast/špeh, mleko itd. Države so si ob vse  jasnejših znakih pomanjkanja prizadevale ohranjati mir  in zaupanje  svojih  državljanov,  tudi  s  propagandnimi  prikazi  za- dostnih zalog hrane, medtem ko naj bi surovin sovražnim drža- vam zmanjkovalo.13 Petra Testen Koren 100 11 Stanje preskrbe Avstro-Ogrske v vojnih letih, predvsem pa razlike v pri- delku žit v predvojnem obdobju in med vojnimi leti opozarjajo na dejstvo, da je bil avstrijski del monarhije za svoje prehranske potrebe odvisen od uvoza pridelkov od drugod. Glej: Schulze, 2005, 94; Gratz, Schüller, 1930, 40–46; http://encyclopedia.1914-1918-online.net/article/food_and_nutri- tion_austria-hungary (dostop 5. 3. 2018). 12 Davis, 2000; Vincent, 1985; Osborne, 2004; Bell, 1961; Offer, 1989; Struve, 1917; Parmelee, 1924; Strachan, 2005, 187–206. 13 Prim. Ilustrirani glasnik, 11. 2. 1915, 286. 06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 100 Gospodarstvo se je z izbruhom vojne pospešeno centraliziralo, se preusmerilo zlasti v oboroževanje in na vojno vezano industrijo ter v preskrbo vojske in civilnega prebivalstva.14 Povečano povpraševanje po hrani za potrebe vojske in civilnega prebivalstva je med drugim prispevalo tudi k razvoju in pospešeni proizvodnji živilske industrije, ki je zaposlovala, tako kot preostala industrija med vojno,  tudi  žensko delovno  silo.15 Vse hujše  po- manjkanje tudi najosnovnejših živil pa je predvsem korenito spre- menilo  prehranjevalne  navade  prebivalstva.  Pozivi  k  nabiranju užitnih  plodov  in  varčevanju  z  živili,  s  kurivom,  soljo,  z  oljem, moko  in  s  kruhom so postali  del  vojnega vsakdana. Tako  se  je med drugim lahko bralo: “Poziv! Varčujte z živili, posebno z moko in kruhom! Vojna, ki jo že mesece vojujejo proti nam naši sovraž- niki, ni naperjena samo proti vojaški sili avstro-ogrske monarhije, temveč je tudi prava izstradalna vojna napram civilnemu prebi- valstvu. /…/”16 Živila so se ob pomanjkanju dražila. Primanjkovalo je pšenične moke. Kruhu, ki je zaradi številnih primesi postajal vse težje preba- vljiv, so rekli kar vojni kruh (Kriegsbrot, pane di guerra). Oblast je poskušala z različnimi zakonodajnimi prijemi regulirati proizvodnjo, menjavo in porabo živil. 1 aprila 1915 so bile uvedene prve živilske karte, potrošniške nakaznice, ki so urejale nakup moke in kruha. Z njimi  se  je  lahko  kupilo  za  eno  osebo na  teden  le  1400 gramov moke in 1960 gramov kruha. Čeprav so bile krušne karte uvedene že zelo zgodaj, je bila preskrba s kruhom in pekovskimi izdelki zelo motena in velikokrat odvisna od sreče ter iznajdljivosti posamez- 101 “Dajte nam kruha! Sklenite mir!” 14 Fischer, 2006, 148. 15 Strle, 2015, 103–125; Strle, 2016, 96–113. 16 Ljubljana, dne 11. marca 1915. C. kr. deželni predsednik: Schwarz s. r. Poziv štev. 5250 (slo, nem) Fond Razglasi, Muzej novejše zgodovine Slovenije. 06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 101 nika. In kljub uvedbi živilskih nakaznic je bila preskrba v mestih na splošno slaba in je živil pogosto zmanjkalo.17 V letu 1916 so se razmere s preskrbo živil še zaostrile. Zmanjše- vala se je količina moke na posameznika, uvedene so bile še dodatne karte  za  sladkor,  kavo, maščobo, meso,  krompir, mleko,  tobak  in oblačila.18 Uvedeni  so  bili  brezmesni  in  brezmaščobni  dnevi,  v večjih naseljih so se organizirale vojne kuhinje za tiste, ki so ostali brez družin oz. lastnega gospodinjstva.19 Življenje civilistov je bilo iz meseca v mesec hujše. Najbolj so pomanjkanje čutili otroci, med katerimi je bilo največ civilnih žrtev. Veliko pomanjkanje osnovnih živil, predvsem mleka, kruha in mesa, je zaznamovalo njihovo zdra- vje in razvoj. Podobno kot ženske so se tudi otroci borili na ulicah za živila,  saj  so vse od najzgodnejših ur  in v vsakem vremenu v dolgih vrstah čakali na tako želene dobrine.20 Še posebej najrevnejše meščansko prebivalstvo je redno obiskovalo bližnje in tudi daljno podeželje. V spominih mariborskega pravnika Avgusta Reismana je med drugim zapisano, da so med prvo svetovno vojno iz mest ob nedeljah hodile cele procesije ljudi na deželo in da se celo najbolj gosposke dame niso prav nič sramovale nositi natlačenih nahrbt- nikov z živili v mesto.21 Pojav, ki ga za mesto Dunaj dobro opisuje Maureen Healy, poznamo tudi pod izrazom ruckzackverkehr ali “ro- manje z nahrbtniki” na podeželje. Na tak način so si meščani vsaj malo izboljšali vsakdanje obroke, saj je bilo v mestih pomanjkanje najhujše, na podeželju pa so  imeli kmetje še vedno skrite zaloge živil, predvsem moke, masti in mesa ter mesnih izdelkov, ki so jim pomagale, da so lažje prebrodili lakoto. Petra Testen Koren 102 17 Reisman, 1939, 54. 18 Mlakar Adamič, 2004, 15. 19 Godina Golija, 1996, 34. 20 Prav tam, 69. 21 Reisman, 1939, 61. 06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 102 Na podeželju razmere seveda niso bile brezskrbne. Na kmečko prebivalstvo je neugodno vplival cel kup dejavnikov, kot denimo načrtno varčevanje in zmanjševanje količine živil, popisi in rekvi- zicije. Država je imela pri preurejanju kmetijstva za potrebe vojnih razmer, zlasti na področju preskrbe z živili, večje težave kot pri dru- gih  gospodarskih  panogah.22 Odvisnosti  od  uvoza  in  zmanjšani kmetijski storilnosti zaradi množične mobilizacije23 so se pridružile številne odredbe, vezane na preskrbo, kot denimo od avgusta 1914 naprej prepoved izvoza vseh vrst moke, lanu, konoplje, nato v za- četku leta 1915 zakol goveje živine in prašičev. Za preskrbo vojske in za prerazporeditev surovin je država z letom 1915 odredila obve- zne oddaje žita, sena, živine in krompirja, ki so kmetom prinesle fi- nančno kompenzacijo. Ta odredba je – skupaj s prodajo alkoholnih pijač, ki so med vojno dosegle izjemne cene – v kmečkem okolju povečala obtok denarja.24 A zaradi nestabilne vrednosti denarja in neprestanih podražitev se je krepilo tudi naturalno gospodarstvo.25 Avstrijske oblasti so se vsekakor zavedale pomembnosti samoo- skrbe s kmetijskimi pridelki v vojnem času. Splošna mobilizacija je denimo sredi poletja 1914 zajela velik delež (moške) delovne sile, ki bi morala izvesti aktualno žetev. Na osnovi odredbe iz dne 5. av- gusta 1914 je ministrstvo za kmetijstvo v sodelovanju z ministrstvom za notranje zadeve določilo nastanek občinskih žetvenih komisij, ki so imele pristojnost tudi prisilno angažirati ljudi za delo na poljih. Kmečka opravila so opravljali ženske, otroci, starejši in za vojsko nesposobni  ter begunci  in vojni ujetniki, ki niso mogli zadostno nadomestiti deficita izurjene delovne sile.26 Država je zato z marcem 103 “Dajte nam kruha! Sklenite mir!” 22 Šorn, 1997, 22. 23 Himmelreich, 2001, 15. 24 Dražumerič, 1988, 94–95. 25 Prav tam, 98. 26 Šorn, 1997, 22. 06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 103 1916 dovolila vojakom  izredne dopuste za opravljanje kmetijskih in gozdarskih del.27 Oblasti pa  so na splošno spodbujale  žensko prevzemanje kmetij  in kmečkega dela. Po bitki pri Kobaridu leta 1917 so dovoljevale vojakom z območja soške fronte vrnitev domov, da so lahko sodelovali pri obnovi domačij.28 V zadnjem  letu vojne  je preskrba z živili popolnoma odpove- dala.29 Leta 1918 je prejel posameznik samo še 750 gramov moke, 30 gramov masti in 550 gramov krompirja na teden ter 750 gramov sladkorja na mesec.30 Pomanjkanje, lakota in upornost (žensk) Pomanjkanje in ne nazadnje lakota v vojnem času sta močno za- majali tudi meje in razlike med razredi, ki so obstajali pred vojno. O tem je pisala Belinda Davis na primeru Berlina, a podobno je ve- ljalo tudi za Dunaj, Ljubljano in Trst ter za vsa mesta stare evropske celine. Med najhujšo lakoto so bili prebivalci mest prisiljeni opustiti do tedaj poznani način življenja in prevzeti običaje podeželja, kot je bila npr. uvedba vrtov sredi mestnih zelenic in vzrejanje živali na  terasah hiš.31 Lakota  je pripeljala do osebnih kriz  in propada Petra Testen Koren 104 27 Himmelreich, 2001, 34. 28 Sedmak,  2003, 67. Prim. okrožnice  ljubljanskega deželnega glavarja aprila 1916, kjer se omenja patriotično dolžnost žensk pri obdelovanju kmetijskih površin. Glej: Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 5. aprila 1916. Deželni glavar. Zgodovinski arhiv Ljubljana. Prim. okrožnice c. kr. namestnika v Trstu in v Primorju, ki v juliju 1917 nagovarja tako žen- sko populacijo kot tudi že može, ki so se vrnili iz bojev, za isti cilj – obdelati kmetijske površine. Glej: Mag_I_693_1917_2, Archivio Generale del Co- mune di Trieste. 29 Svoljšak, 2004, 156. 30 Himmelreich, 1998, 5. 31 Davis, 2000; Healy, 2004; Alpern Engel, 1997; Hunt, 2010; Marica Nad- lišek Bartol, 2005, 335.  06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 104 moralnih vrednot, ljudje so počeli stvari, na katera v mirnem času ne bi niti pomislili.32 V skrbi za golo preživetje so si nekatere ženske z goljufijami pridobile nezakonito izplačane državne podpore.33 Za- radi vse večjih težav s preskrbo je goljufanje pronicalo v vse pore vsakdana, cvetela je trgovina na črno, živo je bilo tihotapljenje živil in  njihova menjava  za  druge  življenjske  potrebščine. A  vojna  je vztrajala in z njo težak položaj prebivalstva v zaledju, kar se je odra- žalo tudi v povečanju števila ženskih kaznivih dejanj, povezanih s preskrbo. Težko je bilo še posebej v mestih, kjer so morale ženske, ki so bile odgovorne za preživetje družin, ob vse večjem pomanjkanju mirno sprejemati odločitve aprovizacijskih oblasti, zaradi česar jim je nemalokrat zmanjkalo potrpljenja. Z lakoto je naraščala upornost. Nemiri zaradi dolgih čakalnih vrst pred vse bolj slabo založenimi pekarnami in trgovinami so predvsem v večjih mestih prerasli v širše manifestacije nezadovoljnih množic.34 A v evropskih državah v vojni sta oblast in tisk gledala na takšne nemire zelo dvoumno. Po eni strani so prebivalce sestradanih mest prepoznavali kot vojne žrtve  in  zato  občasno priznavali  celo  legitimiteto  protestom. V praksi se je slednje kazalo tako, da so občasno, pa čeprav le začasno, izboljšali preskrbo in bolj ali manj blago sankcionirali oz. kaznovali udeleženke protestov, ki so storile kazniva dejanja. Po drugi strani pa so se protestov bali, saj so bili prepričani, da bistveno ogrožajo nujen konsenz za “totalno” vojno in (predvsem po letu 1917) kažejo na revolucionarna čustva.35 Kar se legitimitete tiče, so denimo prve ženske demonstracije na Kranjskem  (maja  1915) kljub nekaterim 105 “Dajte nam kruha! Sklenite mir!” 32 Godina Golija, 1996, 76.  33 Več glej: Ajlec, 2015, 126–142. 34 Cergol Paradiž, Verginella, 2016, 87–112; Selišnik, Cergol Paradiž, Kon- cilija, 2016, 44–62.  35 Davis, 2000; Healy, 2004; Cergol Paradiž, Verginella, 2016. 06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 105 aretiranim in obsojenim posameznicam dosegle nekakšno izbolj- šanje položaja.36 Protest proti slabi preskrbi prebivalstva, za kar je bil povod uvedba krušnih kart,  je privedel do tega, da je le nekaj dni po demonstracijah mestni aprovizacijski odsek napovedal ot- voritev mestne vojne kuhinje.37 Kaj pa v  revolucionarnem  letu  1917? Zagotovo v  letih  1917  in 1918 k organizaciji nezadovoljnih množic po eni strani prispevajo ideje oktobrske revolucije, po drugi pa reforma parlamentarnega sistema, ki je prinesla relativno liberalizacijo političnega življenja v Habsburški monarhiji.38 Platforma protestov je vsekakor drugačna kot tista ob začetku vélike vojne, čeprav ji je skupna ena konstanta – težave s preskrbo in vse bolj goreča želja po miru.  Pomlad  1917  je  zaznamovalo hudo pomanjkanje hrane,  lakota pa ni prizadejala le slovenskih krajev, temveč je bila splošni pojav po vsej Evropi. Ljubljanski knezoškof Anton Bonaventura Jeglič je v svojem dnevniku zapisal: “Po deželi je hudo, marsikje kipi in vse zavoljo brezobzirnega zaseganja živil za ljudi in za živino. […] Vojaki tudi že stradajo, ne le oni v zaledju, ampak tudi oni na fronti. Bo- roević je rekel škofu Karlinu: letos mora biti vojske konec, in sicer zato, ker ni več mogoče izhajati, ampak pomanjkuje živeža.”39 Re- kvizicije  so povzročale odpor. V Kroniki  župnije Kropa najdemo zapis, ki govori, da so zlasti “delavski sloji stradali, zelo stradali”.40 Obenem so se zaradi neustrezne in nezadostne prehrane širile tre- bušne bolezni.41 Petra Testen Koren 106 36 Na protestih so aretirali več žensk, med katerimi so bile štiri obsojene. Glej: Pleterski, 1971, 18. 37 “Mestna vojna kuhinja”, Slovenski narod, 11. 5. 1915, 4. 38 Grdina, 2003, 282; Bobič, 2014, 187. 39 Jeglič, 2015, 703. Dnevniški zapisek, 12. marec 1917. 40 Likar, 2005, 229. Dnevniški zapisek, 2. julij 1917. 41 Brodnik, 1989, 302. 06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 106 Proti koncu leta 1917 so se vse bolj stopnjevale tudi delavske de- monstracije po vsej Evropi in se kot “manifestacije za mir” razširile tudi po slovenskih mestih. Tako Naprej, glasilo jugoslovanske so- cialno demokratične stranke, v ponedeljek, 26. novembra 1917, na naslovni strani objavi obvestilo:42 Prijatelji miru v Ljubljani in po deželi! V nedeljo se bodo vršili mirovni shodi, ki smo jih že objavili.  Stori  naj  vsak  zaveden  sodrug  in  vsaka  zavedena  sodružica svojo dolžnost, da bo resna manifestacija za mir pravi izraz trpe- čega človeštva! Ginemo v bedi, vojna uničuje vsa dobra dalje, ne da bi v do- glednem času utegnila odločiti orožna sila. Zato je že od početka naše stremljenje: mir sporazumljenja, tembolj ker je sedaj ugodna prilika, kakor še ni bila v tej vojni! Shodi za mir so bili decembra 1917 organizirani najprej v Lju- bljani,  Borovnici,  Hrastniku,  Idriji,  na  Jesenicah,  v  Trbovljah, Tržiču, Zagorju ob Savi, Trstu (že konec novembra),43 nekaj dni pozneje pa spet v Ljubljani, Spodnji Idriji in Logatcu itd.44 Januarja 1918 še vedno lahko beremo o demonstracijah v Ljubljani, kjer se je denimo 20. januarja v Mestnem domu in na Trgu Cesarja Jožefa zbralo okoli 5.000 delavk, delavcev in meščanov, “da izrazijo svojo 107 “Dajte nam kruha! Sklenite mir!” 42 “Prijatelji miru v Ljubljani in po deželi!”, Naprej, 26. 11. 1917, 1. 43 “Mirovni shodi v nedeljo, dne 2. decembra 1917” [napovednik], Naprej, 27. 11. 1917, 1; “Veliki mirovni shod v Trstu”, Naprej, 28. 11. 1917, 1–2; “Prebi- valstvu Ljubljane in okolice!” [poziv na shod], Naprej, 1. 12. 1917, 1; “Mani- festacija za mir” [Ljubljana, Borovnica, Jesenice, Tržič], Naprej, 3. 12. 1917, 1; “Zagorje ob Savi” [poročilo o shodu 2. 12.], Naprej, 10. 12. 1917, 2 itd. 44 “Mirovni shodi” [napovednik], Naprej, 6. in 7. 12. 1917, 1; “Mirovni shod v Idriji”; “Hrastnik” [poročila], Naprej, 7. 12. 1917, 2; “Mirovni shodi” [po- ročila Novi Udmat, Vič-Glince, Logatec], Naprej, 11. 12. 1917, 1–2; “Mirovni shod na Rakeku”, Naprej, 17. 12. 1917, 2 itd. 06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 107 neomajno voljo proti nadaljevanju vojne in da zahtevajo ureditev prehrane.”45 Januarja in februarja 1918 pride do protestov delavcev v Trstu, ki se jim pridružijo prebivalci podeželja, tudi ženske. Vsem je skupno eno – lakota. In želja po končanju vojne morije. Tako lahko januarja v Edinosti beremo:46 V ladjedelnicah je delavstvo začelo stavkati. Vzrok je popolnoma umljiv:  brez kruha ni mogoče delati! Delavstvo  pa  je  ostalo mirno,  in  razun znane demonstracije pred namestništvom ni bilo nič hujšega. Nasprotno pa  je kmalu popoldne prekipelo med prebivalstvom v šentjakobskem, delavskem okraju, od ko- der so se začele valiti po ul. Madonnini velike množice v dolnje mesto. Bili  so večinoma otroci, nedorasla mladina  in ženske, katerim se je videlo na obrazu, da v resnici stradajo […] Tu so se zopet ponavljali klici ‘Pane!’ [Kruha!] in ‘Abbasso la guerra’ [“Dol z vojno!”], dokler ni prišel močnejši redarski oddelek, ki je množico polagoma razpršil, a ni dosegel popolnoma uspeha, ker so se kričeča in žvižgajoča krdela vedno zopet zbirala na drugih mestih. Stavka je trajala le nekaj tednov, saj so se oblasti bale izbruha boljševiške revolucije in so bile pripravljene na posredovanje. Tudi v teh protestih je bil sprožilni moment prav pomanjkanje, ženske pa so bile nekakšne “zažigalne vrvice”.47 A vso to jezo in negativna razpoloženja, povezana s preskrbo, tako v Trstu kot drugih evropskih mestih, ta emotivna dejanja so bila deležna zelo velike pozornosti s strani oblasti. Ženske so v takšnih primerih sodili na enak način, Petra Testen Koren 108 45 “Veličastna manifestacija za mir v Ljubljani”, Naprej, 21. 1. 1918, 1. 46 “Zaradi pomanjkanja kruha”, Edinost, 15. 1. 1918, 2. 47 Cergol Paradiž, Verginella, 2016, 99–101.  06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 108 kot da so del politične zarote. To potrjujejo tudi primeri, ki so se končali na sodiščih.48 Delavske demonstracije, ki so se razširile po Evropi, so zahtevale predvsem “kruha in miru”. In delavcem, kot smo videli, so se mno- žično pridružile tudi ženske. Nekatere demonstracije pa ohranijo povsem “ženski  značaj”,  tako kot denimo  tiste v Ljubljani marca 1918.49 Najprej so demonstrirale žene železničarjev, ko so zahtevale izboljšanje prehrane z rdečo zastavo v rokah pred deželno vlado,50 nato so nekaj dni pozneje, na mednarodni dan žena ženske demon- strirale “za mir in politične pravice”. Sprejeta je bila resolucija, ki se je začela z besedami: “Na shodu socialističnih žena v Ljubljani dne 17. marca 1918 zbrane žene pošiljajo revolucionarnemu ruskemu proletariatu pozdrave.” Žene so razpravljale o nemogočih aprovi- zacijskih  razmerah,  predvsem pa  zahtevale  “konec  tega  krvnega prelivanja” in “da se jim delijo ne le dolžnosti, ampak tudi pravice.”51 Aprila so zaradi pomanjkanja živil revne in sestradane ženske z otroki tri dni protestirale po ljubljanskih ulicah. Obiskale so tudi mestni magistrat, da bi od župana Ivana Hribarja zahtevale hrano. Ta je pozval deželno vlado, da zagotovi več živeža iz dunajskih cen- tralnih  uradov,  še  posebej  fižola  in marmelade.52 Četrti  dan,  24. aprila, so se sicer mirne demonstracije prevesile v socialne nemire, rezultat pa je bil uničevanje lastnine, kot so bile razbite šipe trgovin, dom poslanca Ivana Šušteršiča, deželnega dvorca in nemške las- 109 “Dajte nam kruha! Sklenite mir!” 48 Prav tam, 101. 49 Selišnik, 2005, 193. 50 “Zaradi prehrane”, Naprej, 18. 3. 1918, 2. 51 “Manifestacija žen v Ljubljani. Za mir in politične pravice”, Naprej, 18. 3. 1918, 1. 52 “Demonstracije radi pomanjkanja živil”, Slovenski narod, 22. 4. 1918, 3; “Demonstracije radi pomanjkanja živil”, Naprej, 23. 4. 1918, 3; “Okrog 150 žena se je zbralo”, Naprej, 24. 4. 1918, 3.  06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 109 tnine (Kazina). Del protestnikov se je namenil proti skladišču mest- nega preskrbovalnega odseka na Poljanski ulici, saj so krožile in- formacije, da se tamkaj nahajajo zaloge masti. Množica je uničila del zalog hrane v glavnem skladišču, ki se je nahajalo v cerkvi sv. Jožefa.53 Pohod se je končal s posredovanjem orožnikov in vojske. Zaradi nemirov so bile uvedene  izredne  razmere, kar  je prineslo prepoved zbiranja na  javnih prostorih,  “policijsko uro” po osmih zvečer, obenem pa so morale kavarne in gostilne zapreti vrata že ob devetih.54 Razprave o tem, ali so demonstracije in nemire sprožili nevzdržne razmere in lakota ali so bili rezultat načrtnega ščuvanja proti oblasti, so sprožile sklic izredne seje ljubljanskega občinskega sveta, medtem ko jim je nemško časopisje pripisovalo nacionalno motivacijo.55 Deželni predsednik Attems je denimo o vzrokih de- monstracij in nemirov sodil takole: “Nobenega dvoma ni, da prebi- valstvo strada in da je to tudi glavna gonilna vzmet današnjih kra- valov. Obstaja pa tudi politično ozadje. S sistematičnim ščuvanjem v tisku in pri shodih, ki so obravnavali jugoslovansko vprašanje, je prišla v množico velika količina netiva, ki se je zdaj razplamenelo po  eni  strani  proti  deželnemu glavarju,  po  drugi  strani  pa  proti Nemcem.”56 Tezo, ki jo izpostavi Pleterski, da so bili tedanji protesti rezultat  tako  socialne  stiske  kot  nacionalne motiviranosti,  velja vzeti v pretres.57 V določenem trenutku, ki je zagotovo sovpadal z dolgotrajnim pomanjkanjem zaradi vojne in nezadovoljstvom s pre- skrbo, obenem pa vse bolj legitimno jugoslovansko idejo, ki se je vse bolj in bolj oddaljevala od okvirov monarhije, so bile demon- Petra Testen Koren 110 53 Bobič, 2014, 212. 54 “Včerajšnji dogodki”; “Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani”, Naprej, 25. 4. 1918, 3. 55 Brodnik, 1989, 310; Selišnik, 2005, 194–195. 56 Pleterski, 1971, 234–235. 06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 110 stracije naperjene tudi proti oblasti. Ženske so stopale na ulice “za kruh in narod”.58 Deklaracijsko gibanje Izjava Možje in sinovi, očeti in bratje krvavijo daleč proč v bojnih vrstah za domovino in cesarja. Da bi bili doma, zglasili bi se zdaj,  ko  velja  za  rodno  grudo  in  naroda  bodočnost,  enako silno, kakor silno odmeva orožje v njihovih rokah. Tako pa se oglašamo mi, slovenske žene in slovenska dekleta iz Maribora in iz okolice zanje in poleg njih. Samotne zapuš- čenke ne čuvamo samo zvesto domačega ognjišča, ne redimo le bedne dece in drugih svojcev, temveč prehranjamo s svo- jim znojem državo. Zato se izjavljamo odkrito in možem enakovredno za dekla- racijo Jugoslovanskega kluba dne 30. majnika  1917,  zahva- ljujemo se  jugoslovanskim poslancem za možati nastop  ter jih zaupno prosimo, da trdni in neizprosni priborijo našim junakom lasten dom, deci pa srečnejše dni [poudarila avto- rica].59 Medvojno odrekanje in nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja, la- kote, obenem pa vse bolj goreča želja po miru, ki bi zagotovil vrni- tev najdražjih domov, se pokaže tudi v ženski podpori deklaracij- skemu  gibanju.  Slovenski  poslanci  so  (skupaj  s  hrvaškimi  in srbskimi) že na seji državnega zbora, prvi ob ponovnem odprtju 111 “Dajte nam kruha! Sklenite mir!” 57 Prav tam, 175–176; 234–237. 58 Glej: 1917 – Ženske na ulicah. Za kruh in narod. Razstava. 59 http://www.arhiv.gov.si/si/delovna_podrocja/razstavna_dejavnost/arhiv alija_meseca_februar_2018/ (dostop 5. 3. 2018). 06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 111 parlamenta, in sicer 30. maja 1917 na Dunaju izpovedali svoje na- rodnostne  zahteve,  ki  so  jih  zapisali  v  majniški  deklaraciji.60 A pravi množični zagon je deklaracijsko gibanje dobilo z Ljubljansko izjavo 15. septembra 1917, predvsem ko jo je javno podprl tudi kne- zoškof Jeglič in jo je objavilo časopisje.61 Oktobra je umrl še Janez Evangelist  Krek,  goreč  zagovornik  jugoslovanske  narodnostne združitve, njegovi nasledniki pa so bili še bolj odločeni nagovoriti množice, da podprejo njegovo delo.62 Medtem ko so nekateri občinski odbori pohiteli in podporo iz- razili že oktobra 1917, se je poglavitno zbiranje podpisov začelo de- cembra 1917. Podporo so izražali tako občinski odbori kot društva in posamezniki. Podpise so sicer večinoma zbirale ženske, v manjši meri pa so se vključili tudi duhovniki po župnijah. Raziskava Vlaste Stavbar  o  izjavah  v  podporo  deklaraciji  s  Štajerske  (445  listov  s 75.313 podpisi), Kranjske (252 listov s 30.429 podpisi), Koroške (105 listov s 1106 podpisi), Goriške (50 listov s 7949 podpisi), Istre (27 listi  s  15.049 podpisi), Hrvaške  (46  izjav), Dalmacije  (30  izjav)  in Bosne (2 izjavi), ki so kot Acta declarationi faventia zbrane v Po- krajinskem arhivu Maribor, omogoča vpogled v dinamiko zbiranja podpisov. Besedila so podpisovali žene, dekleta, duhovniki, župani, Petra Testen Koren 112 60 Slovenski, hrvaški in srbski poslanci v dunajskem državnem zboru so 29. maja 1917 ustanovili Jugoslovanski klub in sprejeli izjavo, t. i. Majniško deklaracijo, ki jo je naslednji dan, 30. maja, predsednik kluba dr. Anton Korošec prebral v parlamentu. Z njo so opredelili svoje zahteve, in sicer, da se ozemlja habsburške monarhije, na katerih živijo Slovenci, Hrvati in Srbi, združijo v avtonomno, demokratično državo pod habsburško krono, prosto tuje vladavine, utemeljeno na hrvaškem državnem pravu in pravici narodov do samoodločbe. Glej. Bobič, 2014, 188–189. 61 Gre za skupno izjavo v podporo Majniški deklaraciji, ki so jo podpisali predstavniki slovenskih strank na pobudo ljubljanskega knezoškofa An- tona Bonaventure Jegliča. Glej: Pleterski, 1989, 62; Bobič, 2014, 196 itd. 62 Bobič, 2014, 197; Erjavec, 1928, 272–273. 06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 112 železničarski delavci, begunci s Posočja in vpoklicani slovenski vo- jaki, pa tudi občinski odbori in razne družbe, kot denimo prosto- voljna gasilska društva itd. Podpisovalo se je tiskane, torej vnaprej pripravljene obrazce, pa tudi ročno pisane izjave. Prav slednje so najbolje  kazale  razlike  v  razumevanju  ljudi,  v  kakšnih okvirih  in zakaj naj bi zaživela jugoslovanska država. Še vedno je bila v obeh verzijah močno prisotna zvestoba habsburški monarhiji in cesarju Karlu, kot denimo na obrazcih žena  iz Čemšenika na Kranjskem (499 podpisov), 16. 1. 1918: “Živela svobodna Jugoslavija pod slavnim žezlom Habsburžanov.”63 Obenem pa, kot v izjavi 125 žena in deklet v Lescah, namenjena politikom, “naj vztrajno nadaljujejo započeto delo v korist našemu  jugoslovanskemu narodu  in s  tem v korist naši Avstriji”, medtem ko so bili nasprotniki deklaracije obsojeni takole: “Izdajalcem pa naj kri mož naših in sinov in bratov naših hrabrih zamaši klevetna grla.”64 Zvestoba monarhiji naj bi bila v besedilih prisotna še pozno spomladi 1918, čeprav – tako opozarjata tudi Stavbarjeva in Bobičeva – v delih Lojzeta Udeta in Janka Ple- terskega to dejstvo ne pride do izraza, najverjetneje ustrezno poli- tičnemu duhu v tedanji Jugoslaviji.65 Daleč največ podpisov je bilo zbranih med decembrom 1917 in marcem 1918.66 Za vrhunec akcije se šteje 25. marec 1918, ko je de- legacija žensk pod vodstvom “narodne dame” Franje Tavčar, žene Ivana Tavčarja, in Cirile Krek, sestre Janeza Evangelista Kreka, slo- 113 “Dajte nam kruha! Sklenite mir!” 63 PAM, ADF, kart. III, št. 471. Povzeto po: Stavbar, 1992, 497.  64 PAM, ADF, kart. III, št. 550. Povzeto po: Stavbar, 1992, 504. 65 Bobič, 2014, 215; Stavbar, 1992, 358. Glej tudi: Pleterski, 1971, 176; Ude, 1970, 101.  66 Podpise v podporo deklaraciji je poslalo 507 občin in medobčinskih od- borov, obenem pa tudi okoli 150.000 posameznikov. Glej http://www.arhiv. gov.si/si/delovna_podrocja/razstavna_dejavnost/arhivalija_meseca_feb- ruar_2018/ (dostop 5. 3. 2018).  06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 113 vesno izročila Antonu Korošcu knjigo z 200.000 podpisi. Bobičeva zapiše, da je to dejanje “pokazalo več kot zgolj podporo politiki Ju- goslovanskega  kluba:  to  je  bil  pravi  poziv,  naj  se  njihovi možje, bratje in sinovi vrnejo s frontnih črt domov in je zato odseval odlo- čno zahtevo ljudstva po miru.”67 Vlada je bila v svojih poskusih prepovedi deklaracijskega gibanja nekonsistentna, predvsem pa je odreagirala prepočasi in prepozno. Razloge za to gre iskati predvsem v začetnih namerah gibanja, ki je še razumevalo deklaracijo znotraj okvirov izkazovanja lojalnosti Avstriji in cesarju Karlu, tako da se vzpostavi jugoslovanska enota kot del znotraj monarhije. Z marcem 1918 pa se je težišče deklara- cijskega gibanja preneslo z zbiranja podpisov na ulice v obliki mno- žičnih javnih zborovanj.68 Vojaške oblasti so zaradi večjih nemirov aprila 1918 v Ljubljani pritisnile na dunajsko vlado, da je 12. maja gibanje  prepovedala. A  prepoved  se  tedaj  praktično ne  spoštuje več. Temu so zagotovo botrovale razmere ob koncu vojne, predvsem vse bolj izrazit občutek, da monarhija ne bo preživela.69 Ne nazadnje pa je maja prišlo tudi do odločilnega preloma v de- klaracijskem gibanju, ko je cesar Nemcem s slovenskih ozemelj 25. maja obljubil nedeljivost dežel.70 Pritiski germanizacije, nevarnost Petra Testen Koren 114 67 Bobič, 2014, 214.  68 Pleterski, 1971, 175. 69 Glej še Bobič, 2014, 212. 70 V maju so množično izbruhnili tudi vojaški upori, ki so jih sprožili v naj- večji meri nekdanji vojni ujetniki iz sovjetske Rusije, ko so se vrnili domov. Med uporniki so se znašle tudi na narodnostni osnovi vzpostavljene slo- venske, srbske, slovaške in češke enote, kar je pomenilo, da te slovanske enote za monarhijo preprosto niso bile več zanesljive. Zanimivo je, da je prav ta nacionalni element, občutek pripadnosti in zahteva po miru, ne pa revolucionarni impulz z boljševiškimi vplivi, ki se je zdel oblastem ve- liko nevarnejši, prevladal. A čisto vsem, tako vojakom na fronti kot popu- laciji v zaledju, pa je bilo skupno to, da so stradali. Za pregled slovenskih 06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 114 iz Italije in agresivni madžarski nacionalizem so postopoma zasenčili tako argumente pravoslavne nevarnosti kot želje, da bi jugoslovanska entiteta obstajala znotraj habsburških okvirov. Dva dni pozneje so slovenske politične stranke sprejele izjavo, da od zahteve po usta- novitvi jugoslovanske države ne odstopajo. Retorika se je nepovratno spremenila, izjava pa ne omenja več habsburške klavzule.71 * * * Vojna na domači fronti z roko v roki s pomanjkanjem, lakoto, je bila organsko povezana z ženskami. Oblasti so od civilnega prebi- valstva, še posebej pa od žensk pričakovale, da bodo tiho prenašale skorajda nemogoče  razmere,  ker  je  tako od njih  zahtevalo  vojno stanje. Ženske so zato v boju za preživetje ubirale različne, velikokrat tudi nelegalne rešitve (poneverbe dokumentov, živilskih nakaznic, tatvine,  skrivanje  pridelkov  in  njihovo nezakonito  draženje  itd.). Predvsem pa so poteze lokalnih oblasti, z njimi pa tudi države pri vprašanju preskrbe vedno bolj občutile kot nasilje. Stopile so na ulice in postale del veliko širšega, globalnega protesta za boljše ži- vljenjske pogoje, “za kruh”, hkrati pa so zahtevale prekinitev vojnih spopadov in vrnitev njihovih najdražjih domov. Marta Verginella je v uvodniku k razstavi 1917 – Ženske na ulicah. Za kruh in narod (2017)  izpostavila,  da  so  ženske  postavile  politično  ceno  za  svoj medvojni domoljubni angažma. Marsikje so zahtevale splošno vo- lilno pravico in večje pravice na delovnem mestu, na Slovenskem 115 “Dajte nam kruha! Sklenite mir!” uporov v Judenburgu (12. maja), Murauu (14. maja), Radgoni (23. maja) in uporov pripadnikov drugih slovanskih narodov v Rumburgu, Pécsu in Kragujevcu glej več: Nemanič, 2002, 137–143; Plaschka, Haselsteiner, Sup- pan, 1974, 324–400. 71 Stavbar, 1993; Grdina, 2003; Bobič, 2014, 212–223; Granda, 2014, 15-27; Rahten, 2016. 06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 115 pa so se kot pripadnice množičnega deklaracijskega gibanja posta- vile za pravico do nove domovine.72 Bibliografija AJLEC, K. (2015): “Vojaške preskrbnine in pokojnine v prvi svetovni vojni. Zakonodaja in izvedba”, Prispevki za novejšo zgodovino, LV/2, 126–142. ALPERN ENGEL, B. (1997): “Not by Bread Alone. Subsistence Riots in Russia  during World War  I”,  The Journal of Modern History, 69/4, 696–721. BELL, A. C. (1961): The Blockade of the Central Empires, London, HMSO. BOBIČ, P. (2014): Vojna in vera. Katoliška cerkev na Slovenskem 1914–1918,  Celje,  Celjska  Mohorjeva  družba,  Društvo  Mohorjeva družba. BRODNIK, V. (1989): “Preskrba Ljubljane med 1. svetovno vojno”, Prispevki za novejšo zgodovino, 29/2, 281–323. CERGOL PARADIŽ, A., VERGINELLA, M.  (2016):  “Volemo pan, polenta e lavor”: le proteste delle donne triestine, 1914–1918, Genesis: rivista della Società Italiana delle Storiche, 15/1, 87–112.  Cfr. (194) Ordinanza imperiale del 1 agosto con la quale si definis- cono le norme relative all’approvvigionamento della popolazione con i beni di prima necessità nel periodo di durata delle condizioni di guerra, in “Codice civile per  i regni e  le regioni rappresentate nell’Assemblea nazionale”, 103 (1 agosto 1914), 909–911. CRESPI, S. (1937): Alla difesa d’Italia in guerra e a Versailles, Milano, Mondadori.  Petra Testen Koren 116 72 Verginella, 2017. 06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 116 DAVIS, B. J. (2000): Home Fires Burning. Food, Politics and Everyday Life in World War I Berlin, Chapel Hill, University of North Carolina Press. DRAŽUMERIČ, M.  (1988):  “Gospodarsko  življenje  v Beli  krajini med 1. svetovno vojno”, Zgodovinski časopis, 42/1, 94–95. ERJAVEC, F. (1928): Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem, Ljubljana, Prosvetna zveza.  FISCHER, J. (2006): “Gospodarstvo v vojnih razmerah,” v: Fischer J. et al. (ur.), Slovenska novejša zgodovina. Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije: 1848– 1992, Ljubljana, Mladinska knjiga, 148–150. GODINA GOLIJA, M. (1996): Prehrana v Mariboru v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja, Maribor, Obzorja. GRANDA, S.  (2014):  “Majniška deklaracija  1917”, v: Bršič, B.  et  al., Majniška deklaracija 1917–1989–2014, Ljubljana, Nova obzorja, 15–27. GRÁTZ, G., SCHÜLLER, R. (1930): Der wirtschaftliche Zusammen- bruch Österreich-Ungarns. Die Tragödie der Erschöpfung, Vienna, Hölder-Pichler-Tempsky. GRDINA, I. (2003): Slovenci med tradicijo in perspektivo. Politični mozaik 1860–1918, Ljubljana, Študentska založba. GREGORY, A.  (2008): The last great war. British Society and the First World War, New York, Cambridge University Press. HEALY, M.  (2004): Vienna and the Fall of the Habsburg Empire. Total War and Everyday Life in World War I, Cambridge, Cambridge University Press. HIMMELREICH, B. (1998): Prva svetovna vojna v dokumentih Zgo- dovinskega arhiva Celje, Celje, Zgodovinski arhiv. HIMMELREICH, B. (2001): Namesto žemlje črni kruh. Organizacija preskrbe z živili v Celju v času obeh svetovnih vojn, Celje, Zgodovin- ski arhiv. 117 “Dajte nam kruha! Sklenite mir!” 06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 117 HUNT, K. (2010): “The Politics of Food and Women’s Neighborhood Activism in First World War Britain”, International Labor and Wor- king-Class History, 77/1, 8–26. ISNENGHI, M., ROCHAT, G. (2000): La Grande Guerra, 1914–1918, Milan, Sansoni. JEGLIČ, A. B. (2015): Jegličev dnevnik. Znanstvenokritična izdaja, ur. Otrin, B., Čipić Rehar, M., Celje, Celjska Mohorjeva družba, Dru- štvo Mohorjeva družba; Ljubljana, Nadškofijski arhiv. LIKAR, S.  (2005): Valentin Oblak, kronika župnije Kropa 1914–1918, Ljubljana, Inštitut za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti, Družina.  MLAKAR ADAMIČ, J. (2004): Teknilo nam je!, Trbovlje, Zasavski muzej. NADLIŠEK BARTOL, M. (2005): Na obali, Trst, ZTT=EST. NEMANIČ, I. (2002): “Upori slovenskih vojakov v maju 1918: Ju- denburg – Murau – Radgona”, Arhivi, 25/1, 137–143. OFFER, A. (1989): The First World War: An Agrarian Interpretation, Oxford, Oxford University Press.  OSBORNE, E. W. (2004): Britain’s Economic Blockade of Germany, 1914–1919, London, New York, Routledge.  PARMELEE, M. (1924): Blockade and Sea Power, New York. PLASCHKA, R. G., HASELSTEINER, H., SUPPAN, A. (1974): Innere Front. Militärasistenz, Wilerstand und Umsturz in der Donaumo- narchie 1918. Erster Band: Zwischen Streik und Meuterei, München, R. Oldenburg Verlag, 324–400. PLETERSKI, J. (1971): Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo, Lju- bljana, Slovenska matica. PLETERSKI, J.  (1989):  “Zunanji odmevi deklaracijskega gibanja”, Zgodovinski časopis, 43/1, 59–64. RAHTEN, A. (2016): Od Majniške deklaracije do habsburške detro- nizacije. Slovenska politika v času zadnjega habsburškega vladarja Karla, Celje, Celjska Mohorjeva družba, Društvo Mohorjeva družba. Petra Testen Koren 118 06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 118 REISMAN, A. (1939): Iz življenja med vojno, Maribor, [s. n.]. SCHULZE, M.  S.  (2005):  “Austria-Hungary’s  economy  in World War I”,  v:  Broadberry,  S. N., Harrison, M.  (ur.),  The economics of World War I, Cambridge, New York, Cambridge University Press. SEDMAK, D. (2003): Ob vznožju branikov. Solkan in Solkanci med prvo svetovno vojno,  Celovec, Ljubljana, Dunaj, Mohorjeva založba. SEDMAK, D.  (2006): Kanal ob Soči, Nova Gorica, Goriški muzej; Kanal ob Soči, Občina. SELIŠNIK, I. (2005): “Ženske v zaledju vojnih zubljev”, v: Vodopivec, P, Kleindienst, K., Velika vojna in Slovenci 1914-1918, Ljubljana, Slo- venska matica, 185–198. SELIŠNIK,  I.,  CERGOL  PARADIŽ,  A.,  KONCILIJA,  Ž.  (2016): “Frauenproteste in den slowenischsprachigen Regionen Österreich- Ungarns  vor  dem und  im Ersten Weltkrieg”,  Arbeit, Bewegung, Geschichte. Zeitschrift für historische Studien, 2, 44–62. STAVBAR, V. (1992; 1993): “Izjave v podporo majniški deklaraciji”, Zgodovinski časopis, 46/3, 357–381; 46/4, 497–507; 47/1, 99–106. STRACHAN, H. (2005): La prima guerra mondiale. Una storia illu- strata, Milano, Oscar Mondadori (The First World War. A new ilu- strated history, 2003). Strle, U. (2015): “K razumevanju ženskega dela v veliki vojni”, Pri- spevki za novejšo zgodovino, LV/2, 103–125.  STRLE, U. (2016): “Delavke v ljubljanski industriji med veliko vojno (1914–1918)/Female workers in Ljubljana’s industry during the Great War (1914–1918)”, v: Vurnik, B. (ur), Nova doba prihaja! Industrija – delo – kapital/A new age is coming! Industry – labour – capital, Lju- bljana, Mestni muzej, 96–113.  STRUVE, P. (1917): The Exhaustion of Germany’s Food and Fodder Supply, Petrograd. 119 “Dajte nam kruha! Sklenite mir!” 06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 119 ŠORN,  J.  (1997):  Slovensko gospodarstvo v poprevratnih letih 1919−1924, Ljubljana, Cankarjeva založba. SVOLJŠAK, P. (2004): “‘Tudi jaz sem pomagala do velike zmage!’ Položaj in vloge žensk na Slovenskem med 1. svetovno vojno”, v: Ženske skozi zgodovino. Zbornik referatov 32. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Celje, 30. september–2. oktober, Ljubljana, Zveza zgo- dovinskih društev Slovenije, 153–158. ŠTEPEC, M. (2012): “Ženske v vojni 1914–1918”, v: Kokalj Kočevar, M. et al.  (ur.), Slovenke v dobi moderne, Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije, 64–75.  THOMPSON, E. P. (1971): “The moral economy of the English crowd in the eighteenth century”, Past & Present, 50/1, 76–136.  UDE, L. (1970): “Deklaracijsko gibanje pri Slovencih”, Zgodovinski časopis, 24/3–4, 191–207. VERGINELLA, M. (2017): Uvodnik k razstavi 1917 – Ženske na ulicah. Za kruh in narod. VINCENT, P. (1985): The Politics of Hunger: Allied Blockade of Ger- many, 1915–1919, Athens, Ohio University Press.  Časopisni viri: Slovenec (1917), Ljubljana, Ljudska tiskarna Ljubljanski škofijski list (1919), Ljubljana, Škofijski ordinariat.  Novi Čas (1915), Gorica, Katoliško tiskovno društvo.  Ilustrirani glasnik (1915), Ljubljana, Katoliška tiskarna. Slovenski narod (1915, 1918), Ljubljana, Narodna tiskarna. Naprej (1917, 1918), Ljubljana, Iza Prijateljeva. Edinost (1918), Trst, Ivan Dolinar. Arhivski viri: Archivio Generale del Comune di Trieste (Mag_I_693_1917_2) Arhiv Republike Slovenije (SI AS – 307 Deželno sodišče v Ljubljani) Petra Testen Koren 120 06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 120 Muzej novejše zgodovine Slovenije (MNZS – Fond Razglasi) Pokrajinski arhiv Maribor (PAM – izjave v podporo Majniški dekla- raciji) Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL – okrožnica ljubljanskega dežel- nega glavarja, 5. aprila 1916) Spletni viri: http://www.arhiv.gov.si/si/delovna_podrocja/razstavna_dejavnost/a rhivalija_meseca_februar_2018/ (zadnji dostop 5. 3. 2018) http://encyclopedia.1914-1918-online.net/article/food_and_nutri- tion_austria-hungary (zadnji dostop 5. 3. 2018) Razstave: 1917 – Ženske na ulicah. Za kruh in narod. Razstava v prostorih Usta- nove “Fundacija Poti miru v Posočju”, Kobarid, od 16. junija do no- vembra 2017. Avtorji: Marta Verginella, Petra Testen, Robert Deve- tak, Kornelija Ajlec, Ana Cergol Paradiž, Irena Selišnik, Urška Strle, Tadej Koren, Peter Mikša, Petra Svoljšak. 121 “Dajte nam kruha! Sklenite mir!” 06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 121 06 - PetraTesten 6. 06. 2018 08:39 Page 122 Manca Erzetič1 Ruska revolucija skozi prizmo Kosovelovega nazora in poezije Izvleček: Članek obravnava vpliv ruske revolucije, kot se izpričuje v intelektualni in pesniški ustvarjalnosti Srečka Kosovela. Ta vpliv je večplasten in tudi zapleten, saj se tu prepletajo družbeno-kritični, kulturno-refleksijski, estetski, poetološki in osebni vidiki. Ključna je ob tem Kosovelova okupacija s kriznim položajem humanosti v zgodovinski situaciji Evrope in sveta po koncu prve svetovne vojne, ki zadeva tako posameznika kot skupnost, tako delavca kot narod. Ruska revolucija je tako pri Kosovelu nedvomno vzbudila prepri- čanje o tem, da bi svet lahko postal humanejši, hkrati pa ga ne mo- remo razumeti kot “vernika revolucije” v smislu podložnosti revo- lucionarni ideologiji. To mesto oblikovanja “Nove humanosti” pri njem vsekakor zavzema umetnost.  Ključne besede: ruska revolucija, Srečko Kosovel, ideologija, tota- litarizem, Slovenci, kultura UDK: 821.163.6:323.272(47)"1917" Russian Revolution through the Prism of Srečko Kosovel’s World View and His Poetry Abstract: The article deals with the influence of the Russian Revo- lution as evidenced in Srečko Kosovel’s intellectual and poetic cre- ativity. Multifaceted and complicated,  this  influence includes so- cio-critical,  cultural-reflexive,  aesthetic  and poetological  aspects. 123 Moni tor ISH (2018), XX/1, 123–137 Pregledni znanstveni članek Review article 1Mag. Manca Erzetič je doktorandka filozofije na Filozofski fakulteti Uni- verze v Ljubljani in mlada raziskovalka na Inštitutu Nove revije. E-naslov: manca.erzetic@gmail.com.  07 - MancaErzetic 16. 10. 2018 13:54 Page 123 Of key importance is Kosovel’s preoccupation with the crisis of hu- manity  in  the historical  situation  of Europe  and of  the world  in general after the end of the First World War, which affected both individual and community, both worker and nation. While the Russ- ian revolution undoubtedly led Kosovel to believe that the world could become more humane, he cannot be considered a ‘believer of the revolution’ in the sense of adherence to revolutionary ideol- ogy. In his view, the role of creating a ‘New Humanity’ definitely belonged to art. Key words: Russian revolution, Srečko Kosovel, ideology, totalitar- ianism, Slovenes, culture 0 0 0 Prispevek je nastal v okviru širšega premisleka o človekovem po- ložaju v svetu in njegovi umeščenosti v zgodovinsko situacijo 20. stoletja skozi prizmo bivanjskega nazora in poezije Srečka Kosovela2 Ruska revolucija, ki je bila eden od temeljnih vzvodov (pre)obliko- vanja družbenih ureditev 20.  stoletju,  je vzniknila  iz nečloveških bivanjskih  in ekonomskih razmer kmetov na podeželju, socialne, gospodarske  in politične nemoči delavstva  ter političnih, gospo- darskih,  kulturnih  in  izobraževalnih  privilegijev  vladajoče  elite, predvsem pa spričo nevzdržnih razmer na frontah druge svetovne vojne.3 A čeprav vse te razmere upravičujejo “upor množic” in zah- tevo po vzpostavitvi svobodnejše in pravičnejše družbe, z njimi ne moremo zadovoljivo upravičiti tega, kar je sprožil oktobrski revo- Manca Erzetič 124 2 Prispevek v okviru raziskovalnega projekta  “Kontemporalnost razume- vanjskega konteksta ter izražanje osebne in družbene svobode”, P6-0341.  3 Podrobneje Hobsbawn, 2000.  07 - MancaErzetic 16. 10. 2018 13:54 Page 124 lucionarni prevrat4: pod “diktaturo proletariata”, ki je bila bolj krinka za diktatorske interese novih oblastnikov, “novega razreda”, se raz- vije  revolucionarni  teror  in  totalitarizem,  ki  ga  lahko  štejemo  za nov pojav v politični zgodovini, in hkrati za tistega, ki je bistveno opredelil družbena dogajanja v 21. stoletju.5 Ruska revolucija je že takoj po koncu prve svetovne vojne ne- posredno vplivala  tudi na slovensko družbo.6 Njen položaj  je za- znamovala predvsem narodna razdeljenost med tri države, Jugo- slavijo, Avstrijo  in  Italijo;  v  vseh  treh  državnih  okvirih  Slovenci niso mogli svobodno in avtonomno zaživeti in oblikovati prave sa- mobitnosti, vrh tega se tej narodni in državni blokiranosti pridru- žujejo še slabe socialne razmere, ki same po sebi kličejo po uporu iz hlapčevstva, tako v narodnem kot socialno-političnem okviru. Pesnika Srečka Kosovela nedvomno lahko štejemo kot pričevalca tega obdobja in razmer v njem7, a hkrati je tudi pričevalec še nečesa “višje” oziroma “globlje” segajočega: krize evropskega človeka, krize evropske humanosti. Kosovel je seveda zelo dobro občutil, kako se je prva svetovna vojna zarezala v Primorsko, s tem da je bila soška fronta ena izmed najgrozovitejših v svetovni zgodovini na splošno. Bil je priča vzponu italijanskega fašističnega gibanja pod vodstvom Benita Mussolinija – Duceja. Neposredno je spremljal, kako je Italija po Rapalski pogodbi leta 1919 začela s političnim, kulturnim in go- spodarskim onemogočanjem “priključenih” primorskih Slovencev. Že leta 1920 se je slovenski narod lahko docela prepričal o tem, kar je prej morda samo slutil, namreč, da mu pod italijansko oblastjo ni 125 Ruska revolucija skozi prizmo Kosovelovega nazora in poezije 4 Glej Rabinowich, 2017; glej tudi spremno besedo Igorja Grdine v Pipes, 2011, ter njegov ekspoze na omizju o ruski revoluciji v organizaciji INR: https://www.youtube.com/watch?v=8tcdAkBNLF4. 5 Prim. Pons, 2017. 6 Podrobneje Kermavner, 1967. 7 Prim. Pahor, 2008. 07 - MancaErzetic 16. 10. 2018 13:54 Page 125 (pre)živeti8. Hkrati so se naznanjali obrisi nacionalnih trenj v no- voustanovljeni SHS, ki so potem trajali in se krepili skozi obdobje obeh Jugoslavij, kljub “bratstvu med narodi” kot najvišje razglašeni paroli  poavnojske  Jugoslavije. Koroškega  plebiscita  in  njegovih posledic za “slovenski živelj” pravzaprav ni treba posebej navajati, dovolj je statistično navesti, koliko tega življa je danes na avstrijskem Koroškem še preostalo. Vojaška militantnost in politična represija, pa tudi manipulativna diplomacija so pri Kosovelu nedvomno pustile neko “travmo”9 in v njem še dodatno vzbudile občutljivost za nesvobodnega, “malega človeka”,10 izhod iz ujetosti pa je pesnik nedvomno videl v revoluciji človeka in umetnosti. Občutek  nemira  in melanholije,  bivanjske ujetosti na eni in potrebe po revoluciji za človeka na drugi strani, je pesnik pogosto opisoval  s pomočjo pesniških  impresij  (npr.  v Manca Erzetič 126 8 Boris Pahor neposredno priča o tem, kako so 13. 7. 1920 fašisti požgali Narodni dom, slovensko kulturno-izobraževalno središče v Trstu. Narodni dom se je ob požigu spremenil v “gromozansko ognjeno gmoto, obkro- ženo z vpijočimi fašističnimi skvadristi” (Pahor, 2008, 23). Kosovel svoja občutja po tem dogodku strne v pesmi Ekstaza smrti, obenem pa v pismu Branku Jegliču zapiše: “Saj ni čudno, da je kaj takega mogoče v teh raz- merah, ko se vozijo vojaki na mejo in trepečemo, da nas – zaradi naše po- štenosti odpeljejo. Hudo mi je in zakaj nisem pri morju vladajočem, da bi se veselil? Čemu? Podrli so grad Slovencev in odprli so vstajo in podprli zavestnost in jo potrdili” (Kosovel, 1977, 283). A slovenski jezik ostaja pereč problem tudi skoraj sto let pozneje, kar je privedlo do nuje po manifestu, dne, 13. 7. 2016, torej na dan požiga Narodnega doma, ko je bila v prostorih Slovenske matice sprožena manifestacija “Zagovor slovenščine” v pod- poro “ohranjanju” visokošolske in znanstvene rabe slovenščine – v Slove- niji! Glej:  http://www.zagovor-slovenscine.si/wp-content/uploads/2016/ 09/Vabilo-Zagovor-sloven%C5%A1%C4%8Dine.pdf.  9 Fenomen travme ima sploh osrednjo veljavnost v obravnavah pričevanj- ske literature, prim. Felman, 1992. 10 Glej Kosovelovo pismu Branku Jegliču (Kosovel, 1977, 279–285). 07 - MancaErzetic 16. 10. 2018 13:54 Page 126 pesmih Premišljevanje, Kraška vas, Z otožnostjo strmim idr.). V ne- katerih Kosovelovih pesmih (npr. Sferično ogledalo, Pesem številka X; Kons Z; Ej, hej; Napis nad mestom itd.11) najdemo onomatopo- etične izraze za strojnice in drugo mehaniko topniškega obstrelje- vanja, uporabo plinskih bomb in podobnih uničevalnih sredstev, ki aludirajo na futurizem, vendar tu seveda izostane ideološka na- vezava, ki je očitna pri njegovem italijanskem sodobniku Marinet- tiju. Za Kosovela je bilo ključno vprašanje evropejstva in človečan- stva in ne t. i. družbenopolitične mode (npr. pesem Tujina in mi)12, kar je fašizem tudi očitno bil. Vprašanje človečanstva se v pesmih izraziteje nakaže pri prehajanju iz ekspresionistične13 v konstrukti- vistično poetiko, s katero se je neposredno seznanjal tudi iz ruskih revolucionarnih virov. Na podlagi opravljenih literarnozgodovinskih raziskav lahko ugotovimo, da Kosovel konstruktivizma ni sprejemal 127 Ruska revolucija skozi prizmo Kosovelovega nazora in poezije 11 S porušenim ravnotežjem med dvema poloma komunikativne zmožnosti in poskusom uravnoteženja s povezavo umetnosti in življenja v Kosovelo- vih konsih ter njegovem premislekih o sebi in družbenih normah poglo- bljeno ukvarjala Alenka Jovanovski v članku Kosovelovi konsi: nelahko ravnotežje med subjektom in družbo. (Jovanovski, 2005, 91–102, 225–238). 12 Kosovel, 1974, 41. 13 “[Kosovel] ni priznaval niti zgolj idealnega izvora umetnostne smeri niti jih ni imel zgolj za nasprotujoče člene prejšnjim stilom, torej zgolj za dialektično zakonitost znotraj zgodovine umetnosti, je tudi ekspresioni- zem motiviral predvsem s stvarnim človeškim stanjem in družbo, nje- govo vsebino in obliko je vezal na življenje vojnega in povojnega časa. Trdil je, da ekspresionizma ni rodil nazor, niti se ni rodil 'v umetnosti', rodil se je 'v življenju', rodila ga je evropska 'gospodarska vojna', na Slo- venskem pa je pognal po vojni 'iz naših obupnih razmer, iz štirikratne razkosanosti naroda'. Nastala je nova doba ali 'doba ekspresionizma v ži- vljenju', 'mrtva generacija' te dobe je vsesala 'glad in grozo vojne', hkrati pa začutila, da so v prihodnost obrnjene niti potrgane, da je bila zapre- dena v brezpotje kaosa: In rodil se je ekspresionizem iz človeštva” (Za- dravec, 1986, 143). 07 - MancaErzetic 16. 10. 2018 13:54 Page 127 ideološko, temveč se je z njim soočal in spoprijemal na umetniški ravni v iskanju samega sebe.14 Diferenciacija vloge proletariata Kosovel je bil dodobra seznanjen s kulturno in politično situacijo v Evropi  in  po  vsem  svetu,  o  kateri  so mu poročali  tudi  njegovi prijatelj in sorodniki.15 To je nedvomno pogojevalo njegovo razu- mevanje proletarske revolucije  in njene vloge za napredek člove- čanstva. Ob besedi revolucija največkrat pomislimo na radikalno spremembo družbenih, ekonomskih in političnih odnosov, ki jo iz- vede neka družbena sila.  Latinski  izraz  revolutio16 pomeni  spre- membo stanja, vendar imamo, ko govorimo o stanju družbe, opraviti s specifično situacijo, ki presega “golo” stanje, in prav zato lahko privede  do  družbene  spremembe  ali  do  družbenega prevrata. V primeru ruske revolucije je izstopila predvsem revolucionarna vloga proletariata, ki pa je podrejena neki diferenciaciji. Vprašanje proletarca kot delavca in proletariata kot delavskega razreda tvori osrednji element Kosovelovega izpričevanja silnosti revolucije. Revolucijo pri tem razume kot silo človeka ter ji zato pri- piše obče-človeško smisel. V konkretnem zgodovinskem primeru ruske  revolucije  se zastopanje proletarca kot človeka preobrazi v manipuliranje s proletarcem kot orodjem, morda celo tehniko revo- lucije. Ne  gre  za  revolucijo zaradi človeka, zaradi človečanstva, Manca Erzetič 128 14 Kosovel se je povezoval s konstruktivističnim slikarjem Avgustom Čer- nigojem, s katerim sta leta 1924 urejala glasilo Konstruktor. Več o tem Kos, 1986, 248–257; Zadravec, 1986; Vrečko, 1986; Vrečko, 2014. 15 Npr. Curcio, sestra Karmela, Černigoj, Gspan, Janežič, Leon in mnogi drugi. Podrobneje glej Rojc, 2007; Erzetič, 2010.  16 Glej vir: https://www.etymonline.com/word/revolution; http://www.fran. si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291356/revolucija?Fil- teredDictionaryIds=193&View=1&Query=revolucija. 07 - MancaErzetic 16. 10. 2018 13:54 Page 128 marveč za revolucijo “zavoljo” revolucije, torej voljo in moč revolu- cije, ki kot taka sila nujno sproža nasilje.  V opusu Srečka Kosovela  je proletarec obravnavan kot tvorni element nove družbe in kot avtonomna oseba. Kosovel ga kot takega ne le izpričuje v pesmih, ki so prežete z javljanjem nihilomelanholije in tesnobe,17 marveč bistveno mesto proletarca izrecno opredeli iz prostora in v prostoru umetnosti. Izrecno to nakaže v eseju Umetnost in proletarec:  “Ta  razredni  boj  daje  proletarcu  življenjsko  silo in življenjski program. Ali brez dovoda duševne kulture ostane  ta  razredni boj kakor neprižgana luč, ki ne more razsvetljevati kaosa vsa- kdanjih borb. Ta  luč  je umetnost in znanost. […] Umetnost za človeka. Zato, ker je edinole kultura tista, ki lahko prenovi in pre- obrazi človeka.”18 V Dnevniku VII: Cilji kulture o revoluciji meni, da: “[r]evolucija pride, ker mora priti, zato ker mora, je problem človeštva. Toda re- volucija ni tako enostaven pojem. […] Revolucija mora priti, popolna duhovna revolucija. A ta revolucija se je vedno in povsod začenjala v umetnosti in mi smo toliko revolucionarji, v kolikor so bili Preše- ren, Levstik, Cankar. Revolucija je vsebinski ne formalen pojav. Zre- voltirati svet se pravi, dati mu novo vsebinsko obliko.”19 Problematiko “revolucionarnega učinka” povzame tudi v Dnev- niku VII: Zenitizem in Slovenci: “Gospoda: Revolucija je resen pro- blem, največji problem sodobnega človeka in sodobne družbe. Re- volucija  je  etičen  problem,  ki  zahteva  znanosti,  ne  pa  takega igračkanja, kakor hočejo gospodje zenitisti, revolucija je stvarjenje; 129 Ruska revolucija skozi prizmo Kosovelovega nazora in poezije 17 Npr. Balada o svobodnem duhu; Proti človeku; Ekstaza smrti in mnoge druge.  18 Kosovel, 1977, 27. 19 Kosovel, 1977, 658. 07 - MancaErzetic 16. 10. 2018 13:54 Page 129 konstruktivni princip nove človeške družbe, nove duše, *konstru- ktivni princip vseh mladih evropskih umetnikov. Revolucija forme je preplitka in prekratkotrajna, revolucija, ki jo oznanjamo, je revo- lucija vsebine evropskega človeka, revolucija življenja sploh, kajti brez te ne more nastati nova umetnost.” 20 Pomembno je, da diferenciacija vloga proletariata, kolikor do- sega občečloveško raven, zadeva tudi položaj intelektualca v skup- nosti in narodu, še posebej “malem narodu”, kakor sicer sami sebe slikajo in odslikavajo Slovenci. Intelektualec je poklican, da osmisli eksistencialno partikularnost na individualni in skupnostni ravni: “Škodljiva [diferenciacija družbe; op. EM] je zato, ker se je slo- venska vodilna inteligenca odtujila potrebam slovenskega ljud- stva. […] Pozabila je […], da je potreba najti – ako naj ima življenje smisel  –  cilj  svoje borbe,  […]  formo  življenjske oblike naroda, ako naj Slovenci še ostanemo kot narod. Zato je velik del slo- venske inteligence omahnil tja, kamor je kazalo: v Jugoslaviji v jugoslovanstvo,  v  Italiji  v  italijanstvo,  v Avstriji  v  nemštvo … Kajti  vsak  slaboten, bolan človek  rabi opore,  tako  jo  je  rabila tudi slovenska inteligenca. Zato je ta slavna inteligenca postala obupno malodušna, ko smo doživeli rapallski dan ter dan koro- škega plebiscita. […] Dejstvo je, da nismo nikoli našli soglasja med slovenskimi življenjskimi vprašanji in med problemi, ki si jih je stavila Evropa, to dejstvo je vzrok naše politične in kulturne zaostalosti v preteklosti in sedanjosti. Preveč smo se ogledovali po Evropi, premalo po sebi.”21 Ošibitev partikularnega je  seveda  idealno mesto  za  vznik  ra- znarodovalnih, pa tudi totalitarnih tendenc. Kaj je lahko partikularna Manca Erzetič 130 20 Kosovel, 1977, 658. 21 Kosovel, 1977, 39–40. 07 - MancaErzetic 16. 10. 2018 13:54 Page 130 protitendenca? Kosovel v eseju Razpad družbe in propad umetnosti krivdo za situacijo, ki se je pripetila Slovencem po koncu prve sve- tovne vojne, sicer pripiše tujcem, a hkrati poudari slovensko oziroma “našo nepripravljenost”. “Raje hlapčujemo in sanjarimo, kakor da bi živeli in si vladali. [To je] verna slika našega duševnega življenja. Izmikanje  realnosti, bojazen pred  trdo  in brezobzirno palico vsa- kdanjosti in kot nujna posledica popolna desorientacija v vseh še tako neobhodnih in važnih življenjskih vprašanj[ih].”22 Vse to bo seveda postalo pomembno, ko se bodo Slovenci ne- posredno soočili  z učinki dveh  totalitarizmov na način, ki  jih ne bodo samo ogrožali, marveč bi jih lahko tudi dejansko uničili, eden “od zunaj”, drugi pa “od znotraj”. Možno je pokazati, koliko je Ko- sovel  slutil  ta  zgodovinski vihar,  ki  je prišel nad Slovence,  in ga razbral iz nasledkov spopada imperialističnih velesil v prvi svetovni vojni  ter  fašističnega nasilja nad Slovenci po njej. Seveda pa mu samo pojmovanje totalitarizma kot takega ni moglo biti znano. Totalitarizem predstavlja posebno obliko družbene diferencia- cije,  ki bistveno vključuje  indiferenco do družbe  zavoljo njenega podrejanja interesom revolucije. Gibanja ali stranke so urejene po neki hierarhični strukturi, totalitarizem kot tak pa teži k ukinjanju hierarhičnih razlik in radialni ukinitvi samega političnega delovanja, čeprav je vse “spolitizirano”. V totalitarizmu je edino, kar funkcio- nira, gnanje neke totalnosti, pogon, ki je vedno na delu. Hannah Arendt v delu Izvori totalitarizma navaja, da niti nacionalsocializem niti  boljševizem nista  nikoli  razglasila  nove  oblike  vladavine  ali potrdila, da sta s prihodom na oblast in nadzorom državnega me- hanizma dosegla svoje cilje.23 Njuni vladanji sta bili posebne v ne- čem, česar ne more doseči nobena država ali mehanizem nasilja, 131 Ruska revolucija skozi prizmo Kosovelovega nazora in poezije 22 Kosovel, 1977, 35. 23 Povzeto po Arendt, 2003, 409.  07 - MancaErzetic 16. 10. 2018 13:54 Page 131 temveč le gibanje, ki je stalno v pogonu; to pomeni, da je v stalni nadvladi vsakega posameznika v sleherni sferi življenja. To je funk- cija revolucije zaradi funkcioniranja revolucije. Tako tudi totalitarni vodja ali voditelj noče avtoritete po strukturi, marveč avtoriteto, po kateri strukture ni. Kriza človečanstva: revolucija “v” funkciji človeka in revolucija zaradi funkcioniranja revolucije Ideja  revolucije  je kot  taka pomembna za Kosovelovo poezijo, ne moremo pa na tej osnovi sklepati o povsem konkretni Kosovelovi ideološki prepričanosti in pripadnosti.24 Med Kosovelovim zagovo- rom revolucije in diktatom ruske revolucije je bistvena razlika glede revolucionarne namere  in mere:  revolucija “v” funkciji človeka ali revolucija  “kot” taka (revolucija  kot  gola  funkcija)25. Kosovel  – Manca Erzetič 132 24 O svoji nevpletenosti v zagovor katerekoli politične stranke ali politično naravnane umetnostne struje (npr. za razliko od Marinettija, ki je preko futurizma množično uglaševal umetnost s fašistično propagando oziroma oglaševal fašizem), je Kosovel spregovoril v predavanju Propad sodobne družbe in umetnost: “Predno začnem stvarno predavati, vas opozorim, da ne predavam niti v geslu kake politične ali kake umetnostne struje. Meni so vse politične struje enako zoprne, da, celo sovražim jih, a vse umetno- stne struje so mi enako prijazne.” (Kosovel, 1977, 807). 25 Tako recimo Dušan Kermavner z očitno namero ideološke diskretizacije Edvarda Kocbeka ob petdeseti obletnici oktobrske revolucije leta 1967 po- menljivo zapiše: “V nasprotju s Kocbekovim neumevanjem komunistične ideje, češ da je do 22. junija 1941 predstavljala nekakšno oviro za boj 'majh- nega in ogroženega naroda', ker da ga je obvezovala k nekemu “čakanju na strategijo in taktiko svetovne revolucije” in k nekakšnemu opičjemu posnemanju oktobrske revolucije, je zgodovinsko dejstvo, da je bila ta ideja največja pobuda za razvijanje slovenskega ljudskega boja za druž - beno in narodno osvoboditev ustrezno posebnim slovenskim okoliščinam — s Sovjetsko zvezo, izšlo iz oktobrske revolucije, kot mogočno moralno- politično oporo in zaveznico do naše osvoboditve v maju 1945”. (Kermav- ner, 1967, 1080). 07 - MancaErzetic 16. 10. 2018 13:54 Page 132 za(radi) človeka – postavi revolucijo v funkcijo človečanstva in umet- nosti, nikakor ne zaradi funkcioniranja oblasti ali celo totalne oblasti.  “Literarni center konstruktivistov”, ki je deloval od leta 1924, se je zavzemal za izrazito “zavestno” in “tehnizirano” umetnost, želel postati resnični “odsev organiziranega navala delavskega razreda”,26 a Kosovelov pogled na vlogo umetnosti  je v tem pogledu očitno bil “deljen”. Seznanjen je bil tudi s konstruktivistično estetiko Kan- dinskega, ki je v primerjavi s tedanjo boljševiško ideologijo oziroma leninizmom zastopal drugačno stališče o človekovem smislu in po- menu svobode.27 Kosovel je bil seznanjen tudi s konstruktivističnim pogledom Ela Lissitzkyja in pisatelja Ilje Ehrenburga, ki sta v letih 1921–1923  izdajala konstruktivistično revijo Vešč. Po mnenju  lite- rarne zgodovinarke Tatjane Rojc je Kosovel konstruktivistično obli- kovno logiko uresničeval z navidezno racionalnim postopkom, preko katerega je stopnjeval emocionalno dinamiko, idejno in etično udar- nost pesniške volje, iz česar lahko sklepamo, da je to gibanje prevzel od t. i.  'vitalne konstruktivnosti'.28 S poskusom konstruktivističnih 133 Ruska revolucija skozi prizmo Kosovelovega nazora in poezije 26 Prim. Kos, 1986, 248–256. 27 Pismo Kandinskega Schönbergu, aprila 1923: “Cenim Vas kot umetnika in kot človeka, verjetno najprej kot človeka in pele kot umetnika. V takih primerih je narodnost res poslednja stvar, o kateri razmišljam – povsem ne- bistvena je zame (…) Samo med svobodnimi ljudmi se lahko pogovarjamo o tem. Kdor ni svoboden, to narobe razume. (…) Malo nas je, ki si lahko do- volimo na neki način notranjo svobodo . (…) Ni velika sreča to, da je človek Žid, ali Rus, ali Nemec, ali Evropejec. Veliko bolj pomembno je biti človek. Vendar mi moramo stremeti po tem, da postanemo ''nadčlovek''. To je na- loga redkih posameznikov” (navedeno po Rojc, 2007, 290). Rojčeva v na- daljevanju meni: “To so trditve, ki povzemajo znano Kosovelovo trditev: ''Moje življenje je moje, slovensko, evropsko in večno'', ki se, seveda, v nobe- nem oziru ne navezuje na posameznika na Nietzscheja, ampak, nasprotno, vodi v razmišljanje o vlogi posameznika, človeka, znotraj neke generacije, ki pravi Schönberg, ne pozna več sanj” (Rojc, 2007, 290). 28 Glej Rojc, 2007, 290. 07 - MancaErzetic 16. 10. 2018 13:54 Page 133 pesmi skuša umetniški koncept pokazati kot možen vidik revolucije za človeka,  s pomenom, kot ga  je  sam dojemal v geopolitičnem okviru razmer in razmerij – pomen naroda nad državo,29 da se slo- venski narod duhovno “premakne” iz stanja, v katerem se je znašel po prvi svetovni vojni. Za Kosovela je bila umetnost edina možnost iz krize človečanstva, v katero je bila tedaj ujeta Evropa, norišnica racionalnih duhov, norišnica civilizacije.30 Kosovelova nihilomelanholija je namreč posledica “utrujenosti” od človečanstva. Utrujenost, za katero pesnik pravi, da pride zato, ker ni “vsako naše delo za človeka, v njegovem imenu, zanj in za vse […]. Zato omahujemo in omagujemo, ker ni sile v nas, ne resni- čnosti.  Zase  delamo,  pa  umiramo ob  obloženi mizi,  ob  svetlem soncu, ker ni sile v nas, ki bi nas gnala skozi življenje kakor osvajalce, ki morajo zmagati”.31 Za delavca, človeka novega časa, obstaja po pesnikovem mnenju samo ena odrešitev: “rešitev sebe v ljudeh, re- šitev človeka v človeštvu. In to je pomenilo človečanstvo. […] Člo- večanstvo, delo za človeka.”32 Ali kakor pravi pesnik: “Videl sem nalogo, ki jo ima nova umetnost: človečanstvo. Odkriti mora krinko civilizacije, ki  je bolna, ker  je bolna družba, odpeti mora njegovo srce in odpreti pot od človeka do človeka. […] Zapadna civilizacija mora umreti, zapadna “umetnost” mora umreti in umrla bo, kakor Manca Erzetič 134 29 “*Narod je nad državo, ker je narod organičen, naturen in upravičen, a država mehanična, politično gospodarski faktor. Slovenski narod obstoja kljub temu, da je 1/3 Slovencev pod Italijo in [n]emško Avstrijo, kakor je obstojal slovenski narod tudi pod Avstrijo. Država je mehanična oblika družbe, izpremenljiva, ker jo točno poznamo. Narod *zatega delj ostane, ker je v bistvu neznanka, ki jo iščem v bistvu narodnosti. A eno je narod je nad državo.” (Kosovel, 1977, 658–659). 30 Glej esej Kriza človečanstva, Kosovel, 1977, 31. 31 Kosovel, 1977, 31–33. 32 Ibid., 32. 07 - MancaErzetic 16. 10. 2018 13:54 Page 134 se že pri nas pozna …Kajti kjer ni življenjske osnove, ne more nastati življenje. In tu je ni.”33 Te “življenjske osnove” za razrešitev krize človečanstva pa ni ne premogel ne zmogel noben od oblastnikov, ne car, ne stranke, ne boljševiki. Krize človečanstva ni rešila prav nobena revolucija doslej in tudi danes ne kaže, da bi bili kaj bližje temu. Kosovelovega pri- bliževanja in zbliževanja z revolucijo kot preobrazbo človeškosti in družbenosti ne moremo soodnosno postaviti ob idejo ruske revo- lucije, temveč jo lahko zgolj sopostavimo revolucionarni spremembi, ki si jo je želel “narod-proletarec” po vzoru ruske revolucije izboriti za izboljšanje družbenopolitičnih pravic. Jasno je, da ne gre za pod- poro ideologiji, ki so se je boljševiki posluževali pri implementaciji diktature proletariata, pa potem pri kompletizaciji internacionalnega komunizma. Ob tem se nam porajajo vprašanja o stanju “blokiranosti” člo- veškosti, ki zadeva možnost upora zaradi doseganja bolj človeške in bolj pravične družbe. Od kod pravzaprav ta upor? Odgovor  je nemara položen v sam smisel in tudi smotre humanosti, ki so po- stavili vprašanji spričo nemoči novega humanizem. Zakaj nove hu- manosti  človeka  vendarle  ni mogoče  zastavljati  revolucionarno? Je v humanosti sami podan povod, da po eni strani sili v revolucio- narnost, a hkrati tega vprašanja ne more razrešiti?  Če se za zaključek vrnemo k oznaki Boris Pahorja za Srečka Ko- sovela “Pričevalec zaznamovanega stoletja”,34 lahko samo rečemo, da je oznaka več kot na mestu, prav tako pa tudi zaznamek “zazna- movano stoletje”. Tisto, kar bolj od vseh svetovnih spopadov, tota- litarizmov, vstaj, znanstvenega in gospodarskega napredka, pa rev- ščine in obupa zaznamuje 20. stoletje, je kriza človeškosti; vprašanje, 135 Ruska revolucija skozi prizmo Kosovelovega nazora in poezije 33 Ibid., 32–33. 34 Pahor, 2008. 07 - MancaErzetic 16. 10. 2018 13:54 Page 135 kaj je človek in kaj človeškega je ostalo na človeku. Pesem in misel Srečka Kosovela neposredno  izpričujeta  to vprašanje. Kosovel ni zgolj pričevalec človeških razmer, marveč je predvsem pričevalec tega, čemur je človek kot človek po svojem smislu priča. Kosovelova misel in pesem spričo tega ni nikakršna “pričevanjska literatura”, ki je danes celo v modi, marveč pomeni neposredno izpričevanje smisla človeškosti, kolikor tvori smisel pričevanjskosti na splošno. Bibliografija ARENDT, H. (2003): Izvori totalitarizma, Ljubljana: Študentska za- ložba. ERZETIČ, M. (2010): Neevropski vplivi na poezijo Srečka Kosovela (Vpliv Rabindranatha Tagoreja), Nova Gorica: UNG.  https://www.etymonline.com/word/revolution; http://www.fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski- slovar/4291356/revolucija?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Quer y=revolucija. (Dostop: 27. 5. 2018.) FELMAN,  SH.  (1992):  Testimony: Crises of Witnessing in Literature, Psychoanalysis and History, New York  and London: Routledge. HOBSBAWN, E. (2000): Čas skrajnosti. Svetovna zgodovina 1914- 1991, Ljubljana Sophia. JOVANOVSKI, A.  (2005):  “Kosovelovi konsi: nelahko  ravnotežje med subjektom in družbo”, Kosovelova poetika, posebna števila re- vije Primerjalna književnost, 28, 91–102, 225–238. KERMAVNER, D. (1967), “Oktobrska revolucija in Slovenci”, v: Okt- obrska revolucija in Slovenci. Nacionalno vprašanje v Jugoslaviji v teoriji in politiki KPJ – KPS, Prispevki za zgodovino delavskega gi- banja VII/1-2 (1967), 1057–1080.   Manca Erzetič 136 07 - MancaErzetic 16. 10. 2018 13:54 Page 136 KOS. J. (1986): “Slovenska literatura in zgodovinska avantgarda”, Slavistična revija, 34, 248–257.  KOSOVEL, S. (1964). Zbrano delo 1, Ljubljana: DZS. KOSOVEL, S. (1974):. Zbrano delo 2, Ljubljana: DZS. KOSOVEL, S. (1977): Zbrano delo 3/1, Ljubljana: DZS.  PAHOR, B. (2008); Srečko Kosovel: pričevalec zaznamovanega sto- letja, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.  PIPES, R. (2013): Kratka zgodovina ruske revolucije, Ljubljana : Štu- dentska založba, 2013. PONS, S. (2017) Svetovna revolucija. Zgodovina mednarodnega ko- munizma: 1917–1991, Ljubljana: Sophia. RABINOWICH, A. (2017): Boljševiki prihajajo na oblast. Revolucija leta 1917 v Petrogradu, Ljubljana: Sophia. ROJC, T. (2007): Mon cher ami – DRAGI SREČKO … Neobjavljena pisma Srečku Kosovelu, Gorica: Goriška Mohorjeva družba.  VREČKO, J. (1986): Srečko Kosovel, slovenska zgodovinska avant- garda in zenitizem. Maribor: Obzorja. VREČKO, J. (2014): Konstruktivizm i Kosovel. Moskva: Centr knigi Rudomino. ZADRAVEC, F. (1968): Oktobrska revolucija in slovenska literatura, Murska sobota: Pomurska založba. ZADRAVEC, F. (1986): Srečko Kosovel (1904-1926). Koper, Trst: Lipa in Založništvo tržaškega tiska. ZADRAVEC, F. (1986): Slovenska ekspresionistična literatura, Mur- ska Sobota, Ljubljana: Pomurska založba in Znanstveni inštitut Fi- lozofske fakultete Univerze v Ljubljani. STALIN, I. V. (1948). Vprašanje leninizma. Ljubljana: CZ. 137 Ruska revolucija skozi prizmo Kosovelovega nazora in poezije 07 - MancaErzetic 16. 10. 2018 13:54 Page 137 07 - MancaErzetic 16. 10. 2018 13:54 Page 138 Neža Zajc1 Pojmovanje svobode na ravni umetniškega izraza med ruskimi pesniki – v času revolucije leta 1917 Izvleček: Prispevek obravnava razmere med ruskimi intelektualci v letu 1917, ko je rusko realnost prežemalo vrenje revolucionarnih dogodkov in revolucijskih zapletov. Avtorica se osredotoča na stanje zavesti izbranih pesnikov, Aleksandra A. Bloka, Osipa E. Mandel- štama, Vladislava Hodaseviča in Anne A. Ahmatove. Še posebej so proučeni osebni dokumenti, kot so dnevniki, pisma in pričevanja. Pričujoče besedilo kar se da verodostojno opisuje doživljanje ome- njenih pesnikov (odzive, dvome, vprašanja, ki so se porajala ob zgo- dovinskih  dogodkih)  ter  njihove  poskuse  zaobjetja  zgodovinske resničnosti kot neke idejne celostnosti, ki se je najbolj odražala v mislih o umetniški svobodi ali svobodi v ustvarjanju. Članek namreč podrobno predstavlja notranje življenje (vzgibe, pobude, nuje) tistih umetnikov besede, ki so se čutili poklicani, da s svojim ustvarjanjem ljudem tudi duhovno pomagajo.    Ključne besede: poezija, osebni zapisi, revolucija, besedna umet- nost, vprašanje umetniške svobode, ideja svobode v ustvarjanju UDK: 821.161.1''1917'' The Concept of Freedom in Artistic Expression as Held by Russian Poets during the 1917 Revolution Abstract: The article deals with the situation among Russian intel- 139 Moni tor ISH (2018), XX/1, 139–177 Izvirni znanstveni članek Original scientific article 1 Dr. Neža Zajc je raziskovalka na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU  in  raziskovalka  na  Inštitutu  za  civilizacijo  in  kulturo. E-naslov: neza.zajc@zrc-sazu.si. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 139 lectuals in 1917, when Russian reality was simmering with revolutionary events and concomitant complications. The author  focuses on  the state of consciousness of selected poets: Alexander A. Blok, Osip E. Mandelstam, Vladislav Hodasevich, and Anna A. Akhmatova. Partic- ular attention is given to personal documents, such as diaries, letters and testimonies. The paper seeks to describe as authentically as pos- sible the experience of the abovementioned poets (their responses, doubts, questions raised by the historical events) and their attempts to embrace the historical reality as a totality of ideas. This conceptual totality was most prominently reflected in their thoughts about artistic freedom or freedom of creation. Presented in detail is the inner life (motives, initiatives, needs) of those verbal artists who felt called upon to help people spiritually by means of their creativity. Key words: poetry, personal records, revolution, verbal art, the issue of artistic freedom, the idea of freedom of creation 0 0 0 Uvod Če bi verjeli zgolj resničnosti, kot se le-ta kaže, in pesniku, da on ni- kdar ne laže, ter ob tem omalovaževali prepad človeškega spomina, vedenja in zgodovine, potem bi bilo mogoče tudi zanikati posamez- nikovo nesrečo, duševni zlom in vero v življenje. Vendar so se leta 1917 ruski intelektualci znašli v še bolj zagonetnem položaju, saj so živeli sredi zrušenja zgodovinskega trenutka, sredi propadanja sle- hernega upa in zamisljivih idej ter med ljudmi, ki so umirali z upa- njem – brez obupa. Zato se zdi, da bi nemara mogli verjeti pesniku Aleksandru Aleksandroviču Bloku, da ga je vodila neoporečna drža- vljanska volja, ko  je sprejel službo pri začasni vladi. 8. maja  je bil Neža Zajc 140 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 140 pesnik  imenovan za  redaktorja  stenografskih poročil, ki  so  jih za Ustanovitveni zbor evidentirali člani Nujne zasliševalske komisije, ustanovljene v začasni vladi pod predsedstvom Nikolaja Konstanti- noviča Muravjeva. Blok je šele iz časopisne notice, dne 7. maja, ko je gosto naletaval sneg in je vremensko podporo notranjemu občutenju vznemirjenosti ob neki veličastnosti Peterburga doživljal kot naravno podporo, izvedel, da je bil skupaj s Pjotrom Osipovičem Morozovom (literarno-gledališkim kritikom in strokovnjakom za A. S. Puškina) in s Pavlom Nikitičem Sakulinom (literarnim zgodovinarjem) izbran za člana literarne komisije, ki je nasledila nekdanjo Gledališko-lite- rarno komisijo Aleksandrinskega gledališča. 25. maja leta 1917 je v svoj dnevnik zapisal naslednje misli: “Stara ruska oblast se je delila na odgovorno in na neodgovorno. Prva je bila odgovorna le pred drugo, ne pa pred ljudstvom. A takšna ureditev je bila namenjena verujočim ljudem (vera v cer- kveno krizmo), možatim (nerazdvojenim) in poštenim (aksiom nravstvenosti). Z neizmerljivim razvojem Rusije v globino in ši- rino je oblast terjala še velelnik genialnosti. Vseh teh lastnosti že dolgo ni bilo med nosilci oblasti v Rusiji. […] Brezvladje na vrhu je bilo uravnoteženo z ravnodušjem spodaj. Ruska oblast se je opirala na korenine ruskega naroda. Zanikanju je odgovorilo zanikanje […] Zato je nastala vojna med leti 1914–1917. Vendar se je treba zavedati, da se je stara ruska oblast opirala na zelo globoke lastnosti ruske duše, ki so bile vztrajnejše, kot se je bilo tega mogoče zavedati po revoluciji. […] Zato pojmovanje revo- lucijskega naroda ne ustreza povsem realnosti, saj se rusko ljud- stvo ni moglo tako hitro in nepričakovano preobraziti.”2 141 Pojmovanje svobode na ravni umetniškega izraza med ruskimi pesniki 2 Aleksandr Blok, Sobranie Sočinenij, T. 7, Avtobiografija 1915, Dnevniki 1901–1921, Moskva-Leningrad, 1963,  254–255. Dalje po kazalko: Blok, SS, št. dela zbirke pesnikovih zbranih del, str.  08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 141 … iz prejšnjega stanja vernikov v ljudi drugačnega kova, z nado in  zastavo  in  sposobnostjo  pozabe,  bi  nemara  mogli  nadaljevati pesnikovo razmišljanje, če bi si v tem trenutku dovolili odstop od poskusov premočrtnega literarnozgodovinskega in znanstveno ve- rodostojnega osmišljanja. Vendar je Aleksander Blok še dodal, da revolucija predpostavlja močno voljo, ki pa je v pojavu ruske revo- lucije sam ni našel. Tistega  leta  je bila njegova korespondenca z ženo Ljubov Dmitrijevno Blok, ki je tedaj kot igralka z gledališčem gostovala v Pskovu, podvržena vojaški cenzuri. Nova služba redak- torja v Zim(n)skem dvorcu je pesniku omogočila državljansko le- gitimnost, pa tudi prisotnost na zaslišanjih. Ob tem je bil Blok nav- zoč  ob  takih  pričevanjih,  ki  so  govorili  o  dogodkih,  kakršne  po njegovih besedah “slišijo in vidijo le redki in to enkrat na sto let”.3 Protislovna občutja, okus grenkobe in tudi čudna pomembnost so navdajali pesnika, ki je leta 1917 začel obiskovati jetnike v zaporih ter zbirati hrano za reveže. Tako je dva dni po citiranem zapisu, 27. maja, obhodil osemnajst ječ, kjer je pogosto doživel tudi neprijetne stike s trpečimi. Svojo tesnobnost in popuščanje zdravorazumskosti ob številnih “grozljivih (strašljivih zaradi človeške brezumnosti dob. histeričnih) prizorih”,4 je pesnik opisal z naslednjimi besedami: “Ko možgani od napetosti  skoraj popustijo  (poleg  tega, da  je nujno  zdržati  v  opredeljenem  umskem  stanju  in  obenem  biti pozoren, da ne bi ničesar spustil, nemara ne slišal ali ne videl), je za hip nekoliko lažje, ko pa se odmakneš, postane zelo nela- godno: strašna osamljenost  in nikomur ne moreš ničesar reči niti se z nikomer posvetovati. Ne vem, kako bo dalje, ne vidim naprej.”5 Neža Zajc 142 3 Blok, SS, 6, 491. 4 Prav tam, 497. 5 Prav tam, 496. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 142 Nekaj dni zatem je kupil živež (kašo) ter ga poslal v zaporniške prostore. Nezaupljivost do vseh dozdevnih evropskih zaveznic se je kazala v nazornem razmerju med čutom za resnico in ponever- bami le-te. Resnicoljubnost je ostajala lastnost redkih molčečih pes- niških duš. Zato se ne gre čuditi tedanji Blokovi razdvojenosti, ki je posegla globlje od trenutnih ravnanj: “Nasploh imajo vsi prav: in kadeti, in Gorki ‘z dvema dušama’6 imajo prav in v boljševizmu je to strašljiva resnica. Ničesar ne vidim naprej, čeprav nikdar ne  izgubljam optimizma. Vsi oni, ‘stari’ in ‘novi’, sedijo v nas samih; v meni še najbolj. Že vidim v zraku; zemlje ni, pa tudi neba ne. Ob vsem tem pa je Peterburg spet nenavadno lep.”7 Pesnik je imel ostanke “stare banalnosti in vsakdanjosti, ki gnez- dita v mnogih zidovih” za najhujše zaviranje revolucionarnih do- godkov. A historični položaj Rusije, ki se je začela – morda lahko rečemo – prvič v zgodovini odpirati Evropi, pa tudi lastni nezava- rovani resničnosti, je bil še bolj zapleten, saj so se preizkušnje ruske tradicije – teh so bili Rusi namreč vajeni – izkazale za redundantne, medtem  ko  se  je  ruska  zgodovina  zazdela  prosojna,  lahkotna  in skorajda  neoprijemljiva.  Celo  na  trenutke  zamegljena,  čeprav  ne nebistvena. Ruska resničnost se je čedalje bolj spreminjala v krvavo in  nesmiselno  vojno,  kakor  bi  se  izmikala  vidu,  kot  je  tožil  Blok (“ne vidim naprej”) in tako tudi zaključil pismo materi, v katerem ji je pretresen sporočil o obnovitvi smrtne kazni (pa “čeprav na fronti” in “načeloma” le “v primeru bega”), ki ga je napisal zvečer, 12. julija v Petrogradu: “Ponovno ne vidim prihodnosti, zato ker se prekleta vojna vleče in spet zaudarja po njej. Veliko reči me zmede in vzne- 143 Pojmovanje svobode na ravni umetniškega izraza med ruskimi pesniki 6 M. Gorki je leta 1916 napisal traktat z naslovom “Dvodušje”. 7 Blok, SS, 6, 495–496. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 143 miri, da ne morem razumeti, za kaj gre. […] Danes nekako ne morem pisati, tako zelo spet ni mogoče videti prihodnosti.”8 Tolažil se je le s  tem, da  je ubeseditev dogodkov v predsednikovih ustih mogel izenačiti  z vzdušjem  iz Puškinove pesnitve  Gostija v času kuge.9 Njegov položaj ponazarja tudi Blokova udeležba na lokalnih mes- tnih volitvah in njegovo zadovoljstvo, da se je mogel pridružiti najn- ižjim slojem (“krojač, kuharica  in veliko delavcev”), ko  je volil za socialistično stranko, nasprotno menjševikom.  Misli o zgodovini Tudi o ruski zgodovini so ruski intelektualci v tistem času mislili zgolj z veliko težavo in naporom. V nasprotju z resničnostjo je bila primerjava  z  Evropo  neprestano  pred  očmi.  Blokove  besede  (“V vsem svetu zveni zvon antihumanizma”)10 so tradicijo ruskega pra- voslavja umeščale višje od propadlega evropskega humanizma. V proznem zapisu “Propad humanizma” je Blok z nekakšnim zanosom zapisal: “Glavno dejstvo, ki ga ne moremo zanikati, je, da gibanje, ki smo mu priča v današnjem času, ne moremo izmeriti z nikakrš- nimi humani(stič)imi merami, ne moremo ga pojasniti z nikakrš- nimi  civilizacijskimi  oblikami.  Civilizacija  je  zadnja  leta  večkrat brezupno  poskušala  ujeti  gibanje;  najbolj  nesrečen  primer  je  bil poskus, da bi se prilagodila najbolj banalni  in najstrašnejši vojni med vojnami ….”11 Take misli pa niso navdajale samo pesnikov. Med intelektualci v Rusiji je bilo tedaj razširjeno misliti o renesansi kot o vzorčnem podvigu evropske umetnosti tako, da so nanjo preusmerili tedanje stanje,  renesanso pa zato razumeli predvsem v rušenju evropske Neža Zajc 144 8 Prav tam, 506. 9 Prav tam, 502. 10 Blok, SS, 6, 114. 11 A. Blok, SS, 6, 113. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 144 idejno-estetske zasnove. Čeprav bi podobne interpretacije zgodo- vinskih umetnostnih smeri mogli najti tudi drugod po Evropi, tudi v Sloveniji,12 pa je bilo za ruske mislece značilno svojevrstno pred- rugačenje kriterijev in novo sprejemanje na podlagi ideje o (narav- nost  mesijanskem)  poslanstvu  Rusije.13 Nenaključno  so  se  tedaj pojavili esejsko zasnovani prozni zapisi pesnikov in pesniške ideje pisateljev o pojmovanjih in smereh iz zgodovine svetovne književ- nosti, torej širše zasnovane, kot bi se prilegale Rusiji. Osip Emiljevič Mandelštam je v svoje avtobiografske zapise vpletal pesniške misli o Evropi, ki niso dopuščale približkov opisa realnega stanja. V ruski literarni preteklosti je jasno našel potrditve povezanosti z Evropo in prek avtentičnega pesniškega navdiha celo organsko navezanost, saj je ugotavljal, da je nazor A. I. Hercena izviral iz pisateljeve udo- mačenosti v Evropi, da  je Karamzin v Švici  “prelil  solze  ruskega popotnika”  in  so  bile  najboljše  pesmi  F.  I.  Tjutčeva,  v  katerih  je izrazil zgodovinska občutja evropske zemlje, pravzaprav namenjene Alpam. Mandelštam je napisal tudi svoj znamenit esej z naslovom Pogovor o Danteju. Misli o neki izjemnosti ruske kulture v nasprotju z evropsko renesanso je najti tudi pri vodilnem ruskem pravoslav- nem filozofu Nikolaju A. Berdjajevu v dveh razpravah z nedvoum- nima naslovoma Konec renesanse (o sodobni krizi kulture) in ‘Živa cerkev’ in religiozna obnova Rusije.14 Umetnostnozgodovinski  in 145 Pojmovanje svobode na ravni umetniškega izraza med ruskimi pesniki 12 Prim. Tudi I. Cankar je “ustvarjal v času velike duhovne krize, ki je bila splošno evropska, a je okoli leta 1900 zajela tudi slovensko kulturo. To je bila kriza liberalizma, ki je sredi 19. stoletja bil v Evropi že prevladujoči model kulture, politike in socialne misli, nato pa je proti letu 1900 zašel v krizo, podobno tisti, ki je proti letu 1600 zaznamovala pozno renesanso …” (Kos, 2017, 44).  13 To je odraženo v zborniki Sofija, ki je izšel leta 1923 v Berlinu pod re- dakcijo N. A. Berdjajeva. 14 Sofija, 1923, 21–47; 125–135. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 145 teološki esej  z naslovom “Stolp. Utemeljitev  resnice”,  ki  je  le del obširne študije z naslovom Obratna perspektiva15,  je napisal ten- kočutni teolog in filozof Pavel Florenski, ki je v študiji v primerjalni perspektivi razčlenjeval zahodno religiozno umetnost ter pravosla- vno ikonopisje.  Zapolnitev zgodovinske praznine (veljalo je, da ruska zgodovina ni doživela renesančnega obdobja) so mnogi našli v neustavljivem služenju zunanjemu svetu,  ljudstvu in družbeni  ideji – avtohtono ruski stihiji, v kateri so pesniki zrli izhod iz svetovne humanistične krize. Aleksander Blok, ki je tenkočutno na mizi opazil Biblijo le pri Mihailu Mihajloviču Andronnikovu, drugače zavezniku G. E. Ra- sputina,16 je šele v intimni zaznavi prepletanja svoje službe in oseb- nega življenja ter hkratnem zavedanju, da se Rusija vpleta v diato- nične  frekvence evropskega življenja, doumel zahtevo po novem preimenovanju znotraj pesniškega jezika. Pesnikova samoidentifi- kacija, ki je temeljila prav na protislovnosti revolucionarnih dogod- kov leta 1917, je bila zanj dvorezna misel o neizrazljivosti tedanjega stanja  brezupa  in  neusmiljenosti.  Ob  nenehnem  prisluškovanju, govoricah in paniki, ob tem, ko je za revolucijo vstajala kontrarevo- lucija kot njena reakcija in ljudje niso več znali živeti, ker so izgubili okus življenja in začeli iz lastnega strahu ustrahovati še druge, kot je Aleksander Blok popisal v dnevniških zapisih,17 je začel misliti natanko tisto glasbo ruske resničnosti, ki naj bi imela moč spremi- njati  človeka  na  bolje  (ta  naj  bi  postajal,  po  A.  Bloku,  “muzikali- čen”):18 “Tako da se nasploh glasba zapleta. Saj je vendar vse življe- Neža Zajc 146 15 Florenski, 2006, 28–86. 16 Grigorij Evfimovič Novyh, ali Rasputin (1872–1916). Prim. Aleksander Blok imenuje Rasputinove dokumente, ki jih je imel priložnost brati, do- besedno kot “zelo gosta pornografija” (Blok, SS, 8, 494). 17 Blok, SS, 7, 281. 18 Prim. Blok, SS, 6, 114. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 146 nje naših generacij, življenje Evrope – metulj okoli sveče; odkar se zavedam sebe, drugega nisem videl, ne poznam sredine med fru- stracijo in mrzlico; taka sredina je lahko le starčevska naduha, po- sebna oblika vrtoglavice pri poletu, slutnja katere me že dolgo nav- daja.”19 Na tistem robu, ki ga je Blok zaznal kot mejo med rusko in evropsko kulturo, ki pa je bila zanj poetsko plodna, se je tudi začel prelom v njegovi osebni poetiki, med ruskim, domačim in provin- cialnim verzom ter – evropskim, kot je to opredelil Osip Emiljevič Mandelštam,20 drugi prelomni pesnik tiste epohe.   Umetniški odzivi na revolucijo Pravzaprav so se najbolj pozorni umetniki tedaj zavedali, da je leta 1917  Rusija  neodvrnljivo  vstopila  v  svetovni  tok,  postala  enako- vredna in enako neogibno opazna v goltanju tistega vrtinca, ki je nastopil v 20. stoletju z največjo silo kot nasledek po francoski re- voluciji sprejetega imperializma za osnovno celico mišljenja.21 Zdi se, da je med revolucionarnim vrenjem mnoge ruske intelektualce najbolj prevzel nekak priokus svobodnosti in namišljene prostosti, ki  sta  se  udejanjala  tudi  v  množičnih,  prisilnih  ali  prostovoljnih, emigracijah. In vendar je tudi vprašanje svobode pri najbolj literarno in poetično ozaveščenih ostajalo zgolj v izrazih posmeha, nezaupa- nja in realnega strahu pred tisto nevidno roko, ki lahko udari nena- povedano v slehernem trenutku lahkomiselnosti ali noči. Enoznačno opredelitev odobravanja revolucije je bilo morda najti samo pri Ma- rini Cvetajevi in njenih zlaganih verzih o Rusiji, kot jih je razumel 147 Pojmovanje svobode na ravni umetniškega izraza med ruskimi pesniki 19 Prav tam, Blok, 6, 505. 20 Mandel'štam, 2016, 38. 21 Na krizo liberalizma in na kapitalizem kot imperialistično sodobnost je mislil pisatelj Andrej Platonov, ko je spregovoril o tistem valu, ki poruši vse vezi sveta, poseka gozdove in človeške duše. V proznem besedilu “Novi Rousseau” ga je poimenoval imperalizem (Platonov, 1976, 379). 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 147 Osip Mandelštam,22 ki se je že prej navduševala nad Napoleonovimi podvigi  in brezumno podlegala občudovanju zahodnih simbolov zmage  in moči. Ostro  je obsojal  tovrstna podleganja  izpetim ev- ropskim simbolom moči tudi A. Blok, ki je posmehljivo zrl na des- ničarje, kadete in tiste, ki niso bili v partiji in ki so brezglavo napo- vedovali Napoleona, “eni prvega, drugi tretjega”.23 Mnogi ruski pesniki so do revolucije ostali zadržani. Iluzijam in upom niso verjeli. Resnici kot taki niso več zaupali. Sprejemanje ru- ske revolucije je bilo med temi ruskimi literati povsem brez misli. Ni se nikakor skladalo z njihovimi trajnejšimi težnjami in moralno- estetskimi pogledi na položaj  ruskega ustvarjalca. Doumetje pro- blema posameznikove svobode je bistveno zametovalo njihovo in- dividualnost,  tako  imenovana umetniška svoboda pa  je bila zgolj ena od neizogibnih ostankov poimenovanja  resničnosti. Nekateri pesniki  so  umetniško  svobodo  namreč  kljub  nepredstavljivim  re- presijam, ki so jih doživeli, zrli v okrutni resničnosti skozi fragmen- tarnost lastne vere, izražene v obliki bodisi individualnih zaznamkov neoprijemljivosti posameznikovega vzpenjanja k duševnemu preži- vetju onkraj zgodovinskega časa bodisi v bolj opredeljenih zrcaljenjih redkih  trenutkov  miru  in  nekega  skupnega  upa.  Proti  represijam notranjega življenja posameznika so se borili z umetniško besedo v različnih poskusih ali obvladovanja dejanskosti (akmeisti) ali pre- puščanja le-tej v visokem pozivu k predanosti in pomiritvi z rusko realnostjo  (simbolisti). Zato  so bila  to  leta,  ko  so  se med  ruskimi umetniki razvile težnje po neki skupni poetiki in so se oblikovale različne  poetike  dobe:  poetika  simbolizma  ali  ruskega  srebrnega veka, nekoliko bolj sofisticirana poetika akmeizma ter celo, pogojno rečeno,  poetika  ruskega  futurizma.  Tedaj  se  je  namreč  začel  tisti Neža Zajc 148 22 Prim. Mandel'štam, 2016, 49. 23 Blok, SS, 6, 508. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 148 preobrat na ravni umetnikovega izraza; ko so ruski formalisti svojo teoretično in intelektualno dejavnost začeli razumevati kot zgodo- vinsko poslanstvo; ko se je pesniška beseda začela ne le krhati ali rušiti v svoji blagozvočni ritmičnosti, ampak tudi prelamljati vase; in je mnogoznačnost, neodvisna od konteksta ali celo pesniškega okolja, postala ozaveščena norma, pogojena zgolj z mnogoznačnostjo interpretacij razvoja človeške kulture ter ne z mitotvorno, ampak z mitorušilno sposobnostjo izraza najbolj porogljive groteske – brez sleherne ironije ali sarkazma, pač pa s strogim vodilom upovedovanja resničnosti. Ta preobrat na ravni umetniškega izraza bi mogli po- imenovati z revolucionarnimi termini, če ne bi slednji dosegal tiste stopnje zavedanja, ki bi s svojo ukalupljenostjo v neko individualno poetiko mejila tudi na nevarno odstopanje od resničnosti.  Zato je lahko razumeti močan upor novega literarnega gibanja, akmeizma, proti nihilizmu in anahronističnemu romantizmu ruskih simbolistov. Kot poglavitna akmeista sta Osip Emiljevič Mandel- štam  in  Anna  Andrejevna  Ahmatova  idejno  zagovarjala  etične vrednosti (vrednote/ideale) splošnih nravstvenih simbolov člove- ške zgodovine, kot so pokončnost, možatost in sposobnost tihega trpljenja za sodržavljane, ki so po svojem namenu tako zgodovinski trenutek kot tudi nekak patos družbene angažiranosti presegali. Med Mandelštamom in Ahmatovo se  je  leta 1917 stkala tesnejša vez, ki se je odražala tudi v njunem pesemskem opusu. Mandelštam je tisto leto napisal dve pesmi, posvečeni Ahmatovi in navajamo prvo,  ki  upesnjuje  tisto  nesmrtno  ljubezen,  ki  se  more  poroditi zgolj na duhovni ravni: Tvoja čudežna izgovarjava – žgoč je žvižg divjih ptic. Rečem: živ vtis nekakšnih svilnatih jutranjic. 149 Pojmovanje svobode na ravni umetniškega izraza med ruskimi pesniki 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 149 “Kaj” – glava je postala težka. “Ca” – tako jaz tebi zakričim! In daleč je zašelestelo: “Na zemlji tudi jaz živim!” Naj govorijo: ljubezen je krilata – smrt ima stokrat več kril. Še duša je v boj objeta in najine ustnice letijo k njej. In toliko zraka in svile in vetra v šepetu je tvojem, in kakor slepi ponoči dolgo pijačo brezsončno pijeva midva! (1917)24 Poeziji Mandelštama in Anne Ahmatove sta se začeli oprijemati krščanskih izrazov in metaforike. Tudi v zadnji pesmi, vključeni v pesniško zbirko Anne Andrejevne Ahmatove Bela jata, ki je bila, tedaj, ko je izšla leta 1917, edina datirana s tem prelomnim letom, bi lahko prek vrednostnega sistema krščanskih podob opazovali so- rodno nravstveno merilo resničnosti.  Mar res ne, ne od vsega tega, vznemirjena gledam  na te palače mračne, ko zapuščam lahkost prekleto? Že vajena visokih, čistih zvonov, ne po tuzemskih zakonih že sojena, se, jaz kot zločinka, še vlečem tja, na mesto kaznovanja dolgega in sramu. In gledam prelepo mesto, in slišim glas blag, Neža Zajc 150 24 Mandel'štam, 2006, 56–57. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 150 kakor bi ne bilo še skrivnostnega groba, kjer, dan in noč, sklonjena, od vročine in od hladu, čakati moram na poslednjo sodbo. (Januar 1917)25 Pozneje je to pesem pesnica vključila kot zadnjo v kratek cikel treh pesmi, ki so potem vse nosile isto letnico in so bile nedvoumno in ikonografsko enoznačno naslovljene – “Triptih”. S triptihom, sesta- vljenim  iz  treh osebnih  interpretacij duhovnih preizkušenj, ki  so soočale z izkušnjo preseganja sedanjosti, je torej pesnica poimeno- vala svoj odziv na dogodke, ki so se zvrstili v letu 1917 in po njem. Vendar je Anna Ahmatova v pesmih znala občutja tesnobnosti tudi izničevati. Iz naslednje pesmi se zdi, da se je še predobro zavedala minljivosti tedanjih dogodkov in volje, s katero je bilo edino mogoče ujeti presežno razsežnost človeškega trenutka: Zbuditi se v svitu od tega ker radost duši, in gledati skozi okno kajute na zelene valove, ali na vlažno palubo, v meh zavito, puhasto, poslušati, kako udarja stroj, in na nič ne misliti, v srečanja slutnji  z njim, ki je zvezda moja postal od vetra in slanih pljuskov z vsako uro pomlajen biti. ( julij 1917, Slepnevo)26 151 Pojmovanje svobode na ravni umetniškega izraza med ruskimi pesniki 25 Ahmatova, 1976, 179. 26 Ahmatova, 1976, 134. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 151 Tudi v pesmi, posvečeni Antonu Vladimiroviču Kartaševu, ki je postal leta 1917 prvi minister za veroizpoved začasne vlade, kmalu pa emigriral, je bilo Mandelštamovo občutenje povsem zaverovano v posebno poslanstvo ruskega verovanja: Med svečeniki je kot levit mlad na jutranji straži dolgo stal. Noč judovska zgostila se je nad njim in razrušena cerkev je bila mračna. Govoril je: “Nebes trepetajoča rumenina!” Že nad Evfratom je noč: bežite, hebrejci!” A starci so premišljevali: ni naša krivda – za to črno-rumeno svetlobo, za radost Judeje! On je z nami bil, ko na bregu potoka, v dragoceni lenobi Soboto so povijali in s težavo je osvetljevalo sedem svečenikov Jeruzalema noč in saje nebitja. (1917)27 Kartašev je imel leta 1912 odmevno predavanje, ki je Bloka osup- nilo z neomajno vero v neko svetlo vizijo, ki je predpostavljala, da “šele ko bodo vsi prepiri in nasprotja postavljeni na resnično osnovo in privedeni do konca, bo nastopila ne evangeljska, a večja od evan- geljske,  religija Jezusa Kristusa.”28 Zdi  se, da  je vzdušju  te pesmi ustrezalo pesnikovo razpoloženje leto pozneje, ko je 8. aprila 1918 napisal prozni spis Izpoved pogana (moja izpoved), ki se začenja z naslednjimi  besedami:  “Peterburška  pomlad  1918  in  veliki  post. Neža Zajc 152 27 Mandel'štam, 2006, 56. 28 Blok, SS, 7, 182. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 152 Komu, razen obhajancu ali revnemu uredniku koledarja, ki neuspe- šno poskuša prilagoditi stare svetniške datume novemu stilu, pride na misel tako sovpadanje? // Ne vem, kako dolgo, a ruske cerkve ni več. Jaz in mnogi drugi meni podobni nimamo več možnosti jadi- kovati ob tem, ker cerkve ni več, čeprav cerkve niso zaprte in niso zapahnjene; nasprotno, polne tistih, ki trgujejo in prodajajo Kristusa, kakor bi dolgo že ne bile tako polne.”29 30. maja 1917 je pesnik Alek- sander  Aleksandrovič  Blok  skoraj  pristopil  h  krstu.30 Tako  lahko morda razumemo tudi njegov upor akmeizmu kot odpor proti sle- hernemu formalizmu, umetnemu teoretiziranju in izumetničenosti v poeziji, kot je zapisal v enem poslednjih zapisov pred smrtjo, aprila 1921, z naslovom Brez božanstva, brez navdiha (Ceh akmeistov), na- menjen pa je bil predvsem Nikolaju Gumiljovu in Igorju Severjaninu: “Potem pravijo, da mora biti vsaka pesem podvržena opazovanju z zornega kota fonetike, stilistike, kompozicije in ejdolologije. Zadnja beseda je zame nerazumljiva.”31 Pravzaprav je Blok akmeistom očital nepristnost navdiha, človeku nenaravno ravnodušnost ter – kar je bilo  bistveno  –  pretrganost  z  rusko  tradicijo:  “Ko  odvržeš  vse  te grenke šale, postane bridko; saj so N. Gumiljov in nekateri drugi ak- meisti nedvomno nadarjeni, vendar dušijo sebe v hladnem močvirju brezdušnih teorij in vsakršnega formalizma; spijo v neprodušnem snu brez zrenja sanj; nimajo in ne želijo imeti nikakršne predstave o ruskem življenju in o življenju sveta na splošno; v svoji poeziji (in posledično tudi v sebi) omalovažujejo najpomembnejše, tisto, ki je edino vredno: dušo.”32 V svoj zagovor tradicionalne ruske poezije je vnesel ostro kritiko vseh novih smeri, ki so se začele v poeziji od za- 153 Pojmovanje svobode na ravni umetniškega izraza med ruskimi pesniki 29 Blok, SS, 6, 38. 30 V tem trenutku nismo našli biografskega podatka, ali je to svojo namero pesnik uspel uresničiti v prihodnosti.  31 Blok, SS, 6, 182.  32 Prav tam, 183. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 153 četka ruske vojne leta 1905, se nadaljevale s prvo svetovno vojno in doživele vrhunec z rusko revolucijo leta 1917:  “Kajti ruski futurizem je bil prerok in predhodnik teh strašljivih karikatur in grdobij, ki nam jih je prinesla doba vojn in revolucij; v svojem meglenem zrcalu je odražal svojevrstno veselo grozo, ki sedi v ruski duši in ki  je mnogi zelo jasnovidni in pametni ljudje niso zaznali. V tem smislu je bil ruski futurizem neskončno pomenljivejši, globlji, organski in bolj življenjski kakor akmeizem; slednji ni ničesar odražal, saj ni nosil v sebi nikakršnih domo- vinskih  ‘viharjev  in  pritiskov’,  ker  je  bil  prinesen  s  tujega.”33 Med akmeisti je drugače razumel le Anno Andrejevno Ahma- tovo:  “Prava  izjema  med  njimi  je  bila  le  Anna  Ahmatova;  ne vem, ali je sebe imela za ‘akmeistko’; v vsakem primeru pa ‘razc- veta fizičnih in duhovnih sil’ v njeni utrujeni, bolezenski, ženski in vase poglobljeni drži ni bilo mogoče najti. Čukovski je nekoč opredelil njeno poezijo kot asketsko in samostansko po svojem bistvu. Glas Ahmatove pa je vedno za seboj potegnil ljudi.”34 Naslednja kitica je zaključevala pesem Anne Ahmatove, ki jo je napisala  julija  leta  1917  in  na  pesniški  način  vliva  kljub  brezupu tudi skrivno duhovno smiselnost vztrajanja in (v) ljubezni: Pozabila bom dneve ljubezni in slave, mladost mojo bom pozabila, duša je temna, poti so krive, a tvoj obraz, tvoj podvig pravi do smrtne ure bom varovala jaz. (19. julij 1917, Slepnevo)35 Neža Zajc 154 33 Prav tam, 181. 34 Prav tam, 180. 35 Ahmatova, 1976, 140. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 154 Vendar je bilo med Aleksandrom Blokom na eni strani in Osipom Mandelštamom ter Anno Ahmatovo na drugi strani več naklonjenosti in poetičnih podobnosti, kot se morda kaže. Če  je Mandelštam že konec leta 1916 odločno zavrnil rusko teozofijo kot ostanek stare ev- ropske znanosti in evolucionizma v mišljenju,36 je s tem tudi začel zagovarjati poseben ruski helenizem, ki naj bi bil svojstven ruskemu jeziku, v čemer se je ujel z Aleksandrom Blokom, saj sta oba prisegala na zvočno stihijo ruščine, ki se ne podreja ne državniškim ne cerkve- nim oblikam. Če je Blok našel v glasbi ruske resničnosti, ki jo najbolje more poustvariti ruski pesniški jezik, odgovor na umetniška iskanja, je bil Mandelštam prepričan o ontološki vrednosti ruščine in njenem notranjem, njej svojstvenem (“domač(ijskem)”) helenizmu. V začetku leta 1917 je izšla Blokova pesnitev Maščevanje, vendar pesnika ustvar- jalno ni zadovoljila, vsebuje pa verze, ki rusko tedanjost istovetijo z nesrečno družino, kakor je to zapisal L. N. Tolstoj v prologu k romanu Ana Karenina, in odražajo tedanje pesnikovo trpljenje: V družini je bridkost. Opustošen je njen najdražji del: najmlajša hči je vse razveseljevala, a iz družine je odšla, živeti pa je zmedeno in težavno: saj – nad Rusijo visi dim … oče, siveč, gleda v ta dim .. Tesnoba! Od hčerke redko so vesti … Nenadoma – se ona vrne … A kaj je z njo? Kakor stan prosojna je in tenka! Suha, izmučena, bleda … in v naročju ji otrok leži.37 155 Pojmovanje svobode na ravni umetniškega izraza med ruskimi pesniki 36 Prim. Struve, 140–141. 37 Blok, SS, 3, 327.  08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 155 Vendar je bilo sprejemanje novih vrednostnih simbolov težav- nejše  od  življenja  z  njimi,  zdi  se,  da  so  nedotaknjeni  od  le-teh lahko izstopili iz ruske resničnosti le pesniki. Anna Ahmatova je to zmogla: Kobilarja vedno bridki glas slišim in bujnega poletja pozdravljam upad, a h kolesu prižet tesno klas zareže srp s kačjim svistom. In pokončnih žanjic kratka krila kakor ob prazniku zastave v veter poletijo. Zdaj bi bil zvon veselih bobnov kakor skozi prašne trepalnice pogled dolg.  Ne čakam laskanja, ne ljubezenske nežnosti v neodvrnljive teme predslutnji, a na raj se ozri, in pridi tja, kjer skupaj blažena in nedolžna sva bila. (27. julija 1917, Slepnevo)38 Pesniški jezik Aleksandra Bloka se je v nedoločnosti in med proti- slovji ruske resničnosti odločil za jezik starih, nemočnih in otroških obrazov, ki so ga ganili bolj od revolucijskega nemira, saj je v pismih pogosto uporabljal metafore otrok, v dnevnikih pa je slednje še na- tančneje opredelil (“kjer so otroci, tam je tudi pes”).39 Grozljivo rav- nanje ruskih oblasti je opisal takole: “Ko streljajo po svojih, običajno stremijo le k moralnemu učinku, zato streljajo po vrhu. Čeprav (ka- kor zdaj po 11. armadi) so prestrelili tudi povsem nedolžne, ki so se Neža Zajc 156 38 Ahmatova, 1976, 140. 39 Blok, SS, 7, 281. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 156 tam znašli po naključju.”40 Aleksander Blok je konec leta 1917 napisal pesem, ki se je edina ohranila s to letnico:  V svojih zahtevah smo nesvobodni, nesvobodni smo v svoji krvi. Detece, – nam je grenkobno in boleče vzpenjati se po lestvi ljubezni. Mesec srebrni, škripajoč led, okno v višini večerni, in verjemi duši, verjemi zveneči – verjemi struni napeti. (Konec leta 1917)41 Z metaforičnim izrazom otroškega sveta, v katerem je lahko za- znati evangeljsko človekoljubno širino, je Aleksander Blok vse po- gosteje  imenoval  ruske  ljudi  –  narod  –,  v  katerem  je  našel  tisto zdravo razumskost, ki se je pri inteligenci izgubljala, v pesniku pa je izzvala retorično vpraševanje in žalostni krik: “Kako naj bi imeli pravico se bati  svojega velikega, pametnega  in dobrega naroda? Mogli  pa  bi  svoje  izkušnje,  kupljene  s  krvjo  otrok,  deliti  s  temi otroki.”42 Že v naslednjem pismu materi pa je sebi nasprotujoče za- pisal tudi o dvomu o oblasti proletariata, ki ne more poskrbeti za red. Potem je dopuščanje take oblasti ponovno ponazoril s prene- senim pomenom otroških realij: “Pa naj bo oblast proletariata; zato ker staro igračo morejo narediti za novo in zanimivo samo otroci. *Pripis pod črto: jojmene, dejansko bo nastal tak kompromis, odrasli bodo kakor vedno vzeli otrokom del igrač, obrezali bodo otroke.”43 157 Pojmovanje svobode na ravni umetniškega izraza med ruskimi pesniki 40 Prav tam, 279. 41 Blok, SS, 3, 371. 42 Blok, SS, 7, 504. 43 Prav tam. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 157 S fantazijskimi pokrajinami prostrane, notranje (podzavestne) dežele, ki je spominjala na svetopisemska preseljevanja in beg ljud- stev v odročne neobljudene predele sveta, pa je Mandelštam upo- dobil negotovost evropske prihodnosti:  “V današnji Evropi ni in ne sme biti nikakršne veličine, niti ti- rad, niti krone, niti veličastnih idej, ki bi bile podobne masivnim tiradam. Kam je vse to izginilo – vsa masa litega zlata zgodo- vinskih oblik in idej? – vrnila se  je v tekoče stanje, v gladko zlato magmo ni izginila, a to, da se je izdala za ceno svoje veli- čine – to je prevara, izgred, slepilo? Treba je gledati trezno: da- našnja Evropa je ogromna vreča človeškega zrna, prave člove- ške pšenice in mošnjiček z zrnom danes monumentalne gotike. // A vsako zrno hrani spomin na nek daven helenski mit, na to, kako se je Jupiter spremenil v preprostega bika, da bi na široki hrbtenici, težko sopihajoč in z rožnato peno utrujenosti okoli ustnic, prenesel prek zemeljskih voda dragoceno breme, nežno Evropo, ki  se s  šibkimi  rokami drži na njegov krepak oglati vrat.”44 Ne sme se zdeti nenaključno niti nenavadno, da je podobno občutje, v  pesmi  Po poteh zrna,  tistega  usodnega  leta  izrazil  tudi  pesnik Vladislav Hodasevič,45 ki  je izviral iz poljsko-judovske družine in ki ga je, po besedah pesnika Nikolaja Gumiljova, zaznamovalo slo- vansko-evropsko poreklo.46 Hodasevič je tedanjo rusko dejanskost poetiziral in gledal nanjo skozi besede evangeljske modrosti:47 Neža Zajc 158 44 Mandel'štam, 2016, 35–36. 45 Z V. Hodasevičem in z Vološinom je imel Mandelštam v Teodosiji lite- rarni večer 18. julija 1916, a publika se ni odzvala na njihove pesmi (Struve, 2016, 272). 46 Zverev, 1991, 12. 47 Prim. Zverev, 1991, 13. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 158 Hodi sejalec po ravnih brazdah. Oče njegov in ded sta šla po enakih poteh. Zlato bliska se v njegovi roki zrno, ki mora pasti v zemljo črno. In tam, kjer črv slep utira si rov, v zavetni uri umreti in zrasti mora. Tako tudi moja duša gre po zrna poteh: odide v mrak, umre in oživi ona. In ti, moja dežela, in ti, njen narod, umreš in oživiš, prehajajoč to leto to, - Vemo, da modrost nam edina je dana: vsem živečim je iti po zrna poteh. (23. decembra 1917)48 Sleherna beseda  je na  ravni umetniškega  izraza začela pred- stavljati novodoben izziv, preizkušnjo preteklosti in sedanjosti, saj je s svojim reflektiranjem resničnosti, ki  je bilo bistveno za dou- metje problema individuuma v tistem času, postajala preveč pro- sojna, pa tudi nevarno porozna. Razplastenost besednega izraza je šele  v  najglobljih  plasteh  dosegala  oblikovanje  tistega  semanti- čnega polja, ki  je umetniku moglo nuditi  tudi neko premišljeno pomenskost, utemeljeno in zapečateno vsebino, ki  je ustvarjalca sicer res da determinirala – ni pa ga osvobajala. Opisano je obsta- jalo kot neizraženo razmerje med umetniškim tekstom in ustvar- 159 Pojmovanje svobode na ravni umetniškega izraza med ruskimi pesniki 48 Hodasevič, 1991, 81. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 159 jalcem samim ter v tistem času prevzemalo odgovornost za dol- goročno ustvarjanje. Na to pa mnogi niso bili pripravljeni. V zave- danju nesvobode sta se uresničevali najvišje pojmovani pesnikova in pesniška svoboda. A pogosto je bilo odzvanjanje groze, kot je moglo  odmevati  zgolj  v  pesnikovi  notranjosti,  težko  ločljivo  od slutenj in slišanj tudi preveč oddaljenih trpljenj. 9. julija leta 1917 je  v  dnevniku  Aleksander  Blok  zapisal:  “Proti  noči  dolgo  slišim nekakšne gluhe udarce, podobne streljanju iz pušk (v smeri morja). Očitno je to moja domišljija, zato ker na ulici nihče temu ne posveča nikakršne pozornosti.”49 Tako je Blok pri vsej zamegljenosti ruske resničnosti zmogel jasno razmišljati zgolj v terminih svobode in zgodovine, kot je zapisal v dnevniku 25. julija 1917: “Lahko mislim in poskušam ujeti zgodovinski tok le v dveh oblikah: ali v obliki velike  raziskave,  svobodne  raziskave,  predvsem  z  zornega  kota zgodovinskega pristopa do dogodkov, ta pa zahteva čas in razpo- laga z vsem dragocenejšim gradivom; ali v obliki političnega refe- rata, strnjeno in z izključenjem vseh podrobnosti zato, da bi izrazil glavni  namen  (obsodba  stare  ureditve  v  celoti).”50 Zato  je  Blok zmogel tudi tiste zgodovinske objektivnosti v razmerju do ruske zgodovine, kot je to ugotavljal Osip Mandelštam.51 Z reminiscencami na znamenito Puškinovo pesem Sanjarije in upesnjevanja prvoosebnega lirskega subjekta v poeziji J. M. Ler- montova, je 17. decembra 1917 nesvobodno svobodnost izrazil pesnik Vladislav  Hodasevič  v  pesmi  Sanje,  ki  nekoliko  bolj  prozaično odraža tedanjo pesnikovo vsakdanjost: Tako, smo končno v svoji deželi! Obleko – na tla, telo – na posteljo, Neža Zajc 160 49 Blok, SS, 7, 279. 50 A. Blok, SS, 7, 288. 51 Mandelštam, 2016, 39. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 160 korakaj, duša, v neizmernih sanjskih podobah sanjari in trpi! Po poti sanj, mučnih in zmedenih, blodi, blodi, nepopolni duh, o, kako si ti v hipnih prebliskih in slep in gluh! Še sanjariš v mojem nemočnem telesu skozi grobo plast tuzemskega bitja, nauči se dihati in v drugačnem predelu živeti, kjer si ti – ne jaz; kjer, odtrgan od zemeljske misli, si svoboden ti … Ko se v tesnobi prebudiš, s teboj se znova združiva v neradostni zvezi. Iz dneva v dan, v trenutku težke prebuditve, se spominjam zloveščega tvojega sna, gledam skozi okno in vidim siv,  otožen moj svod neba. Enoinisto megleno in prazno dvorišče,  in golobi, plešoči po njem … samo meni je jasno, da nek neznan odsvit leži na vsem.52 161 Pojmovanje svobode na ravni umetniškega izraza med ruskimi pesniki 52 Hodasevič, 1991, 79–80. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 161 Osip Mandelštam je šele maja leto pozneje, 1918, zmogel zapisati svoje znamenite Mrakove svobode (navajamo prvi dve kitici): Proslavimo, bratje, somrak svobode, veliko somračno leto! V kipeče nočne reke spuščen tovorni gozd tone. Vzhajaš ti v gluhih letih – O, sonce, sodnik in narod! Proslavimo usodni čas, ki ga ima ljudski voditelj v solzah. Proslavimo oblasti somračno breme, neznosno nasilje njeno. Tisti, ki srce ima – mora slišati tisti čas, ko ladja tvoja tone do samega dna.53 Pesnikova jasna kristološka usmerjenost je pogojevala njegovo antropološko sprejemanje ruske vsakdanjosti, ki je v poeziji postalo najpomembnejše  merilo  in  ograditev  od  pustošnega  minevanja časa. Povezanost ruske poezije in svetovne zgodovine pa je bila v filozofiji Mandelštama razumljena kot neka historična nit, ki je bila bolj utemeljena, kakor njena povezanost z evropsko preteklostjo. Kakor je ruski jezik po prepričanju Osipa Mandelštama sprejel vas svojevrsten helenizem ne prek etimologije ali književnosti, temveč prek načela notranje svobode, ki naj bi bila lastna tako helenski fi- lološki kulturi kot ruščini, tako naj bi bil tudi ruski pesnik osvobojen smrtnosti zgolj v lastnem jeziku.54 Slednje se nemara lahko občuti v pesmi Tristia, posvečeni Anni Andrejevni Ahmatovi: Neža Zajc 162 53 Mandel'štam, 2006, 62. 54 Prim. Struve, 2016, 142–143. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 162 Preučil sem znanost poslavljanja v razoglavih pritožbah noči žulijo voli in vleče se pričakovanje – poslednja ura mestnih vigilij in bdim v obredu te petelinje noči, ko dvignem skrbi bremena poti, gledale so v daljavo objokane oči in ženski jok se s petjem muz je zlil. Kdo more razpoznati v besedi “poslavljanje”, kakšna ločitev je sojena nama, kaj nam petelinje prisodi oglašanje, ko ogenj v akropoli gori, in v nekakšnega življenja novega zarji, ko leno vol stoka v zarji, petelin, glasnik življenja novega zakaj, na mestnem zidu bije s krili? In jaz ljubim navadno predivo: snuje prevoznik, vreteno se vrti. Glej, na proti, dobesedno puh labodji, že bosa Dalija leti! O, našega življenja skromna osnova, kjer je kakor reven radosti jezik! Vse bilo je včasih, vse se ponavlja znova, in sladek je nama le spoznanja hip. Naj bo tako: prosojna postavica na čistem krožniku glinenem leži, kakor belo razgrnjena tančica, sklonjena nad voskom, deklica se zjasni. 163 Pojmovanje svobode na ravni umetniškega izraza med ruskimi pesniki 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 163 Ni nama uganiti o grškem Erebu, za ženske je vosek – kar je za moške medenina.  Nama le v bitkah pade žreb, a njim je dano, v ugankah, umreti. (1918)55 V pesmi, ki je tej sledila, je Mandelštam naposled izpovedal: Tu je zemlja negibna in skupaj z njo krščanstva zrak pijem zgornji, tako okrutno izpoved ‘verujem’ kot tudi  premor pevca iz psalma, in ključe in oblačila apostolskih cerkva.56 Omenjeni Triptih Anne Andrejevne Ahmatove, ki je bil del cikla “Glas spomina”, sta sestavljali še dve pesmi: v prvi se je ohranil, skoraj edinstveno v njenem opusu, odraz tedanje ruske literarne vsakdanjosti, v drugi pa je posameznikova svoboda izražena kot potrditev (naših) besed o nesvobodnosti tedanjega ruskega pesnika, če je le bil dovolj pozoren, previden in ozaveščen zahrbtne nevarnosti človeškega zla: 1 Da, ljubila sem jih, tista druženja nočna – na mali mizi kozarce ledene, nad črno kavo, s prosojno paro dišečo, kamin rdeč in težak zimski žar, veselje rezkih literarnih šal in prijatelja pogled prvi, nemočen in prestrašen.57 Neža Zajc 164 55 Mandel'štam, 2006, 63–64. 56 Prav tam, 65. 57 V pesniški zbirki leta 1958 “Pesmi”, Moskva, je ta pesem podnaslovljena: Odlomek iz prijateljskega pisma, datum: 1944–1950, posvečeno N. I. Igna- tovi (Ahmatova, 1976, 491). 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 164 2 Skušnjave ni bilo. Skušnjava v tišini živi, postilca vznemirja, na duhovnika pritiska In ob majski polnoči nad mlado črnico neutešno v ranjeni orlici kriči. A tem razpotnikom, tem grešnicam ljubeznivim neznan objem je rok železnih.58 Četrtega januarja leta 1918 je Aleksander Blok v dnevniškem zapisu upodobil dvorezni položaj ruskega intelektualca in obenem pesnika (Blok je imel v mislih Andreja Belega), ki je svoboden na nesvobodi: “(Inteligent) je kakor ptica v kletki; k njemu se steguje roka zdrava  in žilava (narod); on se bojuje  in kriči od strahu. A njega  bodo  zajeli  …  in  izpustili  (kretnja  navzgor);  nasploh  to  je napev A. Belega, ko bere verze in v kretnjah, in v pogovoru.”59 Že na začetku  leta 1918  je podoživljanje dogodkov minulega  leta v Bloku porodilo natančne odzive, ki so že vključevali neogibno fe- nomenološko  poimenovanje  osebnih  doživetij  s  termini  glasbe in  vere.  Kot  odgovor  na  anketo60 je  Blok  osmega  januarja  1918 iskreno zapisal in z naslednjo izjavo potrdil, da so ga pri političnem udejstvovanju vodili zgolj umetniška narava, čut za človečnost in ustvarjalni zagon: “Jaz sem politično nepismen in ne bom sodil o taktiki soglasja med  inteligenco  in boljševiki. A po notranjem občutku bo  to 165 Pojmovanje svobode na ravni umetniškega izraza med ruskimi pesniki 58 Ahmatova, 1976, 178–179.  59 Blok, SS, 7, 313. 60 Odgovor na anketo je Blok narekoval po telefonu (Blok, SS, 6, opombe in komentarji, 496). 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 165 soglasje muzikalno. // Onkraj odvisnosti od osebnosti, pri inte- ligenci zveni enaka glasba kakor pri boljševikih.// Inteligenca je bila vedno revolucionarna. Dekreti boljševikov so simboli in- teligence. […] Človek misli drugače, kakor se izjavlja. Skoraj bo nastopila spokorjenost, spokorjenost glasbena …”61 Tudi pesnik Hodasevič62 je tisto zimo, januarja 1918, občutil so- rodno pojavljanje glasov v sebi samem, kot je slišati iz zaključnih verzov pesmi Epizoda, napisane med 23. in 25. januarjem 1918: Videl sem pred seboj knjige, slišal glasove. Bilo mi je težko znova občutiti vse telo, roke, noge … Tako ob odvrženih veslih in sestopanju na breg čutimo sebe nenadoma še težje. Izčrpanje me je prešinjalo ponovno, kakor bi od dolgega grabljenja – v ušesih  zvenel nejasen hrup kakor plenilcev odmev jezerskega je ali vetra z morja.63 Januarja  leta  1918  je največji pesnik  ruskega  srebrnega veka, Aleksander Blok, začel pisati pesnitev Dvanajst, v kateri je s tradi- Neža Zajc 166 61 Blok, SS, 6, 8. 62 Pesnik, ki je tedaj precej zaslepljeno verjel v usodo Rusije, je bil kmalu razočaran in je zato že čez nekaj let, junija leta 1922, emigriral v Evropo, od koder je lažje zrl na rusko politiko. V začetku leta 1925 je objavil v emi- grantskem časopisu Dnevi razkrinkavajoč članek z naslovom “Gospod Rodov”, v katerem je spregovoril kot očividec o dvoličnosti sodelavca Vse- sovjetske združbe proletarskih pisateljev S. A. Rodova. Po tej objavi se se- veda V. Hodasevič ni nikdar več smel vrniti v Rusijo. Selil se je iz mesta v mesto, ob tem napisal obširen literarnokritičen in skromen pesniški opus. Umrl je 14. junija leta 1939 v Parizu (Zverev, 1991, 17–22 ). 63 Hodasevič, 1991, 85. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 166 cionalnim čutom za harmonično pesniško enovitost  jezika in ce- lotno strukturo besedila, po mnenju mnogih ruskih teoretikov (Etim Etkind, Dmitrij E. Maksimov, Vladimir Orlov, V. M. Žirmunski),64 zmogel ubesediti tisto nesrečno zavijanje in ritmično pozvanjanje, ki ga je pesnik pojmoval dobesedno kot glasbo in ki je bilo lastna zgolj  ruski  revoluciji  leta  1917.  Pesnitev  se  začenja  z  naslednjimi verzi, ki uvajajo nepomirljivo in očitno nasprotnost doživete ruske resničnosti. Črni večer. Beli sneg. Veter, veter! Na nogah človek več ne stoji. Veter, veter – na vsem Božjem svetu! Zavija veter beli snegec, pod snegcem pa led. Spolzko, težko, vsak korak  zdrsne – ah, revščina! V  resnici  je  bila  to  ista  melodija,  ki  je  izvirala  iz  pesnikove rahločutnosti,  kot  bi  lahko  sklepali  iz  njegovih  besed,  ko  ga  je prevzel navdih upesnjevanja pravkar minulega leta, v pismu An- dreju Belemu že nekaj mesecev pozneje, 9. aprila leta 1918. V tem pismu  je  samoobčutje  nazorno  poimenoval  z  besedno  zvezo  iz Goethejevega Fausta (odtlej so bila vsa pesnikova pisma datirana po novem koledarju): 167 Pojmovanje svobode na ravni umetniškega izraza med ruskimi pesniki 64 Etkind, 1977, 120–121. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 167 “Tvoje pismo mi je zelo pomagalo in Tvoja svarila sem vzel zelo resno.65 Zgodilo se je ( januarja in februarja), da sem začel slišati močan  hrup  znotraj  in  okoli  sebe  ter  pogosto  fizično  občutil drgetanje. V sebi sem to poimenoval  ’Erdgeist'om ‘(Duh zem- lje).”66 Ko je pesnik pozneje, 1. aprila 1920, končal pesnitev Dva- najst, je  tisti hrup opisal kot šumenje, ki  je  izviralo  iz krhanja starega sveta.67 Slednje je še nazorneje izrazil, ko se je ovedel neke odsotnosti, ki jo je čutil pred tem obdobjem, ko naj bi leta 1917 “ves evropski zrak spremenila ruska revolucija”, kot “potok, ki je odtekal v zemljo, v globino in temo – in ta spet šumi; in v tem šumenju je nova glasba.”68 V pesnitev Dvanajst je Blok po- ložil  vse  svoje  doživljanje  ruske  revolucije  in  –  njene  glasbe. Vzporedno s pesnitvijo je napisal esej Inteligenca in revolucija, v katerem je opredelil glasbo kot zgodovinsko ustvarjanje ljud- stva, novo glasbo pa kot glasbo revolucije. Tako uglaševanje no- tranjih pesnikovih glasov z glasnim šumenjem ruske resničnosti, ki naj bi ustrezalo disonanci sodobne klasične glasbe, kot je to odkril  V.  Žirmunski,69 pa  je  bilo  določnejše  in  v  poetiki  tiste ruske dobe daljnosežnejše, saj je leta 1922 Osip Mandelštam za- radi Blokove drzne verzne strukture zapisal misli o kulturnem višku, ki ga more doseči zgolj poezija: “Poetska kultura se poraja iz težnje spremeniti katastrofo, jo narediti neodvisno od središ- čnega  sonca  celotnega  sistema,  pa  naj  si  bodi  to  ljubezen,  o Neža Zajc 168 65 Andrej Beli je 17. marca 1918 pisal A. Bloku: “S trepetom Te berem. Skiti so epohalni verzi in gromozanski kakor Kulikovsko polje … Po mojem Ti nekoliko preveč neprevidno uporabljaš drugačne note. Pomni – ne bodo ti odpustili nikdar.” (Blok, SS, 8, komentarji, 622). 66 Blok, SS, 6, 512. 67 Prim. Žirmunski, 343. 68 Etkind, 1977, 120–121. 69 Žirmunski, 1922, 100. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 168 kateri je povedal že Dante, ali glasba, h kateri je konec koncev prišel Blok.”70 Tudi Aleksander Blok, ki je moral dejavno poseči po izrazih iz glasbenega  slovarja  ter  se  posluževati  tudi  slikovnih  dopolnitev pesnitve Dvanajst, je vztrajal pri upodobitvi lika “Kristusa z zastavo”, ki bi šele mogel predstavljati tisto značilno komaj uresničeno zo- perstavljanje revolucijskemu viharju pustošenja, ki ga je pesnik iz- razil v pismu slikarju Juriju P. Annenkovu, ki je upodobil pesnitev Dvanajst, 12. avgusta 1918 z naslednjimi besedami: “O Kristusu: on je popolnoma drugačen: majhen, pohleven kot pes zadaj, ki pravilno nosi zastavo in odide. ‘Kristus z zastavo’ – to je vendar ‘tako in ne tako’. Veste mar Vi ( jaz to poznam celo življenje), kako je, ko v zastavo piha od spodaj veter (v dežju ali snegu in predvsem v nočni temoti). Takrat se zdi, da je pod njo nekaj ogromnega, nekaj, kar je v razmerju z njo ( je ne podpira, niti ne nosi, vendar pa je pod njo – ne znam povedati). Na sploh je to najtežje, lahko le najdeš [pravi izraz – op. N. Z.], jaz pa po- vedati tega ne znam, kakor sem morda tudi to najslabše izrazil v Dvanajst (po svojem bistvu, vendar se tudi temu ne odpove- dujem, ne glede na vse kritike).”71 Pesnikove besede so se navezovale na poslednjo kitico njegove pesnitve, ki se glasi: … Tako gredo z državljanskim korakom – zadaj pa – lačen pes, spredaj – z zastavo krvavo, in za metežem neviden 169 Pojmovanje svobode na ravni umetniškega izraza med ruskimi pesniki 70 Mandel'štam, 2016, 45. 71 Blok, SS, 7, 514. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 169 in med streli nedotaknjen, z nežno hojo nad razpršenim snegom, s snežnimi in bisernimi kristali v belem vencu iz vrtnic – spredaj – Jezus je Krist. Žal učinki mnogih pesmi, še zlasti pesnitve Dvanajst, ki  je ne glede  na  različne  interpretacije,  po  besedah  Osipa  Mandelštama kakor folklora, zato nesmrtna,72 ostajajo komaj prevedljivi,  tako  je tudi dogodke ruske revolucije težavno poustvariti v nekem literar- nozgodovinskem zapisu. Morda je zato Blok ob opredeljevanju svoje pesnitve pomislil tudi na Dürerjevo sliko Kristusa, čeprav je bilo to šele povratno najdevanje ustreznih analogij ali po pesnikovih bese- dah “nekaj, kar nikakor ne sodi sem in je le neko obstransko spomi- njanje”.  Tedaj  je  podal  nekakšno  slikovno  podobo,  ki  bi  nemara mogla bolje opredeliti dogajanje v pesnitvi: če bi skozi pršenje snega uzrli Kristusa,73 bi bilo to ustrezno gledišče, vzpostavljeno zunanje previdnostno oko, na pesnitev Dvanajst. V tem bi bilo izčrpano vse trpljenje pesnikov, povezano z revolucijo, če si v tem trenutku znova dovolimo nekaj besed prostega in ne znanstvenega govora. Kajti vendarle se zdi, da je bila to ista izčrp(a)nost, ki jo je Anna Ahmatova upesnila v poslovilni pesmi od Aleksandra Bloka kot “smrtno utrujenost”,  lastno zgolj  tistim pesnikom, ki  so ne samo najbolj zaznamovali rusko poezijo začetka 20. stoletja, ampak ki jih je tudi ruska resničnost najbolj prevzela in posrkala vase. Zato pa lahko pritrdimo Anni Ahmatovi, da je “Blok imel prav”, kot se za- Neža Zajc 170 72 Mandelštam, 2016, 44. 73 Dob. “Če bi iz levega zgornjega kota ‘Katjinega umora’ hušknil gost sneg in bi skozi njega pogledal Kristus – bi to bil izčrpavajoč okvir.” (Blok, SS, 7, 514). 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 170 čenja njena monumentalna pesem,74 ki jo je pesnica napisala šele leta 1946. Ta pesem, ki sicer predstavlja odmev na Blokovo pesem Noč, žaromet …, zaključuje cikel treh pesmi, posvečenih vodilnemu ruskemu simbolističnemu pesniku srebrnega veka, s kratkim na- slovom Tri pesmi: 3 Prav je imel on,75 – žaromet, lekarna znova, Neva, nemota, granit … Kakor spomenik začetku stoletja, tam ta človek stoji – ko se je od Puškinovega doma poslavljal, pomahal je z roko, in sprejel utrujenost smrtno kakor nezaslužen mir. (7. junij 1946)   Pesnica se je navezovala na eno izmed Blokovih poslednjih pe- smi,  ki  jo  je  spesnil  11.  februarja  1921,  torej  šest  mesecev  pred smrtjo, v  tesni navezavi na govor, ki ga  je napisal na poziv aka- demske  ustanove  Puškinov  dom  ob  obletnici  smrti  velikega  ru- skega romantika. Blok se je s svojo značilno nonšalantnostjo odzval, in  pri  tem  odkritosrčno  dvomil  o  pesniški  vrednosti  naslednjih verzov  zadnjih  štirih  kitic,  ki  so  opevale  prav  skrivnost  poetske svobode: 171 Pojmovanje svobode na ravni umetniškega izraza med ruskimi pesniki 74 Anna Ahmatova je A. Bloka imela za enega svojih učiteljev, če sodimo po posvetilu, ki ga  je napisala pesniku v svojo pesniško zbirko Rožni venec, spomladi leta 1914: “Aleksandru Bloku, Anna Ahmatova: ‘Od tebe je k meni prišel nemir// in sposobnost pisati verze’” (Žirmunski, 1977, 328).  75 V pesmi sicer ni uporabljen pretekli čas, vendar se zdi zamolčan, zato smo si ga zaradi pesniškega okolja spominjanja in žalnega slovesa dovolili uresničiti (op. N. Z.). 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 171 Puškin, skrivno svobodo peli smo za teboj! Podaj nam ob slabem vremenu roko, pomagaj nam v nemi boj! Mar ni tvojih zvokov sladkost ta leta navdihovala? Mar nam ni tvoja, Puškin, radost tedaj krila dala? Glej zato znanec tvoj in domač srcu je zvok – imena doma Puškinovega v Akademiji znanosti. Glej, zato, ob zahoda uri, uhajajoč v nočno temó, z belega trga Senata tiho se njemu klanjam.76 Vendar pa Ahmatova ni živela pod vtisom enake akustične po- dobe o podzemnem divjanju revolucije, kot jo je narekoval Blok,77 njeno podzavestno spoštovanje pesnikovega glasu pa se je pokazalo šele pozneje, v, za pesnico najpomembnejši, stvaritvi Pesnitvi brez junaka.78 Aleksander Blok je bil tudi tisti, ki je v spisu Inteligenca in revolucija leta 1918 jasno zapisal, da je med leti 1909 in 1916 čutil tesnobo in bolezensko domotožje. Njegovo stanje se je spremenilo Neža Zajc 172 76 Blok, SS, 3, 376. 77 Prim. Žirmunski, 1977, 343. 78 Glej več o tem v monografiji Zajc, 2015. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 172 šele po ruski revoluciji, ki je spremenila tudi evropsko vzdušje.79 V tem spisu je tudi opredelil pesnikov poslanstvo z besedami, da je dolžnost umetnika – videti, kar je mišljeno in poslušati glasbo, ki jo grmi “zrak, razrvan od vetra”.80 Šele pod prisluškovanjem slednjemu se nahaja revolucija kot metež, upor, prevrat, ki je bolj umirjen, po- nižen  in  nizkoten  ter  leži  nižje  od  glasbe  zgodovine  in  njenega minljivega časa. Prav takšno pojmovanje pesnikovega poslanstva, ki ni sledilo najburnejšemu v resničnosti,  temveč podtalnemu in zgodovinsko pomembnejšemu, je bilo skupno Bloku in Ahmatovi.81 Bilo je drugačno od akmeističnega nadčasnega bdenja v odtujeni perspektivi, ki bi jo mogli pripisati akmeizmu O. Mandelštama in N. Gumiljova.  Leta 1921 je na začetku poletja Aleksander Blok začel bolehati. Zadnje pismo materi, ki ga je napisal 4. junija, vsebuje tudi podatke o sumu zastrupitve, pesnik pa ga je zaključil optimistično: “Mama, doktor Pekelis pozna vse moje bolezni, motiš se, nika- kršne zastrupitve ni bilo in sploh ne more biti. // O boleznih je pisati neznosno dolgočasno, a o drugem ne morem pisati. Delati ne morem, zato ker imam temperaturo redko normalno, vse me boli, težko diham itd. Za kaj gre, ni znano. Če se bodo živci ne- koliko izboljšali, potem bo jasno, ali je to srčna bolezen ali le ne- vroza. Nujno bi bilo znižati vročino. […] (Kot pripis za končnim podpisom:) Hvala za kruh in jajca. Kruh je pravi, ruski, skoraj brez primesi, že dolgo nisem jedel takega.”82 173 Pojmovanje svobode na ravni umetniškega izraza med ruskimi pesniki 79 SS, 6, 11, 80 Prav tam, 12. Dosledno manifestacijo v poeziji je uresničil V. Hlebnikov, ki je v pesmih dejavno poustvarjal zavijanje vetra (prim. Jakobson, 1987, 317–324). 81 Prim. Struve, 2016, 23. 82 Blok, SS, 8, 533. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 173 Sedmega avgusta je Aleksander Blok umrl zaradi vnetja srčnih zaklopk, doma, v svoji postelji, pri polni zavesti. Take oblike smrti se je Anna Ahmatova spominjala kot ene najstrašnejših.83 Na pesnikovo človekoljubje in nespremenljivo nadarjenost pesniško upodobiti rusko grozo z osebno ironijo ter sposobnostjo uravnoteženja preveč krvo- ločnih izgredov s pozabo preteklosti sta se nanašali prvi dve pesmi iz cikla Bloku, ki ju je Anna Ahmatova napisala skoraj štirideset let po pesnikovi smrti. Pravzaprav se je pesnica zavedala, da ni nihče tedaj  zmogel  s  tako  zmožnostjo  simfoničnega  upesnjevanja  ujeti glasbe ruske revolucijske resničnosti, kot je to storil A. A. Blok:  1 Čas je pozabiti zvoke velblodov  in belo hišo na ulici Žukovskega, čas je, čas oditi do brez in gob, v široko jesen v Moskvi. Tam vse sedaj sije, vse je v rosi, in nebo se širi visoko, in široka Rogačevska cesta84 pomni, kako je razbojniško zažvižgal mladi Blok ...  (1944–1950) 2 In v spominu črnem pobrskaš, najdeš rokavico, ki pokriva celo laket, in peterburško noč. In v somraku lož je tisti zadušljiv in sladek vonj. Neža Zajc 174 83 Čukovskaja, 1997, 404. 84 Rogačevska cesta je združevala Moskvo in Klinski predel, kjer se je na- hajalo Šahmatovo, posestvo družine Blok. Pod Blokovo pesmijo Jesenska volja je zapisano: “Julij, 1905, Rogačevska cesta” (Ahmatova, 1976, 491). 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 174 In veter iz zaliva. Tam pa, med vrsticami, z minulimi ahi in ohi, nasmehne se prezirljivo ti Blok – tragični tenor epohe. (1960?)85 Te verze je Ahmatova prvič prebrala Lidiji Čukovski 8. oktobra leta 1960.86 28. novembra je še istega leta iz teh pesmi oblikovala majhen cikel o Aleksandru Bloku, ki je imel zunajosebnostno sporočilo in zgodovinski  okvir.  Pesnica  je  ta  cikel  ovila  v  posebno  rdečkasto knjižico kakor neko častno odlikovanje.87 Tretjega decembra se je kmalu  odločila,88 da  bo  Blokov  cikel  vključila  v  svojo  poslednjo pesniško zbirko Tek časa,89 ki jo je oblikoval isti slikar Annenkov, ki je nekoč ilustriral že tudi Blokovo pesnitev Dvanajst. Epilog V tem besedilu obravnavani pesniki so predstavljali tedanjo rusko duhovno  elito.  To  pa  zato,  ker  so  brezpogojno  sledili  visokemu osebnemu imperativu. Zanje namreč moremo trditi – da so spreje- mali odgovornost ne samo za svoja dejanja, temveč še zlasti za sle- herno besedo, ki so jo zapisali, izgovorili ali izrazili, pa čeprav zgolj v mislih.90 175 Pojmovanje svobode na ravni umetniškega izraza med ruskimi pesniki 85 Ahmatova, 1976, 258- 259. 86 Čukovskaja,  1997, 426. 87 Prav tam, 440–441. 88 Prav tam, 444. 89 Ciklu, posvečenem A. Bloku, je sledil cikel z naslovom “Antična stran” s prvo pesmijo Sofoklejeva smrt. 90 Prispevek je nastal v okviru izpolnjevanja programa P6-0094 (A), ki ga iz proračunskih sredstev Republike Slovenije financira ARRS. 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 175 Bibliografija AHMATOVA, A. (1976): Stihotvorenija i poemy, spr, b.: A. A. Surkov, opombe in komentarji: V. M. Žirmunski, Leningrad, Sovetskij pisatel'. BERDJAJEV, N. A.  (1923):  “Konec renessansa (k sovremennomu krizisu kul'tury)”, v: Sofija, Problemy duhovnoj kul'tury i religioznoj filosofii, Berlin, 21-47. BERDJAJEV, N. A. (1923): “‘Živaja Cerkov’ i religioznoe vozroždenie Rossii”, v: Sofija, Problemy duhovnoj kul'tury i religioznoj filosofii, Berlin, 125–135. BLOK,  A.  (1960):  Sobranie Sočinenij, t. 3, Stihotvorenija i poemy (1907–1921), Moskva-Leningrad, Gos. Izd. Hudožestvennoj literatury.  BLOK,  A.  (1962):  Sobranie Sočinenij, t. 5, Proza (1903–1917),  Mo- skva-Leningrad, Gos. Izd. Hudožestvennoj literatury.  BLOK,  A.  (1962):  Sobranie Sočinenij, t. 6, Proza (1918–1921), Mo- skva-Leningrad, Gos. Izd. Hudožestvennoj literatury.  BLOK, A. (1963): Sobranie Sočinenij, t. 7, Avtobiografija 1915, Dnevniki 1901–1921, Moskva-Leningrad, Gos. Izd. Hudožestvennoj literatury.  BLOK,  A.  (1963):  Sobranie Sočinenij, t. 8, Pis'ma (1898–1921), Mo- skva-Leningrad, Gos. Izd. Hudožestvennoj literatury.  ČUKOVSKAJA, L.  (1997):  Zapiski ob Anne Ahmatovoj, t. 2, 1952– 1962, Moskva, Soglasje. ETKIND, E. (1977): Forma kak soderžanie. Izbrannye stat'i. Collo- quium slavicum 9, Würzburg, Jal-Verlag. FLORENSKI, P. (2006): Imena. U vodorazdelov mysli, Moskva, Ek- smo (Antologija mysli).  HODASEVIČ, V. (1991): Stihotvorenija, Moskva, Molodaja gvardija. JAKOBSON, R. (1987): “Iz mel'kih veščej Hlebnikova: 'Veter-penie' “, v: Jakobson, R., 1987, Raboty po poetike, Moskva, Progress, 317–324. KOS, J.  (2017): Ivan Cankar med Shakespearjem in Cervantesom, Ljubljana, SAZU. Neža Zajc 176 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 176 MANDEL'ŠTAM, O. (2016): Vospominanija, Šum vremeni, Moskva, 2016, Izd. Ast. MANDELŠTAM, O. E. (2006): “Vek moj, zver' moj…” Stihotvorenija, Moskva, Izd. Ast.  PLATONOV, A. (1976): Veličie prostyh serdec, Moskva, Moskovski rabočij.  STRUVE, N. (2016): Osip Mandel'štam (2. izd. dopolnjena), Moskva, Russkij put'. ZAJC, N. (2015): Uvod v poetiko Anne A. Ahmatove, Ljubljana, ZRC SAZU. ZVEREV, V. (1991): “Grustnyj put' Vladislava Hodaseviča”, v: Hoda- sevič, V. (1991): Stihotvorenija, Moskva, 5–22. ŽIRMUNSKI V. (1922): Poezija A. Bloka, Peterburg, Kartonnyj do- mik. ŽIRMUNSKI, V. M. (1977): Teorija literatury. Poetika. Stilistika, Le- ningrad, Nauka. 177 Pojmovanje svobode na ravni umetniškega izraza med ruskimi pesniki 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 177 08 - NezaZajc 5. 06. 2018 11:33 Page 178 Bernard Nežmah1 Oktobrska revolucija kot levi fašizem: od lomljenja kapitalistov do lomljenja umetnikov2 Izvleček: Prispevek premišljuje fenomen oktobrske revolucije skozi Leninov članek Država in revolucija, v katerem ta opiše in napove mehanizme revolucionarnega prevrata, ki bo odpravil izkoriščanje delavskega razreda in vzpostavil pravičnejšo družbeno ureditev. Avtor primerja Leninovo teorijo z njegovo revolucionarno prakso, tako da izpostavlja koncept “lomljenja kapitalistov”, ki ga osvetli in pretrese skozi serijo sinhronih in diahronih perspektiv, ki pripeljejo do pojma “razredni sovražnik”, sočasno pa poskuša definirati in ča- sovno umestiti samo trajanje oktobrske revolucije. V drugem delu prispevka pa aplicira koncept “lomljenja” še na položaj umetnikov v boljševistični državi, tako da predstavi spekter konkretnih odno- sov umetnikov do revolucije, ki po kapitalistih med “razredne so- vražnike” uvrsti še kritične in samosvoje umetnike.  Ključne besede: Lenin, revolucija, umetniki v Sovjetski zvezi, ra- zredni sovražnik, literatura, suprematizem, Ivan Bunin, Izak Babelj, Maksim Gorki, Kazimir Maljevič UDK: 7: 323.272(47)"1917’’ 179 Moni tor ISH (2018), XX/1, 179–196 Izvirni znanstveni članek Original scientific article 1 Dr. Bernard Nežmah, znanstveni svetnik, je raziskovalec na Inštitutu Nove revije v Ljubljani. E-naslov: bernard.nezmah@guest.arnes.si. 2 Besedilo nastalo v okviru projekta J7-8283 (ARRS) in programa P6-0341 (ARRS). 09 - BernardNezmah 6. 06. 2018 08:42 Page 179 The October Revolution as Leftist Fascism: From the Curbing of Capitalists to the Curbing of Artists Abstract: The paper discusses the phenomenon of the October Rev- olution through the prism of Lenin’s article The State and Revolution, which describes and anticipates the mechanisms of revolutionary ac- tion intended to eliminate the exploitation of the working class and to establish a more just social order. The study compares Lenin’s the- ory with his revolutionary practice by accentuating the concept of ‘the curbing of capitalists’, illuminated by and examined through a series of synchronic and diachronic perspectives, which ultimately led to the formation of the term ‘enemy of the people’ (‘class enemy’). At the same time, it attempts to define and historically determine the actual duration of the October Revolution. The second part of the paper applies the concept of ‘curbing’ to the situation of artists within the Bolshevik state. Thus it presents a range of artists’ attitudes to the Revolution, which had lumped critical and independent artists together with capitalists as ‘enemies of the people’. Key words: Lenin, October Revolution, artists in the Soviet Union, enemy of the people, literature, Suprematism, Ivan Bunin, Isaac Babel, Maxim Gorky, Kazimir Malevich 0 0 0 Revolucija lomi kapitaliste Koliko časa je trajala oktobrska revolucija? Vzemimo njeno pred- hodnico – februarsko revolucijo, ki jo povsem časovno določajo: od 23. februarja 1917, ko so ob mednarodnem dnevu žena izbruhnili ne- miri v Petrogradu, pa do 3. marca 1917, ko je abdiciral car Nikolaj II. in se potem krone odpovedal tudi njegov brat knez Mihail in je oblast prevzela vlada esera Kerenskega.  Bernard Nežmah 180 09 - BernardNezmah 6. 06. 2018 08:42 Page 180 Kriterij je revolucionarna, torej z uličnimi protesti spodbujena za- menjava  vlade  in  zamenjava  režima,  čeravno  je  sam  akt  potekal mirno: car je na prigovarjanje generalov in politikov3 prostovoljno odstopil misleč na koristi ruske države. Čas trajanja revolucije pa je natančno izmerjen na osem dni; ko prve dni marca nastopi nova vlada in se konča brezvladje, je februarska revolucija končana4. Kako dolgo pa je potekala oktobrska revolucija? Zgodovinarja Pipes5 in Figes6 jo postavita v širši časovni kontekst, ki sega v konec 19. stole- tja, oba pa jo zaključita z letom 1924 s smrtjo voditelja oktobrske re- volucije V. I. Lenina, podobno tudi Britovšek7. Oktobrske revolucije ne določajo kronološko z datumom 8. oktobra 1917, ko Lenina ustoli- čijo kot predsednika sveta ljudskih komisarjev, temveč kot proces, ki teče leta in leta in se ne konča z boljševističnim prevzemom oblasti.  Zakaj merijo revolucijo z dobo vsaj sedmih let? Radikalno, a po- vsem legitimno bi jo lahko raztegnili tudi skozi celotno obdobje ko- 181 Oktobrska revolucija kot levi fašizem 3 K carju Nikolaju sta v Pskov kot odposlanca nove vlade odpotovala mi- nister Aleksander Gučkov in poslanec Vasilij Šulgin, ki sta ga dokončno pregovorila, da je abdiciral (Figes, 2015, 361-2). Šulgin (1878–1976) je po oktobrski revoluciji emigriral, živel po Evropi, kjer je objavljal antikomu- nistične tekste in knjige, se v tridesetih letih naselil v Jugoslaviji, kjer so ga l. 1944 med osvobajanjem Vojvodine aretirali in deportirali v Sovjetsko zvezo. Tam so mu zaradi antisovjetskih aktivnosti sodili in ga obsodili na 25 let zapora, potem pa leta 1956 amnestirali. Leta 1964 so o njem posneli dokumentarni film Pred sodiščem zgodovine režiserja Fridriha Ermlerja, v katerem je partijski režim pod Hruščovom v maniri nadrealizma dal be- sedo nekoč smrtnemu sovražniku revolucije. V njem se 86-letni starček spominja tudi svojega pogovora s carjem pred abdikacijo.  4 Tako Wikipedia, medtem ko Pipes nakaže še na javno objavo dveh od- stopnih manifestov (carja Nikolaja in kneza Mihaila) 14. marca (Pipes, 2011, 121). 5 Pipes, 2011.  6 Figes, 2015. 7 Britovšek, 1980. 09 - BernardNezmah 6. 06. 2018 08:42 Page 181 munističnega režima do konca osemdesetih, ki je svoje gospostvo utemeljeval na permanentnem izvrševanju revolucije8.  Odgovor gre poiskati pri očetu revolucije – Leninu, ki je svojo politično agendo napovedal v spisu Država in revolucija. Ko je opa- zoval razredno družbo, v kateri razred kapitalistov izkorišča delavski razred, je sledeč Marxu za osvoboditev zatiranega razreda predvidel nasilno revolucijo in uničenje državnega aparata oblasti.  Oboroženo ljudstvo bo pod vodstvom ljudskih komisarjev od- pravilo zasebno lastnino nad tovarnami, bankami in zemljišči. En- kraten akt, ki bo postavil nova pravila družbene ureditve? Ne, Lenin načrtuje diktaturo proletariata, ki bo vpeljala demokracijo za izko- riščane in izključila izkoriščevalce in zatiralce ljudstva iz demokra- cije9.  Ker  je  prvih  bistveno  več  kot  drugih,  bo  tudi  nov  režim primerjalno bolj demokratičen, saj bo iz demokracije izključena le manjšina.  In sedaj osnovno vprašanje: kako bo videti ta izključitev? “Ko bo odpor kapitalistov že dokončno zlomljen, šele takrat nastopi svo- boda in demokracija brez izjem.”10 Permanentni proces lomljenja Revolucionarni proces po Leninu ni hipen akt, temveč ga napove- duje vse dotlej, dokler ne bo ostalo niti sledi za kapitalisti, ko bodo ti dokončno zlomljeni. V knjigi ne pojasni podrobno, kako bo potekalo lomljenje – cen- zura, zaplemba tudi osebnega premoženja, zapori, eksekucije, gu- lagi,  množični  gladomor  …  Vendar  pa  jasno  izpostavi  vpeljavo Bernard Nežmah 182 8 Enačaju revolucije in komunizma je posvetil celotno knjigo francoski lingvist in filozof Milner, 2016.  9 Lenin, 2017, 129. 10 Prav tam, 129. 09 - BernardNezmah 6. 06. 2018 08:42 Page 182 nasilja kot takega: “Jasno je, da za uspeh smotra, kakršen je siste- matično zatiranje večine izkoriščanih po manjšini izkoriščevalcev, potrebna skrajna okrutnost, zverinsko zatiranje, morje krvi, prek katerega gre človeštvo po svoji poti v stanju suženjstva, tlačanstva in mezdnega dela.”11 Obenem pa tudi ne postavi razlike med kapitalističnim razre- dom in kapitalisti. V hipu, ko oblast nacionalizira tovarne, banke in zemljišča, kapitalističnega razreda kot takega ni več, toda Lenin zdaj kot kapitalističnega razreda ne šteje lastništva nad proizvajalnimi sredstvi, temveč bivše lastnike, jasno z njihovimi družinami.  Definicijo kapitalista, ki ga določa lastnina nad proizvodnimi sredstvi, prenese na osebne lastnosti vseh posameznikov, ki so bili nekoč kapitalisti. Z razlastitvijo kapitalist po njem ne preneha biti kapitalist, saj ostaja kapitalist po svojem prepričanju.  Aktu nacionalizacije premoženja bo sledila prevzgoja teh kapi- talističnih prepričanj, ki jo bodo izvajali v obliki zatiranja: “zatiranje manjšine izkoriščevalcev po večini včerajšnjih mezdnih sužnjev je sorazmerno lažja, preprosta in naravna stvar, ki bo zahtevala veliko manj krvi kakor zatiranje uporov sužnjev, tlačanov, mezdnih delav- cev in bo torej za človeštvo veliko cenejša.”12 Človeška cena Leninova ocena, da je zatiranje kapitalistov manj krvavo, kot je bilo zatiranje delavcev in kmetov, se je skozi zgodovino pokazala kot popolnoma napačna. Število žrtev komunizma je milijonsko preseglo število žrtev carizma. Zgodovinar Courtois je prišel do številke 100 milijonov na celotnem svetu13, Furet pa se je sliko- 183 Oktobrska revolucija kot levi fašizem 11 Prav tam, 130. 12 Prav tam, 130. 13 Courtois, 1999, 14. 09 - BernardNezmah 6. 06. 2018 08:42 Page 183 vito izrazil, “da je dal Stalin pobiti več Rusov kakor katerikoli so- vražnik Rusije”.14 Upoštevaje zgolj Rusijo pa je Pipes izračunal človeško izgubo zaradi revolucije: leta 1917 je Rusija štela skoraj 148 milijonov, med- tem ko je na začetku leta 1922 štela 135. Upad je pojasnil: po dva mi- lijona zaradi vojskovanj in epidemij, dva milijona jih je emigriralo, pet jih je pomrlo zaradi lakote. Toda če bi upoštevali normalni tok dogodkov, bi število prebivalstva bolj naraslo, in tako je ocenil, da so posredne človeške izgube Rusije zaradi revolucije 23 milijonov, dva in pol krat več, kot je bilo smrtnih žrtev vseh vojskujočih se držav v prvi svetovni vojni15.  Če k temu prištejemo še gladomor v Ukrajini in stalinistične procese, so številke še bolj vrtoglave. Napoved Lenina – teoretika, da bo diktatura proletariata terjala manj krvi, kot jo je kapitalistično oz. monarhistično gospostvo v Rusiji pri zatiranju delavcev in kme- tov, je povsem napačna. S stališča krvi je bil komunistični režim bi- stveno bolj nasilen. A vrnimo se k Leninovi dikciji lomljenja kapitalistov oziroma buržujev, ki se je kot termin bolj uveljavil. Demokracija bo po njem veljala za vse, tudi za buržuje, toda šele potem, ko bo njihov odpor dokončno zlomljen. Predvideva torej odpor razlaščenega kapitali- stičnega razreda. Kako pa se bo manifestiral?  Zgodovinsko najprej v državljanski vojni, ki je formalno pome- nila delitev države na regije, v katerih so vladali boljševiki, ter one, ki so bile pod oblastjo monarhistov oz. bele armade, če uporabimo boljševistično  terminologijo.  Toda  omejimo  se  na  novo  nastalo državo komunizma, kjer je Lenin apliciral svojo teorijo države in re- volucije. Kako je potekalo lomljenje oziroma kako se je kazal odpor?  Bernard Nežmah 184 14 Furet, 1998, 433. 15 Pipes, 2011, 468. 09 - BernardNezmah 6. 06. 2018 08:42 Page 184 Razredni sovražnik Applebaumova v Zgodovini sovjetskih taborišč izpostavi pojavitev nove vrste kriminalca – razrednega sovražnika. “Razredni sovražnik je nasprotoval revoluciji in je deloval odkrito ali še pogosteje prikrito, da bi jo onemogočil. Za razliko od navadnega kriminalca ni razred- nemu sovražniku nikoli mogoče zaupati, da bo sodeloval s sovjet- skim  režimom,  zato  je  zanj  potrebna  strožja  kazen  kakor  zaradi navadnega morilca ali tatu.”16 In režim je že maja 1918 v prvem “de- kretu o podkupnini” postavil inkriminirana dejanja buržujev zunaj zakonov, ki veljalo za preostalo prebivalstvo. “Če oseba, kriva spre- jemanja ali dajanja podkupnine, pripada premožnim razredom in uporablja podkupnino za ohranitev ali pridobitev privilegijev, pove- zanih z lastninskimi pravicami, potem jo je treba obsoditi na najstro- žje in najhujše prisilno delo, vse njeno premoženje pa zaseči.”17 Leninov načrt o lomljenju kapitalističnega razreda je šel po ra- zlastitvi nad proizvajalnimi sredstvi še korak naprej v razlastitev vsega premoženja. Obenem pa je koncept razrednega sovražnika sankcioniral nasprotovanje revoluciji in kriminaliziral poglede, pi- sanja in misli, ki so nasprotovale ali imele pomisleke do boljševisti- čne ureditve države.  Toda oktobrska revolucija ni vpeljala le sankcioniranja svobode govora, ki bi bila kritična do nje, temveč jo je preprosto onemogo- čila. Že mesec po prevzemu oblasti je namreč vpeljala cenzuro in to na celotnem spektru medijev: v časopisih, knjigah in gledališču. “Pour s'assurer la domination absolue, un mois plus tard les bolc- heviks créent une police secrète et omnipotente, le Tcheka, reta- blissent le peine de mort et la censure.”18 185 Oktobrska revolucija kot levi fašizem 16 Applebaum, 2011, 52. 17 Ibid., 52. 18 Todorov, 2017, 39. 09 - BernardNezmah 6. 06. 2018 08:42 Page 185 Zdaj obrnimo perspektivo in se povprašajmo, do kdaj so v Sov- jetski zvezi preganjali z grožnjo zapora in gulaga posamezne drža- vljane?  Na začetku aristokrate, potem esere, kadete, menjševike, kron- štatske mornarje, carske častnike, ki se niso hoteli boriti v Rdeči ar- madi, kmete, duhovščino, potem Trockega, Buharina, Zinovjeva, Tuhačevskega in drugi člane boljševistične partije, vmes pisatelje, umetnike itd.  Dobri Lenin vs. zločesti Stalin? Po Stalinovi smrti in destalinizaciji se je po vzhodni Evropi, vključno z Jugoslavijo, razširil pogled, da je Lenin začrtal svetlo pot komun- izma, ki pa jo je diskreditiral njegov samozvani naslednik Džugašvili. Skratka, ideološka operacija, ki je poskušala rešiti idejo komunizma tako, da je njegove zločine in diktatorsko naravo pripisala slabi iz- vedbi. Ideja je dobra, samo izvedba bi morala teči drugače. V jugo- slovanskem  tisku  smo  potem  dobili  serijo  knjig,  ki  je  tragedijo sovjetske diktature pripisoval Stalinovim čistkam, še posebej impo- zantna dela je ustvarjal profesor Marjan Britovšek, ki je minuciozno pokazal, kako je Stalin prevzel državni aparat in odstavil, nato pa po- gubil Kamenjeva, Trockega, Buharina in druge19. Ta gesta nedemo- kratičnosti in avtoritarnosti znotraj partijskega vrha pa zadeva en sam aspekt družbe. Pipes ob tem navede cinično opombo: razlika med Leninom in Stalinom je bila samo v tem, da Lenin ni ubijal svo- jih kolegov komunistov in da je Stalin to počel množično20.  Že iz Leninovega spisa Država in revolucija je razvidno, da je bil Lenin ta, ki je začrtal sistem sistematičnega lomljenja vseh nasprot- Bernard Nežmah 186 19 V knjigah Boj za Leninovo dediščino (1976), Carizem, revolucija, stalini- zem (1980) in Stalinov termidor (1984).  20 Pipes, 2011, 466. 09 - BernardNezmah 6. 06. 2018 08:42 Page 186 nikov boljševizma. Če izpostavimo samo en segment “lomljenja”, ki je potekalo v taboriščih: od leta 1929, ko se je gulag začel najbolj širiti, pa do leta 1953, ko je umrl Stalin, je skozi ta množični sistem prešlo 18 milijonov ljudi21, pred nemškim napadom l. 1941 je bilo v Sovjetski zvezi v taboriščih 3,3 milijona zapornikov, ki so opravljali suženjsko delo.22 A gulagi niso bili izum Stalina, nastali so že avgusta 1918 na zah- tevo Lenina, ki je po protiboljševistični vstaji v mestu Penza svoje komisarje pozval, da naj nezanesljive elemente zaprejo v koncen- tracijsko taborišče zunaj mesta23. V eno najtežjih koncentracijskih taborišč na Soloveškem arhipelagu v Belem morju so prve politične zapornike poslali že leta 192324, torej še za časa Lenina.  Boljševistična revolucija je bila zasnovana kot pojem lomljenja ka- pitalistov, ki pa se je razširila prek konkretnih razrednih sovražnikov (kapitalistov) še na vse nasprotnike in kritike komunizma kot splošne razredne sovražnike. “Boljševiki so si prizadevali zatreti vsako inte- lektualno in politično nasprotovanje v kakršnikoli obliki, zato niso napadali le predstavnikov starega režima, temveč tudi druge sociali- ste: menjševike, anarhiste, socialistične revolucionarje.”25 Žrtev so po- stali tudi zavezniki boljševikov v oktobrski revoluciji, kot so bili eseri. Toda, tudi eseri so se zavzemali za revolucionarno gesto razdelitve zemlje kmetom. Zakaj so postali objekt preganjanja? – Ker se v svoji avtonomnosti niso podredili in zlili z boljševiki. Poleg pripadnikov kapitalističnega razreda so kot tarče lomljenja boljševiki vključili še vse tiste, ki so odstopali od uradne partijske linije.  187 Oktobrska revolucija kot levi fašizem 21 Applebaum, 2014, 18. 22 Mazower, 2002, 129. 23 Prav tam, 55. 24 Prav tam, 69. 25 Prav tam, 31. 09 - BernardNezmah 6. 06. 2018 08:42 Page 187 Lomljenje drugačnosti kot temeljni princip Veliki pesnik in pozneje Nobelov nagrajenec Josif Brodski ni bil ka- pitalist, končal ni niti osnovne šole, ta manko je eruditsko polnil celo življenje, ko je preživljal popoldneve in večere v knjižnicah beroč knjige, študirajoč in učeč se drugih jezikov. Ko so ga leta 1964 zaprli, so ga na procesu obsodili na pet let gulaga in to ne zaradi poskusa restavracije kapitalizma ali rušenja komunizma, temveč kot družbe- nega parazita in ga poslali še na psihiatrično zdravljenje. Vsebina lomljenja je bila lahko karkoli in to lomljenje je bilo te- meljni atribut komunizma. Ki se je kazal izhodiščno v prepovedi svobode govora. Februarska revolucija je prinesla dve veliki svobo- ščini: ukinitev smrtne kazni in cenzure. In Lenin je po oktobrski re- voluciji takoj na novo vpeljal cenzuro in smrtno kazen.  Zakaj je za komunizem tako pomembna cenzura? Ko ukinja, pre- poveduje in onemogoča javno polemiko, ukinja kritiko, ki bi preso- jala bit in vrednost komunizma. Vpeljuje en sam pogled na politiko in stvarnost – pogled vladajoče nomenklature in onemogoča spon- tano človeško vrednotenje in presojanje. Če je Lenin napovedoval, da bo revolucija končana, ko bo kapitalistični razred zlomljen, je potem praksa sovjetskega komunističnega režima pokazala, da je to sistem, ki deluje le tako, da permanentno lomi svoje nasprotnike. In kot taka je oktobrska revolucija delovala vse do razpada sovjet- skega režima, v obliki lomljenja nasprotnikov pa vsaj do leta 1993, ko je ruski predsednik Jelcin ukazal s tanki napasti Beli dom, stavbo parlamenta, v katerem se je nahajala parlamentarna večina teda- njega Vrhovnega sovjeta, ki je s sprejemanjem zakonov oponiral njegovim predsedniškim dekretom26.  Sama vpeljava cenzure uperjene zoper politične misli in skupine politikov  ter novinarjev, ki bi  jih  izrekali  ter  zapisovali,  sicer ni Bernard Nežmah 188 26 Nežmah, 2007, 40–55. 09 - BernardNezmah 6. 06. 2018 08:42 Page 188 novum, ki ga je prinesla oktobrska revolucija. Toda, kako obsežna in intenzivna je bila na področju umetnosti? Odgovor bomo iskali na primerih življenjepisov umetnikov, ki predstavljajo niz modusov razmerij med boljševistično oblastjo in umetniki. Umetnik antiboljševik Francoski semiolog in literarni zgodovinar Tzvetan Todorov je iz- postavil štiri drže umetnikov do oktobrske revolucije. V prvo je postavil odkrite kritike, ki že pred revolucijo niso pri- padali boljševističnim krogom, po oktobru 1917 pa so oktobrski re- voluciji nasprotovali tako, da so se od nje tudi fizično odmaknili s potjo v emigracijo. Komponista Rahmaninov in Prokofjev leta 1917, slikarja Kandinskega leta 1921 in Chagalla leta 1922 ter pisatelja Bu- nina, ki je zapustil Moskvo leta 1918. Njihov odnos do boljševizma je bil odklonilen in ker so ga hoteli še naprej prosto izražati, so v tej drži lahko bivali le zunaj teritorijev, ki so bili pod oblastjo boljševi- stičnega režima.  Kaj je povzročilo tako negativen odnos do revolucionarnih spre- memb pri Ivanu Buninu, ki je spadal med največje ruske pisatelje že pred prvo svetovno vojno in bil izbran v rusko akademijo? Iz Moskve se je najprej umaknil v Odeso, leta 1920 mu je potem uspelo emigri- rati v Francijo, leta 1933 pa je postal prvi ruski Nobelov nagrajenec. Svoje vtise o revoluciji je zapisoval v dnevnik, ki ga je izdal leta 1926 v Parizu pod naslovom Prekleti dnevi. V njih ga je šokirala odsotnost odpora do kolektivne norosti, ki jo je prinesel boljševizem, in zloraba besed, kjer velike besede služijo za zakrivanje realnosti. Pod gesli svoboda, enakost, bratstvo uvajajo najbolj nasilno politiko27. 189 Oktobrska revolucija kot levi fašizem 27 “L'absence de résistance à cette folie collective le choque. En écrivain, il est particulièrement sensible à l'usage abusif des mots, les vocables grandi- loquents servant surtout à dissimuler le réalité hideuse” (Todorov, 2017, 45). 09 - BernardNezmah 6. 06. 2018 08:42 Page 189 Bunin je torej empirično doživel vladavino režima sovjetov, jo nekaj časa opazoval, kot pisatelj pisal intimni dnevnik, toda v novi Leninovi državi ni niti poskusil ničesar objaviti. Bil je namreč literat, ki pred revolucijo ni bil blizu boljševikom.  Umetnik boljševik: Gorki in apriorna svoboda kritike Drugo držo umetnikov predstavlja umetnik – boljševik, ki pa se počuti tako svobodnega, da javno izraža svoje misli in kritike na račun revo- lucije. V to skupino spada predvsem Maksim Gorki. Pisatelj, ki se je družil z Levom Tolstojem in Antonom Čehovom, avtor priljubljenih tem s socialno tematiko, je bil javni nasprotnik carskega absolutizma in tako je po neuspeli revoluciji l. 1905 emigriral, se v emigraciji zbližal z Leninom, po vrnitvi v Rusijo 1912 pa je bil prva ikona boljševistične literature. A Gorki je že dan po oktobrski revoluciji objavil članek, v katerem je izpostavil, da Lenin in tovariši dopuščajo vsemogoče zlo- čine, samovoljne aretacije, da je pravo zamenjal linč28. Kot stari Leni- nov tovariš mu je pisal pisma, v katerih nasprotuje nasilju. Lenin bi rad uporabil Gorkega za svojo propagando, a ko mu ni uspelo, ga je prijateljsko prepričal, naj raje odide nazaj v Italijo29.  In Gorki res emigrira leta 1921. Iz emigracije mu še naprej piše ostra pisma: “Že od začetka čistk protestiram, zakaj iztrebljenje in- teligence je v deželi nepismenih norost in zločin”30.  Bernard Nežmah 190 28 “Lénine et ses frères d'armes permettent tous les crimes possibles … ce sont des carnages, des destructions, des arretations arbitraires, des crimes honteux, incensés st sanglants … La justice est remplacée par des lyncha- ges” (Todorov, 2017, 50). 29 “Gorki adresse de nombreuses lettres amicales à Lénine … il plaide la cause d'autres membres d'intelligentsia, qu'on empêche de voyager à l'étranger … il défend la liberté de publication et d'expression. Lénine est exaspéré par ces conseils et convainq l'écrivain de retourner en Italie” (To- dorov, 2017, 53).  30 Todorov, prav tam, 54. 09 - BernardNezmah 6. 06. 2018 08:42 Page 190 Primer Gorkega, ki se je konec dvajsetih na povabilo Stalina vrnil v SZ, je bil edinstven. Lahko je prosto izražal svoje poglede, ne da bi bil deležen sankcij režima. Ta ga je, namesto da bi se boril z njim, uporabil kot literarni simbol svoje oblasti. Kako mu je uspelo, da je utišal pisateljevega kritičnega duha? Tako, da mu je zastrl pogled na realnost, ki mu jo je prikazoval v tradiciji Potemkinovih vasi. Leta 1936 so na primer samo zanj izdajali posebej prirejene izvode časo- pisov; ohranjena je posebna številka Pravde, v kateri so izpustili nekaj člankov in “mu realnost prikazovali lepšo”31. Strukturno gle- dano pa spada med literate, ki so sprejemali revolucijo kot odpravo starega carističnega režima, a obenem izhajajoč iz načel svobode govora ostro kritizirali tudi konkretno politiko boljševističnega vrha. A ta modus tolerance je v veliki meri veljal le za Gorkega.  Umetnik boljševik: svobodna boljševistična ideja pripelje v molk in smrt Tretja drža umetnika je boljševik, ki ostane navdušenec tudi po revoluciji, ki novega režima nikoli ne kritizira, toda ohrani popolno svobodo ustvarjanja. Primer je Izak Babelj, tudi že predrevolucio- narni pisatelj, ki je bil med državljansko vojno novinarski poroče- valec  ter  potem  osebni  prijatelj  Jagode  in  Ježova,  sekretarjev zloglasne NKVD. Navduševal se je nad boljševizmom, tudi nad nje- govo krutostjo, zakaj sprejemal je idejo, da je treba uničiti stari svet in zgraditi novega, boljšega. Leta 1926 je izdal roman Rdeča konje- nica32, ki  je bil velika uspešnica. V njem prosto popisuje akcije Rdeče armade, kot so požiganje, klanje nasprotnikov, blasfemija in 191 Oktobrska revolucija kot levi fašizem 31 “GlavLit dobi naročilo, naj pripravi posebne izdaje časopisa Pravda, iz- vode, ki so namenjene izključno Gorkemu in iz katerih je treba odstraniti razburljive novice” (Westerman, 2010, 172). 32 Slovenski prevod Rdeče konjenice je iz leta 1957, nastal je sočasno, ko so pod Hruščovom v Sovjetski zvezi spet začeli ponatiskovati Bablja.  09 - BernardNezmah 6. 06. 2018 08:42 Page 191 posilstva  rdečearmejcev.  Rdeča  armada  je  pri  njem  slikana  kot banda kriminalcev, morilcev in posiljevalcev. Toda iz tega ne izpelje kritike nasilja, temveč kot realistični prikaz izvedbe revolucije, ki jo kot tako podpira. Voditelje, ki jo izvajajo, ocenjuje kot svetnike33.  Konec dvajsetih, ko pod Stalinom začno radikalno omejevati svobodo govora tudi pri boljševističnih umetnikih in jo podvržejo doktrini socrealizma, njegovih del ne izdajajo več. Ne sme objavljati, a lahko še naprej prosto piše34. Kot boljševik ostaja zvest idealom oktobrske revolucije, pristaš iskrenosti pisanja, ki ga ne morejo ome- jevati nobeni dekreti35.  Babelj je primer boljševističnega pisatelja, ki je sicer zvest pri- staš revolucije, toda v sebi ostaja dosledno avtonomni avtor, ki se ne podredi zunanjim ukazom. Ko v Sovjetski zvezi začno izdajati zgolj literaturo, ki je na liniji partije, se ne prilagodi pravilom, tem- več se dosledno zapre v molk. Lik molčečega pisatelj, ki z govori nastopa le na kongresih književnikov, mu uspe ohraniti slabo de- setletje, dokler njegovih zaščitnikov Jagode in Ježova ne odstavijo in obsodijo na stalinističnih procesih. Leta 1939 pride tako tudi sam na vrsto za aretacijo in ko ga obsodijo na smrt, ustvari zadnje ume- tniško delo. Stari revolucionar in navdušenec nad tajno policijo piše policijskemu ministru Beriji, da mu odloži smrtno kazen za toliko časa, da postori še nekaj stvari, da dokončna knjigo o kolektivizaciji, življenjepis Gorkega in avtobiografijo36. Seveda so ga takoj ustrelili, Bernard Nežmah 192 33 “Ces individues qui doivent dêcider du destin des gens ordinaires le fa- scinent, se sont simplement des saints”(Todorov, 2017, 120). 34 “Babel n'était pas empêché d'écrire mais de publier” (Todorov, 2017, 123). 35 “Il faut se montrer envers soi-même d'une honnêteté qui ne soit limitée par rien” (Todorov, 2017, 123). 36 “Dans une dernière lettre écrite en prison et adressée au nouveau com- missaire de l'Intérieur, Beria, il lui demande … qu'on lui laisse le temps de mener à leur bonne fin les projets interrompus par l'arrestation: un livre 09 - BernardNezmah 6. 06. 2018 08:42 Page 192 vendar je njegovo pismo Beriji v črnem sarkazmu umetnina sama po sebi. Umetnik – boljševik, ki celo v smrti ostane zvesti politični boljševik, toda njegov umetniški credo se nikoli ne podredi politi- čnim smernicam in se zato raje predaja literarnemu molku. Zakaj so potem tako molčečega vseeno zaprli  in usmrtili na montiranem procesu? Bil je preprosto prevelik, saj je že s tem, ko je molčal, govoril. Ker ni objavljal svojih del, je bilo to sporočilo jav- nosti in svetu, da se z oblastjo ne strinja, torej oblika sabotaže.37 Umetnik boljševik: avtonomija umetnosti pripelje v umetniško smrt Četrta drža je bil umetnik – boljševik, ki kot sopotnik revolucije ustvarja novi svet, a ga režim zaradi avtonomnega pogleda izključi iz sistema. Primer je slikar Kazimir Maljevič, ki je doživel slavo s su- prematizmom že pred revolucijo. To, ker je počela oktobrska revo- lucija, ko  je sistematično uničevala vse konture starega reda,  je Maljevič počel v slikarstvu. Umetnik je kot profesionalni revolucio- nar demiurg, uničuje staro, da bi na njegovo mesto postavil novo38. Takoj po revoluciji so ga izvolili kot deputata sovjetskih oboroženih sil v Moskvi39. Kot umetnik je bil dosleden samemu sebi: ko je na- risal beli kvadrat na belem polju, ni mogel več naprej. Ni bilo več kaj slikati. Odselil se je v Vitebsk in odšel na akademijo, kjer je vodil projekte, ko so delavci prebarvali tovarne, dal pobeliti rdeče opeke na cestah v bele, na katere so potem narisali še zelene kroge. Konec 193 Oktobrska revolucija kot levi fašizem sur la collectivisation, un autre sur Gorki, et un roman autobiographique” (Todorov, 2017, 124). 37 “Dans les conditions sovitiques, cela a pu être considéré comme une sabotage et un refus d'écrire” (Todorov, 2017, 122). 38 “L'artiste comme le révolutionnaire professionnel sont des démiurges, ils détruisent l'ancien pour mettre à sa place du neuf” (Todorov, 2017, 191). 39 Todorov (2017, 185). 09 - BernardNezmah 6. 06. 2018 08:42 Page 193 dvajsetih so ga odpustili kot profesorja in padel je dobesedno v po- manjkanje. Pristaš osvoboditve umetnosti od ideologije je naspro- toval umetnosti kot ilustraciji, kot reprezentaciji, in s tem uporabi umetnosti kot sredstva ideološke propagande40.  Ko so ga odpustili kot profesorja umetnosti in je živel v pomanj- kanju, je sklenil, da se vrne k slikarstvu, ki ga je opustil že pred deset- letjem. A kako naj nadaljuje s slikanjem, potem ko je s suprematizmom desegel vse in nič, ko je naslikal kompozicijo Belo na belem? Prišel je na ingeniozno idejo in v letih 1928/1929 naslikal kakih 40 slik, ki jih je antedatiral v leta med 1905 in 191541. Tako je rešil svojo slikarsko poetiko pred nekonsistentnostjo, obenem pa je skozi “stare podobe” lahko spregovoril o travmatični realnosti sovjetske kolektivizacije, kot da pripoveduje o carski dobi. Pretanjeni kritik tako na slikah pri- kazuje kmete brez rok, ki stojijo kot pred strelskim vodom, glave brez obrazov, ki aludirajo na ukrajinski gladomor in izražajo depersonali- zacijo ter izgubo individualnosti pod Stalinom42.  A z novo umetnostjo si materialno ni opomogel, često  je bil lačen, njegove razstave so spremljali sovražni komentarji o slepi ulici buržoazne umetnosti43. Zasebnih kupcev ni bilo, državne ga- Bernard Nežmah 194 40 “Aujourd'hui, de nouveau, on considère l'art comme un serviteur, un valet, une femme de chambre bien propre, on l'art comme ce qui accom- pagne l'état et ses saints héros idéologiques, leur donnant une belle fi- gure” (Todorov, 2017, 238). 41 “En deux ans, 1928 et 1929, il peint une bonne quarantaine de tableaux pour lesquels il s'inspire des dessins des années 1905-1915 ou de ses sou- venirs des tableaux dont il ne dispose plus, et il les antidate, comme s'ils avaient été peints une vingtaine d'années plus tôt” (Todorov, 2017, 276). 42 “Ces tableux sont peints au moment où la paysannerie ukrainienne est emprisonnée, déportée, fusillée ou affamée à mort” (Todorov, 2017, 287). 43 “Ses oeuvres sont accompagnées des commentaires hostiles puisqu'el- les sont censée illustrer “l'impasse de l'art bourgeois. Ses revenus sont fai- bles, il sest souvent affamé.” (Todorov, 2017, 279). 09 - BernardNezmah 6. 06. 2018 08:42 Page 194 lerije niso hotele odkupovati slik, ker Maljevičeva poetika ni sledila kurzom socrealizma.  Revolucija je torej po fizičnem lomljenju kapitalistov, lomila tudi svoje sopotnike umetnike, ki so hoteli ustvarjati avtonomno, ko niso bili le izvrševalci direktiv v kulturi. Revolucionarji tako niso izvedli revolucije le na ravni države in gospodarstva, temveč tudi na ravni reprezentacije realnosti. Realnost ni bila več splošno dostopna, tem- več jo je določal partijski vrh oziroma nomenklatura. Kaj je slika Sovjetske zveze, je določila komunistična propaganda.  In sedaj pridemo do naslova tega prispevka, ki ga je ubesedil ruski pesnik in esejist: “Poskušajte razumeti, da se naša država že sedemnajst let nahaja v stanju, v katerem je izključena vsakršna možnost svobode govora. Mi, ruski pisatelji, spominjamo na prostitutke, edina razlika je, da one prodajajo svoja telesa, mi pa svoje duše. Še huje, za naše poteze odgovarjajo tudi naše družine in naši bližnji. Vi pri vas organizirate različne komiteje za pomoč žrtvam fašizma, organizirate kongres proti vojni, ustvarjate nove biblioteke s knjigami, ki jih je dal požgati Hitler, vse to je dobro. Ampak zakaj ne doživimo vaših aktivnosti v pomoč žrtvam našega sovjetskega fašizma, ki so veliko številnejše kot vse preostale žrtve na svetu po koncu svetovne vojne.”44 195 Oktobrska revolucija kot levi fašizem 44 “Vous devez comprendre que, depuis dix-sept ans déjà, notre pays se trouve dans un état qui exclut absolutement toute possibilité de libre ex- pression. Nous, les écrivains russe, ressemblons aux prostituées d'une mai- son de passe, la seule différence étant qu'elles vendent leur corps, alors que nous, notre âme; pour elles, aucune issue en dehors de la mort de faim n'exi- ste, pour nous non plus … Pire, nos familles et nos proches sont tenus pour responsables de notre conduit. Vous organisez chez vous divers comité pour secourir les victimes du fascisme, vous organisez des congrès contre la guerre, vous montez des bibliothèques pour les livres brûlé par Hitler - tout cela est bien. Mais pourquoi ne voyons-nous pas votre activité pour sauver les victimes de notre fascisme soviétique?” (Todorov, 1017, 104). 09 - BernardNezmah 6. 06. 2018 08:42 Page 195 Pismo, ki ga je poslal Osip Mandelštam skupini tujih pisateljev, ki je prišla na prvi kongres sovjetskih pisateljev leta 1934. Leta 1938 je umrl v sibirskem gulagu.  Bibliografija APPLEBAUM, A. (2014): Gulag: zgodovina sovjetskih taborišč. Ljub - ljana, Mladinska knjiga. BABELJ, I. (1957): Rdeča konjenica, Ljubljana, Cankarjeva založba. BRITOVŠEK, M. (1980): Carizem, revolucija, stalinizem, Ljubljana, Cankarjeva založba. COURTOIS, S. et al., (1999): Črna knjiga komunizma, Ljubljana, Mla- dinska knjiga. FIGES, O. (2013): Tragedija ljudstva. Ruska revolucija 1891–1924, Ljub - ljana, Modrijan. FURET, F. (1998): Minule iluzije. Ljubljana, Mladinska knjiga. LENIN, V. (2017): Država in revolucija in drugi spisi iz leta 1917, Ljub - ljana, Studia humanitatis.  MAZOWER, M. (2002): Temna celina, Ljubljana, Mladinska knjiga. MILNER, J.-C. (2016): Relire la Révolution, Pariz, Verdier. NEŽMAH, B. (2007): Jelcinova Rusija, Ljubljana, UMco. PIPES, R. (2011): Kratka zgodovina ruske revolucije, Ljubljana, Štu- dentska založba.  TODOROV, T. (2017): Le Triomphe de l'artiste, Pariz, Flammarion.  WESTERMAN, F. (2010): Inženirji duše, Ljubljana, Študentska za- ložba. Bernard Nežmah 196 09 - BernardNezmah 6. 06. 2018 08:42 Page 196 Dean Komel1 Revolucija med ideologijo, zgodovino in filozofijo – svetovni imperializem Izvleček: V prispevku obravnavamo problem oktobrske revolucije in revolucije na splošno v njegovem zgodovinskem, ideološkem in filozofskem horizontu.  Enotnost  vseh  treh  horizontov  in  njihovo vzajemno prežemanje  se  pokaže  ob  vprašanju,  kako  se  dogodek oktobrske revolucije pravzaprav vpisuje v zgodovino 20. stoletja, ob upoštevanju, da je to zgodovino v veliki meri tudi sama napisala.  Revolucija ni znotrajzgodovinski dogodek, marveč tak, ki predpo- stavlja  preobrazbo  zgodovine  same. Tako  se  nam nujno  postavi vprašanje o tem, kar omogoča sebe-preobražajočo zgodovino. To ni kaka nadnaravna sila, pač pa subjektiviteta družbe, ki zgodovino vnaprej  razume  kot  prostor  lastne  ekspanzije  in  participacije  na oblasti. V kontekstu take zgodovine kot sebe vzpostavljajoče druž- bene moči se tudi komunizem v zadnji konsekvenci izkaže za tisto, proti čemur se domnevno bori: svetovni imperializem.  To tezo opiramo na razpravo Ivana Urbančiča iz leta 1971 “Leninova filozofija” ali imperializem ter na nekatera novejša razpravljanja o problemu revolucije danes, ki jih podajamo v zadnjem delu članka. Imperialni ekspanzionizem družbe kot subjektivitete je nezausta- vljiv, kar nas mora zaustaviti pri vprašanju, kako je potemtakem z upanjem v smisel človeškosti. Si kdo še upa nuditi odpor, morda sprožiti revolucijo? 197 Moni tor ISH (2018), XX/1, 197–226 Izvirni znanstveni članek Original scientific article 1 Dean Komel, red. prof. za sodobno filozofijo in filozofijo kulture v Lju- bljani, znanstveni svetnik za Inštitutu Nove revije, e. naslov: Dean.Komel@ ff.uni-lj.si. 10 - DeanKomel 6. 06. 2018 11:08 Page 197 Ključne besede: revolucija, Veliki oktober, družba, komunizem, ka- pitalizem, imperializem, Ivan Urbančič UDK: 94: 323.272(47)"1917" Revolution between Ideology, History and Philosophy: World Imperialism Abstract: The paper addresses the problem of the October Revo- lution and revolution as such in its historical, ideological and philo- sophical aspects. The unity of all  three aspects and their mutual permeation is reflected in the question how the event of the October Revolution is inscribed into the history of the 20th century, consid- ering that the latter was largely written by this event itself.  Being more than just an intra-historical event, revolution presup- poses the transformation of history. Thus one needs to ask: What enables a self-transforming history? There is no supernatural force involved: it is rather that the subjectivity of society perceives history and the whole world as space for its own expansion and participa- tion in power. In the context of world history as a self-establishing social power, even communism finally proves to be what it allegedly fights against: world imperialism. The thesis is based on Ivo Urbančič’s essay from 1971, ‘Lenin’s phi- losophy’ or Imperialism, and on recent discussions about the pos- sibility of revolution today, which is mentioned in the last part of the article. The rampant imperial expansionism of society as sub- jectivity must give us pause with the question how there can persist a hope in the meaningfulness of humanity. Does anyone dare to offer resistance, perhaps to launch a revolution? Key words: revolution,  the Great October,  society,  communism, capitalism, imperialism, Ivan Urbančič 0 0 0 Dean Komel 198 10 - DeanKomel 6. 06. 2018 11:08 Page 198 Veliki oktober kot dogodek V pričujočem zapisu se ne posvečamo opisu in razlagi dogodkov, ki so se leta 1917 zvrstili v Rusiji ter sprožili vrsto nadaljnjih zgo- dovinskih dogajanj, niti ne želimo obeležiti prelomnega dogodka, ki je ostal zapisan v zgodovini 20. stoletja kot Veliki oktober. Sku- šamo  se  približati  tistemu,  na  podlagi  česar  je  ta  dogodek  sam obeležil zgodovino 20. stoletja in ga stoletje pozneje še vedno sve- tovno obeležujemo.2 Ali ga obravnavamo v širšem razumevanjskem kontekstu “Ruske  revolucije”, kar  je z vidika zgodovinopisno-in- terpretativnega vidika očitno nujno, kakor se prav tako zdi nujno upoštevati zgodovinski kontekst Prve svetovne vojne in proto-zgo- dovinski okvir kolonializma, ali pa mu nadevamo še druga imena kot “Rdeči oktober”, “Oktobrska vstaja”, “Oktobrska socialistična revolucija”, “Boljševiška revolucija”, vse to ne menja bistvenega na zadevi sami, ki nas verjetno ne prizadeva zgolj v tistem, kar je pre- šlo, marveč še bolj v pogledu našega prizadevanja za to, kar lahko še pride.3 Smiselni  sklop  “kar-ima-še-za-priti”  vse  naše  vedenje odene v tančico ne-vedenja, ki ga današnji – domnevno znanstve- niški – okus, zavzet s kopičenjem znanja in poznavanja, le s težavo pripoznava, kaj šele, da bi mu pritrdil. Dosledna razgrnitev takega fenomena, kot  je “Veliki oktober”, ki sam po sebi razodeva neko presežno  fenomenalnost,  seveda  zahteva  razprostrtje  vseh  rele- vantnih okoliščin, ki so prispevale, da je do njega prišlo, kakor tudi k vsemu tistemu, kar je iz njega izšlo. Vse to je bilo večinoma že opravljeno in bibliografija relevantnih del je nadvse dolga, lahko bi oblikovali poseben seznam kot dodatek k temu zapisu. Vse po vrsti izrecno ali neizrecno kažejo na to, da to “prihajanje do” ni nič 199 Revolucija med ideologijo, zgodovino in filozofijo – SVETOVNI IMPERIALIZEM 2 Članek je nastal v okviru projekta “Kontemporalnost razumevanjskega konteksta ter izražanje osebne in družbene svobode” P6-0341 (ARRS) 3 Prim. Agamben, 1990. 10 - DeanKomel 6. 06. 2018 11:08 Page 199 interpretativno samoumevnega.4 V smislu hermenevtičnega kroga, ki je zadolžen zgodovinskemu razprostiranju, kakor tudi prostra- nosti  zgodovinskega  obzorja,  zaznavanje  takega  “prihajanje  do” terja, da nekako tudi sami “pridemo naokrog”, kar ne pomeni  le določene interpretativne zvijačnosti, s pomočjo katere se zrinemo za hrbet zgodovini. Treba si je “priti na čisto”, še več, treba je raz- grniti čistino današnjega zadevnega stanja, predvsem pa odgovoriti glede njegovega zagrinjanja in zastiranja … Tako se neko “razčiš- čenje in razjasnjenje” vnaprej sooča s tistim, kar se na čistini sveta odvija in hkrati zavija v temo kot zgodovinski čas sam. Tega zgo- dovinskega  časa,  ki  sicer  lahko vse  spravi na plano  –  kot doba, vek, a hkrati tudi zakrije celoto, ni mogoče izvleči iz objema spo- mina in pozabe, marveč zgolj človeško prenesti. Prenesti tu pove: prestati ga ter predati naprej. Tako nam generacijo za generacijo vselej vlada svet kot bivajoče v celoti, ki nam v svojem razodevanju kot tako vendar ostaja skrito in krije samega sebe. (S)krito razkri- vajoče se vladanje sveta, ki ga prestajamo in si ga predajamo ter sporočamo, je morda silnejše od narave, ali pa prav ta sama skrivna sila narave. A, kakor poje Sofoklova pesnitev vseh pesnitev, vendar “veliko silnega, a nič silnejšega od človeka ne biva”. Ta silnost po- meni, da  je človek kot bitje, ki  je za-voljo-sebe-samega, bistveno na-silno v posebnem smislu, in sicer ne po kaki sebi-lastni “človeški nravi”, marveč v svojstvu tudi njega samega osvajajoče in zasva- Dean Komel 200 4 Napotovanje na obširno znanstveno literaturo in stanje raziskav o okt- obrski revoluciji nam v tem pogledu samo po sebi ne bi kaj dosti koristilo. Naj pa zaradi primerjave s prireditvami, slovesnostmi in objavami v Slo- veniji leta 2017 uvodoma omenim Zbornik razprav in obravnav znanstve- nega posvetovanja ob 50. obletnici oktobrske revolucije in ob 30. obletnici ustanovnega kongresa komunistične partije Slovenije, ki je izšel pod na- slovom “Oktobrska revolucija in Slovenci. Nacionalno vprašanje v Jugo- slaviji v teoriji in politiki KPJ -- KPS v Prispevkih za zgodovino delavskega gibanja VII/1-2 (1967).  10 - DeanKomel 6. 06. 2018 11:08 Page 200 jajoče zgodovine, ki izkazuje človeško in nadčloveško moč za prev- lado nad naravo in svetom. Prav v kontekstu slednje zdvojenosti narave in sveta, narave in zgodovine, narave in kulture, narave in zakona, physis in nomos, je treba povprašati, ali taka izzvanost, ki rabi človeka kot svojega izvedenca (technites) in uporabnega iz- vajalca,  s  tem tudi že porabi vso človeškost človeka,  torej  izčrpa njegovo bistvenost, ali pa  je tu na delu neko na-silje, ki se izvaja tudi in še zlasti nad človeškostjo samo ter njeno bistveno pozva- nostjo, poklicanostjo, vestjo, ki  je vendar nekaj drugega od  izve- denstva? V  tem pogledu  in  zvanju  ostaja  odprto,  kaj  poziva  in morda neodklonljivo zavaja človeka, da je človek? Malce bolj hud- obna pomisel bi bila, da  je prav  to zavajanje ključno, da ponuja celo ključ do zgodovine, v kateri in s katero človek postaja človek. Prvotna zavedenost bi bila potem takem speta s samo “vstajo člo- veka”, ki iz Človeka naredi vladavino Ljudstva, Demokracijo, krasni novi svet, ki pa ni absoluten, marveč zgolj relativen garant za to, da smo ljudje, ne pa zgolj kaka horda, razpeta med herojstvom in hlapčevstvom usojenega in prisojenega.  Pravzaprav  tu  vstopa  v igro bolj relacija, odnosnost, kot pa relativnost. Ljudje smo svet, a le kolikor je vsak izmed nas človek, med svetom in človekom pa nujno zija prepad, ki sproža zgodovinsko nujo in zaprepadenost.  Zgodovina in revolucija Vprašanje, ki se je ozirajoč se na zgodovino že tisočkrat ponovilo: kako je do tega prišlo, da je ljudstvo tako nasedlo, kako le se pusti tako zlahka zavesti? Je razlog za to v ljudstvu ali človeku? Morda v samem dogajanju  zgodovine, morda v  samem načinu,  kako  svet je? Se tu morda kaže zgodovinska nuja nadvlade nad tem, kar člo- veku že vnaprej vlada in se godi kot svet? Da je zgodovinsko brez odločitve? Prometejeva beseda (Mar je bil upornik Prometej revo- lucionar, kakor se ga prikazuje, ali pa njegov revolt zaznamuje ek- 201 Revolucija med ideologijo, zgodovino in filozofijo – SVETOVNI IMPERIALIZEM 10 - DeanKomel 6. 06. 2018 11:08 Page 201 sistencialni vidik, ki ga je znova skušal spraviti na dan Albert Ca- mus,  namreč,  da  je  eksistenca  po  sebi  in  za  sebe  uporna  zaradi (raz)spornosti v biti sami?), da je technemnogo šibkejša od ananke5, je že zdavnaj in hote pozabljena in odrinjena iz naše vednosti, o če- mer nemara “priča” tudi oznaka “historični materializem” kot me- todološko  določilo  revolviranja  zgodovine  po  zgodovini  sami,  v skladu s katero zgodovina odpravi zgodovino.  V  tem kritičnem pogledu  je  revolucija močnejša od evolucije, kolikor je v njeni volji do volje, da premaga tudi samo moč, in sicer iz in za-voljo prisile oblasti. Ta prisila oblasti je zato ključna “struk- tura”, s katero je treba računati v zvezi z “Oktobrsko revolucijo”, saj ji daje pečat in veličino, pa tudi preračunljivost. Prisila je nekaj dru- gega od gole sile in nasilja, izraža neko nujnost in nujo, a v njej tiči tudi nagib, ki v svoji samodejnosti in lastnem samozagonu vključuje tudi pogoj možnosti svobode. Vse to je povezano z oblastjo, ki ravno na podlagi oziroma v podložništvu pred skrito oblastno prisilo ni zgolj gola moč, saj sozajema njeno osvojitev; oblasti se ne zgolj po- lastimo, marveč se nas lahko tudi polasti in je v tem smislu nadmo- čna. Oblasti ni nikoli dovolj moči, po drugi strani oblast nikdar ne zadovolji moči, če v njej vlada neskončno poželenje. Zadovoljitev je nepogojena, užitek pa brezpogojen. Oboje skupaj ne izčrpa smisla, da je človek sam sebi kot bitje, ki mu je biti, nezadosten, biva brez zadoščenja in si mora zavoljo tega šele bistveno izboriti svoje do- stojanstvo, da ne postane maščevalni sebinezadostnež, ki ne le da “ne more najti nobenega zadovoljstva”, kot se glasi naslov prebojne pesmi pro?- post?-revolucionarnega  '68  (nova obletnica!), pač pa mu bistveno nikoli ni dovolj in nikdar zadosti. Izbor pa  tu  pomeni  kroženje  v  okoliščinah,  ring  življenja  in smrti,  ki  traja na veke vekov. Potem pride  revolucija,  ki  ima  raje Dean Komel 202 5 Prim. Ajshil, Vklenjeni Prometej, 1982, 514. 10 - DeanKomel 6. 06. 2018 11:08 Page 202 zgodovino kot večnost, a samo zato, da v pravem trenutku opravi z njo in jo odpravi. Odprava zgodovine terja pripravo ideologije, ki v zagotavljanju svoje pravosti prekaša sleherni svetovnozgodovinski nazor  in nanj oprto politično prepričanje. Zato se raje kot z njim spopada s “konkurenčnim” religioznim prepričanjem, ki ga nače- loma ne moremo vzeti -- tem bolj ga pa lahko vsilimo -- kot pravo ali nepravo, čeprav je pravda okrog tega bila, kakor vemo, precej huda in je dodobra opredelila potek Zgodovine (z velikim Z običajno menimo tu Zahod, ki pa je že zdavnaj presegel svoje meje in omeji- tve ne samo v smeri V, pač pa tudi S in J). Ne gre za to, da eno reli- giozno vero, zamenja druga, ideološka; ideologija ne veruje v nič, se pravi niti v nič, zaverovana je sama vase in razen tega nič, kar pomeni, da nikoli ne pride do niča. S tem se postavlja pod vprašaj njena odprava zgodovinskosti. Kaj pa vsi ideali, idoli, idejnosti? So zgolj za-voljo in po volji  ideologije same. Ideologija ne potrebuje opiranja na drugo, tako kot ga potrebuje vera, tudi ni treba, da si sama sebi zadostuje ali izkazuje kakršnokoli človeško dostojanstvo. Utrjevanje človeškega  je zunaj prizadevanja, da bi bil človek bolj človeški, onkraj humanizma, kolikor gre za bolj in bolje od člove- škega. A kje potem sploh smo? Če človek ni več merilo, če je od- pravljeno njegovo merjenje z božjim … Gotovo v neki utrdi, ki se utrjuje in utrjuje. Kafkov Brlog. Revolucija in družba Veznik “med” v naslovu prispevka  lahko razumemo kot naznako doslej nakazanih  ideoloških, zgodovinskih in filozofskih potez “re- volucije”,  ki naj  jih upoštevamo ob  interpretaciji  tega  fenomena, nadalje pa lahko pomeni – ravno, če ga fenomensko zajamemo kot dogodek – smiselno razsežje revolucije ponuja v trojstvenem dosegu ideologije, zgodovine in filozofije, ki ga je v njegovi fenomenskosti in dogodkovnosti, možno zajeti samo na podlagi te trojnosti, ne da 203 Revolucija med ideologijo, zgodovino in filozofijo – SVETOVNI IMPERIALIZEM 10 - DeanKomel 6. 06. 2018 11:08 Page 203 bi  element  zvajali  na  drugega,  ne  nazadnje  je  za  revolucijo  vsaj toliko kot element ključen njen moment. Kolikor se revolucija, kot je oktobrska, dviguje proti kapitalističnemu redu, bi nemara bilo potrebno dodati “ekonomski”, pa tudi “geopolitični” in še kak drug dejavnik, ki pa vendar ne pojasni samega delovanja, ki se tu sproži, ter tega, kar je v njem na delu kot njegova dejanskost, če ta v sebi vključuje možnost revolucije, prevrata. Gre pa za družbeno dejan- skost, ki zadeva delovanje družbe. A kako bi družba delovala, morda tako da vse v njej funkcionira? V tem primeru je družba obrat, ki ne le obratuje, marveč se tudi obrača, preobrne na način prevrata, revolucije, kar predpostavlja ne le drugačen, marveč tudi drugi svet, ki naj ga zaseda družba. Kako je s tem zasedanjem sveta, ko gre za njegovo spremembo, prevrat, revolucijo?  Pokazalno je sicer, da ne govorimo le o družbenih, pač pa tudi o znanstvenih in tehnoloških revolucijah, o industrijskih, ekonomskih, umetniških revolucijah, revolucionarni niso le dogodki, pač pa tudi odkritja, izumi in stvaritve. A tudi slednji prejmejo svoj revolucionarni pomen na podlagi lastnega prispevka k družbenim spremembam, ob čemer niti ni nujno, da “pridemo na boljše”, vsekakor pa je pomembno neko zagotovilo napredka in razvoja, s katerim družba kot taka vse bolj in bolj postaja gotova same sebe -- ne le kot kakega skupka naklju- čno zbranih subjektov, pač pa kot subjektiviteta. Z “družbo” in njenimi “spremembami” torej ne moremo predpostavljati kar katerakoli “druž- bena dogajanja”, marveč se nam tu nakazuje obrat v smislu obratova- nja, “mašinerije”, ki zadeva in obrača obstoječe v celoti, vključno z njeno prevratno možnostjo. Družba kot izpostava subjektivitete nujno postaja totalna, ali se iz te totalnosti razvije tudi tisto, kar označujemo kot totalitarizem, ali pa vendar za silo ohranjamo neke “demokratične standarde”, samega uveljavljanja družbe kot totalnosti obračanja in obratovanja v njenem jedru ne zadeva, kaj šele prizadeva, saj in če je totalizacija edina “substanca” take subjektivitete čez vse. Dean Komel 204 10 - DeanKomel 6. 06. 2018 11:08 Page 204 Tudi “Velikega oktobra” po načinu njegovega družbenega po- javljanja in javljanja, ki kot tak pritiče “javnosti”, ni mogoče zajeti v kontekstu “družbenih sprememb”, ali ga kot revolucionarni dogodek z  najširšim možnim vplivom na  družbene  procese  v  20.  stoletju skrčiti na reformni poskus za izboljšanje družbenih razmer ter od tod ocenjevati njegovo uspešnost ali neuspešnost. Tako tudi ne iz- raža le upora, porojenega iz odpora do družbene situacije, pa tudi ne protidružbenega izpada, ki vodi v splošni propad in obči nered; “vstaja ljudstva” proti obstoječemu redu leta 1917 se ne dvigne zgolj iz podrejenosti proletarskega razreda, marveč povzdigne iz nadre- jenosti postavitve novega oblastnega reda v celoti, totalu. Če že gre za kak “družbeni eksperiment”, se ta ne dogodi zgolj s sproženjem in z izpeljavo družbenih sprememb, marveč kot prevrat vseh druž- benih  razmerij  in  razmer,  torej  kot  totalna  sprememba družbe  v imenu te družbe same z namenom njenega izboljšanja in poboljša- nja, novosti, ki “stari” družbeni obrat “razkrije” kot navaden razvrat. Tega ne pravimo zato, da bi Velikemu oktobru pripisali še bolj vzvi- šen pomen, kot ga je že sicer deležen, ali pa po drugi strani prikri- jemo, da gre tu za prevrat, ki sam vodi v še hujši razvrat, marveč zato, da bi ob številnih pomenih, ki se pripisujejo temu dogodku, nekako zamejili njegov smisel, ki tiči v totalizaciji družbe kot take.  Taka osmislitev pa ne steče tako lahko, kakor se sprva zdi, zlasti če podrobneje pomislimo, na čem pravzaprav visi sovisje med družbo in  njeno  revolucionarno  spremembo,  prevratom,  če  upoštevamo nakazano  totalno  realizacijo  družbenega,  torej  opolnomočenje družbe kot totalnega obrata, pogona, ki mobilizira vse in vsako ter se izvršuje v skladu s tendenco humanizacije, da bi bil človek bolj človeški. Odkod pa sploh jamstvo, da bo svet boljši, če bo bolj člo- veški? Težava je seveda v besedici “bolj”, v “izboljšanju”, v “dobro- biti” sami in kot taki, ki naj ga postopki izboljševanja in poboljše- vanja zasledujejo kot  lastni vzorec  in vzor. Takemu zasledovanju 205 Revolucija med ideologijo, zgodovino in filozofijo – SVETOVNI IMPERIALIZEM 10 - DeanKomel 6. 06. 2018 11:08 Page 205 ideje in sledenje idealu, pravimo ideologija, čeravno je ideologija po svojih iz-sledkih, več od sledenja, namreč iz-vedenost in pro-iz- vodnja. “Ideologije” ne odpravimo že s kritičnim vpogledom, sploh pa ne z drugačno svetovno-nazorsko opredelitvijo – kakor se namreč poučimo prav iz nauka marksizma-leninizma, tudi kritika ideologije sama ni nič drugega kot zgolj in le ideologija. Za “logiko” ideologije je ključno, da kot taka vključuje dialektiko prevrata, ki kot taka pre- sega filozofsko kritiko, saj v duhu Marxove 11. teze o Feuerbachu, omogoča spremembo sveta, vračuna možnost, da ga pro-iz-vede, iz-dela in pre-dela, za razliko od njegove zgolj interpretacije, ki je v dometu filozofske kritike – preko nje filozofija zapade v krizo in ni- hilizem, iz katerega se ne more več pobrati. Ideologija v sledenju ideji  “boljšega”  ve za  svoj  prevratni  trenutek  in  je  v  tem  smislu nujno prevratniška, ne v smislu družbene delinkvence ali odpadni- štva, marveč naj bi ravno nasprotno premagala družbeni razvrat, odpravila družbena nesorazmerja, tako da z družbe odpade vse, kar jo ne le v številnih pogledih kvari in zavira njeno izboljšanje. Dovolj zgovoren je tale velikooktobrski plakat: Dean Komel 206 10 - DeanKomel 6. 06. 2018 11:08 Page 206 Biti-vedno-boljši, ta poboljševalnica človeka in sveta, izraža stop- njevanje moči, moč kot stopnjevanje moči, permanentno izboljše- vanje, ki se s svojim “še bolj” postavlja onkraj dobrega in zla v ne- prekinjeni menjavi slabega starega za boljše novo. V tem pogledu se sicer zelo priljubljeno izpeljevanje izvora ideologije iz Platono- vega idejnega nauka in ideje dobrega ne ravno izide: če zares ho- čemo moč, ni nikoli do-volj dobro, vedno je na-voljo boljše, bodočnost kot “boljševizem”.  Ideologija  kot  taka  volja  izboljšave  in  sama moč  bodočnosti pomeni tehnologijo – prisilo oblasti v smislu opolnomočenja družbe. Da k  taki  tehnologiji subjektitete spada tudi  razmah tehnike oz. tehnoznanosti, je objektitetna nujnost, ki se je najneposredneje iz- pričala v vojnah dvajsetega stoletja oziroma v spopadu med ko- munističnim in kapitalističnim blokom po koncu druge svetovne vojne ter v tistem, kar danes narekuje globalno tekmo velesil, ki je dodobra zabrisala ideološke meje. Tako kapitalizem kot komuni- zem, predvsem pa imperializem, ki ju bistveno zajema v njuni te- meljni vzpostavitvi, stremi k nenehnemu izboljševanju in pobolj- ševanju,  tako da se nasprotujoči si smeri K  : K tu ne srečujeta v meri, ampak v neizmernosti K/K prevlade nad vsem, kar je, in to s skrajno prisilo oblasti, ki ne dopušča nobenega srečevanja s člo- veškostjo, kolikor je vsa v posredovanju družbenosti, sredstvo nje kot posrednika, medija. Ni človek družbeno bitje, kolikor je človek, marveč je človek, ker je družben. Družba je čez vse, ljudje in člove- škost  lahko  in morajo izviseti. Mediji kot organi  in organizatorji družbenega nam o tem posredujejo neugodne statistike, ki pa me- dija družbe kot takega ne prizadenejo, ne bo “nobene revolucije”, saj je ta že na delu kot totalizacija družbe v celoti njenega obrato- vanja, obračanja naprej, se do sprevračanja v protislovja in naspro- tja. Revolucija v  totalni samo(re)reprodukciji družbenega zlahka postane modni dodatek. 207 Revolucija med ideologijo, zgodovino in filozofijo – SVETOVNI IMPERIALIZEM 10 - DeanKomel 6. 06. 2018 11:08 Page 207 Komunizem in kapitalizem V vabilu na posvet Nauki oktobra (19. 10. 2017 v Ljubljani), posve- čenem 100. obletnici začetka oktobrske revolucije in priložnostni izdaji Leninovega teoretskega spisa iz leta 1917, Država in revolucija, skupaj z drugimi ključnimi besedili, ki to knjižico povezujejo z okt- obrsko revolucijo: “O nalogah proletariata v sedanji revoluciji” ter “Poročilom o miru”  in  “Poročilom o  zemlji”,  objavljenih  jutro po napadu na Zimski dvorec”,6 lahko preberemo opredelitev, ki daje misliti: “Izhodišče srečanja Nauki oktobra je, da po sto letih zgodovinski pomen oktobrske revolucije ni niti zbledel, niti ni (bil) enkrat za vselej dešifriran ali konzumiran. Nasprotno! Pomen oktobra je odprt. Še več: odprt bo tako dolgo, dokler se bo razvijal kapi- talizem  in  z njim protislovja  kapitalistične družbe. Zato  se  je treba o tem pogovarjati.”  Vabilo navajamo, ker izraža prepoznavno naravnanost do revo- lucionarnih dogodkov izpred sto let, ki so bili odločilni za zgodovino 20. st. in so gotovo še danes, ne glede na to, kako k njej zgodovino- pisno ali nazorsko pristopamo; brez njih zgodovina ne bi bila  ta zgodovina. Če pa se nam ponuja vprašanje njegove osmislitve, je razumevanje zgodovinskosti te zgodovine vendar določilno za to, da je do takega dogodka sploh prišlo in da v zgodovinskem poteku ni kar zginil v pozabo, marveč še kar naprej budi spomin in prebuja v nas vrednostne opredelitve, nas sili, da se postavimo na eno ali drugo stran, za ali proti. Nasprotja in protislovja, seveda ni vseeno, če jih opazujemo in vidimo v K-Družbi ali v Družbi”, a kot Združba K&K, ne lebdijo neznano kje, marveč se naseljujejo v nas same, v način, kako sprejemamo ali ne “lastno” človeškost, ki kot polašče- Dean Komel 208 6 Lenin, 2017. 10 - DeanKomel 6. 06. 2018 11:08 Page 208 valna lahko sproži – zlahka danes v Evropi! – neznanski strah pred “tujo človeškostjo”.  Ta nasprotja in protislovja sveta ter zavesti o njem ideologija sama po sebi ne more hkrati  in obenem misliti že zato, ker bi se morala umakniti v misel, kar je sicer značilno za kontemplativno držo in za- držanost filozofije, ki pa ne pomeni ne samodrštva oblasti ne prisilnega pridržanja. Mora pa filozofija kot kontemplativna, tj. so-časna svoboda seči do najvišje nujnosti in je zato sama potisnjenega v neko nujo, sti- sko, ki naznanja drugačno zgodovinskost s karakterjem epohalnosti, tj. zadržanosti do “zgodovinske spremembe”, ki pa niti ne zgolj zavrača vladajočega obrata niti se ne zgolj odvrača od njegovega prevrata, marveč je pozorna do obzorja njegove svetovnosti, ki nam zgodovinsko vlada. Vprašanje, ali je vladavina edini način izpričevanja zgodovin- skosti skozi svetovnost,  je treba pustiti odprto. Puščanje odprtosti je morda  že  znanilo prihodnjega. Filozofija  si  kot  taka,  zgodovinsko vzdržana, ne more kar podvreči sveta nasprotij in protislovij, zato se kaže vržena vanj in tudi zavržena od njega. Spričo te vrženosti, Ge- worfenheit, zasnutosti v svet, filozofija teži k interpretaciji, razumevanju sveta ne za ali proti njegovi spremembi zaradi njegove izboljšave, ki pa ni le dodana, marveč je zadržana v njem. Ta zadržanost ne taji gi- banja oziroma ga taji v najvišji vzgibanosti mirujoče zadržanosti, taki potajbi, ki so ji Grki rekli eironea, po kateri je slovel Sokrat. Nasprotja in protislovja izstopijo tudi, ko skušamo z “ironično di- stanco” gledati na oktobrsko revolucijo. A distanca sama ob tem – ironično – prihaja od dogodka samega, ne pa šele iz filozofiranja o njem. Sam zgodovinski potek ne izbira vrednosti, čeprav se zdi, da se godi ravno po takih izbirah; zgodovina je v svojem potekanju irele- vantna, recimo, do začetka prve svetovne vojne in njenih večmilijon- skih žrtev, vrednost ji, slej ko prej, dajemo mi, ko recimo, vzkliknemo “nikoli več” ali pa “hočemo spet!” A kdo mi? To človeku, če sledimo Wilhelmu Diltheyu, vendar pove edino zgodovina. A kako mu pove? 209 Revolucija med ideologijo, zgodovino in filozofijo – SVETOVNI IMPERIALIZEM 10 - DeanKomel 6. 06. 2018 11:08 Page 209 V čem je njena izpovednost? Da ga postavi pred vprašanja samega sebe? Da ga spravi v iskanje resnice, da sproži njegovo ravnanje in delovanje,  da ga poduči? Nemara  slednje,  če poduk  razumemo v smislu tistega, kar nekako uči in izuči, sooči z neko navzočnostjo.  Eden od udeležencev omenjenega posveta  ob  stoletnici Okt- obrske revolucije, sociolog Rudi Rizman, je v prispevku za časopis Delo z dne 4. 11. 2017 “Paradoks nepredvidljive preteklosti in pred- vidljive prihodnosti. O zgodovinskem pomenu oktobrske revolucije ob njeni stoti obletnici”, takole orisal prej omenjena protislovja ka- pitalistične družbe:  “Eksponencialno povečevanje neenakosti in krivic po svetu po- novno postavlja na dnevni red vprašanja, povezana z redistri- bucijo nacionalnega in globalnega bogastva. Preseneča, da na te probleme danes opozarjajo in nudijo alternative nekdanji in sedanji ekonomisti Svetovne banke, npr. nobelovec Joseph Sti- glitz in Branko Milanović, seveda pa tudi številni drugi (Thomas Piketty). Medtem si evropski politični mainstream zatiska oči pred nakopičenimi problemi in prihajajočo krizo ter istočasno hipokritsko opozarja na uničujoče učinke uporov, čeprav s tem predvsem sam ustvarja pogoje zanje.  Omenjena socialna in v bistvu tudi razredna vprašanja so po- vezana s problemi, kakršnih prejšnje  stoletje ni poznalo: vze- mimo grožnjo biološkega in nuklearnega Armageddona, ki gro- zita  (decentnemu)  preživetju  človeštva. O  tem,  kaj  čaka  svet brez alternativ ter nasprotovanj in uporov, veliko pove knjiga Yu- vala Noaha Hararija Homo Deus: kratka zgodovina prihodnosti. 'Na začetku 21. stoletja', kot piše avtor, 'vlak progresa počasi za- pušča postajo, gre za zadnji vlak, ki odhaja s te postaje z imenom Homo Sapiens'.”7 Dean Komel 210 7 Rizman, 2017. 10 - DeanKomel 6. 06. 2018 11:08 Page 210 S tem orisom svetovnih razmer, diktature nad njimi in možnostjo oz. nemožnostjo upora proti njim, se ni mogoče ne strinjati, saj bi sicer tajili resnico današnjega sveta ali zanikali pretežni del njegove resničnosti. A podmena je, da je ta svet danes zgrajen na laži in ne- gativnosti, kar seveda sproži vprašanje glede resničnosti te resnice in  sosledno  resnice  te  resničnosti,  ki  je  sama v  sebi protislovna, nedvomno pa tudi polna nasprotij, če nam ob tem seveda ni pre- prosto vseeno. Morda pa je ta vseenost, ki izvira iz udobja in privi- legija “demokracije”, tisto, kar bistveno izkrivlja podobo dobe in stori, da nam je v sodobnosti vsemu udobju navkljub vsaj malce ne- lagodno. Kar pa karseda hitro odmislimo. Največja  laž bi  seveda bila, da resnice sploh ni mogoče izrekati, in da je ta nemožnost po- stala edina resničnost. Tako fikcijo sveta, ki se je fiksirala kot svet, je Nietzsche zarisal v kratkem pamfletu “Kako je svet postal bajka” iz Somraka malikov. Zanj  je sleherna resnica  le oblika  laži, kot  je vse bivanje v večnem spreminjanju, kar neizogibno potrjuje vse- enost večnega vračanja enakega. Vendar Nietzscheja kot razkrivalca evropskega nihilizma in krize modernosti nikakor ne moremo šteti za zagovornika vseenosti  in  lažnivosti sveta. Filozofsko vse--eno, hen panta in z njim prav tako tudi Nietzschejev večni Da bivanju, je bistveno drugačno od udobne vseenosti naše dobe, ravno kolikor v enem obenem povzame tudi razliko.  Kolikor filozofska kontemplacija sprejema protislovja in naspro- tja,  je  lastni  kontemporalnosti  nujno  “sprevrnjen  svet”,  kar  pa  je glede na prej omenjeno ideološko tendenco družbene prevratnosti treba interpretirati kot ponotranjenje sveta skozi nasprotja in proti- slovja, ki se v tej notrinskosti povnanijo, pokažejo navzven, pridejo na plano. Tako je Hegel filozofijo kot k sebi obrnjen svet, ki od zno- traj sili k interpretaciji, lahko opredelil kot misel lastnega časa. Ne brez ironije. Filozofska večnost ne traja brez veka. Njena doba ni brez sodobnosti. To prehajanje skozi čas vse do povzpetja na njegov 211 Revolucija med ideologijo, zgodovino in filozofijo – SVETOVNI IMPERIALIZEM 10 - DeanKomel 6. 06. 2018 11:08 Page 211 vrh  ter ponovno spuščanje na  tla filozofijo neizbežno povezuje z zgodovino in ideologijo. Ta naveza je nekako podana že v prvi znani omembi philosophoi, “filozofskih ljudi” pri Heraklitu: “Chre gar eu mala pollon historas philosophous andras einai kath' Herakleiton.”8 (DK  22,  B  35);  “Filozofski  ljudje morajo mnogo  vedeti,”  bi  lahko prosto prevedli. Smiselna razčlenitev, kaj natanko Heraklit meni s takim “polihistorstvom”, ki pritiče filozofom, bi sicer terjala širšo obravnavo,9 vsekakor pa je tu pomenljiva raba oznaka historie,  iz katere se je razvil pomen “historije”, “zgodovine”, “zgodovinopisja”, oblikovana pa je iz glagola historeo, “poizvedujem”, “preiskujem”, “spoznam”, “pripovedujem”, ki ima isto etimološko osnovo *weid- v pomenu “videti”, “vedeti” kot eido, idea in eidos.  Heraklitov rek morda govori isto kakor Heglova opredelitev fi- lozofije kot misli lastnega časa, ki nam daje vedeti, da filozofija ne more  nevtralno,  brezčasno  objektivirati  resničnosti,  da  bi  potem povedala njeno resnico, pač pa ostrino resnice lahko doseže edino tako, da se skrajno zaostreno postavi v konico tega časa, v samo njegovo obračanje, prevračanje, sprevračanje in vreteno,10 ki se iz- kažeta za eno-in-isto in v bistvu ironično -- za nič. To, da filozofija Dean Komel 212 8 Heraklit, 1986, DK 22, B 35. 9 Prim. Komel, 2012, 5–11. 10 Spričevalo o tem nam ponuja Platonov opis vretena Nujnosti v mitu o Eru, ki ga Platon poda v zaključku Države: “Samo vreteno pa se vrti v na- ročju Nujnosti. Zgoraj, na vsakem krogu, stoji po ena Sirena in se vrti z vre- tencem;  ob  njih  prihaja  zmeraj  po  en  in  isti  ton;  vseh  osem  tonov  se združuje v simfonijo. V enakih razmakih sedijo na prestolih tri hčerke Nuj- nosti Moire v belih oblačilih, s svetlimi povezami okoli glave: Lahesis, Kloto in Atropos, ter pojejo pesem, uglašeno na petje Siren; Lahesis o pre- teklosti, Kloto o zdajšnjosti in Atropos o prihodnosti. Kloto se od časa do časa dotakne z desnico vretena in pospeši zunanje kroženje, Atropos dela isto z levico v notranjosti vretena, Lahesis pa se izmenoma posveča z eno roko notranjemu, z drugo pa zunanjemu kroženju.” (Platon 1995, 317–318) 10 - DeanKomel 6. 06. 2018 11:08 Page 212 pride do niča, jo seveda izdaja za šibko, a sama lahko misli skupaj protislovja in nasprotja. Tudi nihilizem je v tem pogledu šibkost, a vendar izdaja nekega duha časa. Tako moramo, “nihilistično” vzeto, ošibiti tudi ugotovitev, da bo duh oktobrske revolucije ostal živ, vse dokler bodo obstajala proti- slovja kapitalističnega sveta, in sicer v smeri, da tu ne gre le za spo- pad dveh nasprotujočih si in tudi sovražnih si strank, marveč prav tako  in morda  še  bolj  za  njuno  sopripadnost v  isti  volji  in  skozi enako moč totalizacije družbenega, ki naj prevlada nad svetom. Taki prevladi nad svetom pravimo imperializem, njegov proizvod ni le že nekoliko ostareli kolonializem, pač pa tudi najnovejši globalizem. Leninizem – imperializem Tako zvajanje na skupni imenovalec se seveda lahko v več pogledih zdi skrajno problematično in tudi je, vendar pa ne pomeni izenače- vanja demokracije in totalitarizma, zanikanja boja za pravično družbo, zaničevanja osvoboditve izpod zatiranja in od izkoriščanja, ali pa po drugi  strani,  razveljavljenja  svobodnega pretoka  ljudi,  kapitala  in idej. Vse to je znotraj sveta globalno in lokalno možno, z ravni sve- tovnosti same in prevlade nad svetom, ki zgodovino predstavlja le kot vladavino in prisilo oblasti, pa vendar gre za eno in isto imperialno postajanje družbe, ki nam je dandanes tudi že dodobra znano, ne pa tudi spoznano: procesi globalizacije prikrivajo prisilo oblasti in lastno poreklo v odprti zgodovini sveta; toliko bolj je to, kar procesirajo, na razpolago za produkcijo in potrošnjo vsega po vsem. Eden najbolj znanih Leninovih spisov nosi naslov “Imperializem kot zadnji stadij imperializma”,11 a se zdi precej zunaj konteksta, da bi oktobrski  revoluciji  prištevali  imperialistično karakteristiko. Da pa smo tu vendar v nekem kontekstu, ki smo ga uvodoma naznačili 213 Revolucija med ideologijo, zgodovino in filozofijo – SVETOVNI IMPERIALIZEM 11 Lenin, 1970. 10 - DeanKomel 6. 06. 2018 11:08 Page 213 v sklopu zgodovinskega, ideološkega in filozofskega jedra “revolucije”, nas spomni in opomni neka, verjetno že precej pozabljena in v knjiž- nicah “težko dostopna” (če sploh) knjižica z naslovom Leninova “fi- lozofija” ali o imperializmu,12 ki  jo  je pred  skoraj  petdesetimi  leti, torej, ko smo bili še “globoko v socializmu”, objavil Ivan Urbančič. S tem “delcem”, ki ni bilo ravno na liniji takratnih leninističnih študij, si je takrat zapečatil univerzitetno kariero, no, resnici na ljubo, tudi po “osamosvojitvi in demokratizaciji Slovenije”, h kateri je “menda” nedvomno prispeval s svojimi “kritičnimi stališči” in bil zaradi njih tudi preganjan, ni – ironično – bil deležen nikakršne akademske ali državne časti  in priznanja. Je pa zadržal osnovno zastavitev svoje misli, kar kaže njegovo delo Moč in oblast, ki je izšlo ob prelomu ti- sočletja,13 v katerem so nadalje razviti nastavki razpravljanja na ro- bovih Leninovih doneskov k filozofiji. Če bi Urbančičevo knjižico Leninova “filozofija” ali o imperializmu in postavljanje oznake filozo- fija v navednice šteli zgolj kot pamflet, čeprav je ironija vsekakor pri- sotna v njem, bi ji storili precej slabo uslugo in celo pritegnili današnji vsesplošni potrebi po zabavljaštvu, ki vključuje  tudi najrazličnejše oblike čaščenja in počastitev. Urbančičeve študije tudi ne “vlečemo iz naftalina”, da bi tako prispevali še eno moralko našemu času, saj se ne zgolj zoperstavlja neki morali, recimo, socialistični, ki je bila v času izida knjižice v največjem razcvetu, pač pa se Urbančič sam pri sebi zdrzne spričo vsezasegajoče prisile oblasti, o kateri je sicer po- drobneje spregovoril v omenjeni knjigi Moč in oblast, pa še kje.14 Glede na naslov Urbančičeve študije je zanimivo, da si za jedro obravnave ne izbere, kakor bi pričakovali, Leninovega spisa o im- perializmu, pač pa Leninovo “filozofijo” v razpravah Materializem Dean Komel 214 12 Urbančič, 1971. 13 Urbančič, 2000. 14 Ivan Urbančič, 2011.  10 - DeanKomel 6. 06. 2018 11:08 Page 214 in empiriokriticizem in Filozofskih zvezkih.15 Posebej izpostavi spo- znavno-teoretsko in ontološko razsežje njegove opredelitve sveta, bivajočega v celoti kot “materije v gibanju”. Svet kot materija v gi- banju ne obstaja, marveč postaja in se v tem postajanju nedoločno “materializira”:  “Svet je  zanj materija v večnem gibanju, kar  je Lenin večkrat ponovil v različnih zvezah. Pri tem mu pomeni svet toliko kot narava ali to primarno, bitno samostojno ali objektivno realnost ali 'bit' v smislu ' bivajoče v celoti'.”16 Taka materialnost sveta nima nikakršne zveze z razumevanjem materije kot snovi ali tvari, marveč s principielno nedoločnostjo, ki jo Platon vTimaju opredeli kot choro. Kot ta nedoločenost med ob- stojem in postajanjem, ki  lahko sprejme vse, kar  je, se chora tudi prevaja kot “brezobličnost”, “vmesnost”, “praznost” “prostor”, “sto- jišče”, “stan”, “materija”.17 Na svet kot “materijo v gibanju” se zdaj neposredno navezuje historični materializem, ki  smo ga  prej  označili  za metodologijo prevratne ideologije v čudnem spoju prevratniške prakse in obra- tovalne tehnologije. Ob tem se samodejno poraja vprašanje, zakaj bi nekaj, kar je v večnem spreminjanju še dodatno spreminjali? Ur- bančič v zvezi s tem ugotavlja: 215 Revolucija med ideologijo, zgodovino in filozofijo – SVETOVNI IMPERIALIZEM 15 Oba Leninova teksta sta, seveda poleg vseh drugih,  tudi v središču obravnav Slavoja Žižka (prim. “'Materializem in empiriokriticizem' za XXI. stoletje”, 2009, 59–80.) Primerjava Urbančičevih in Žižkovih “stališč” glede Lenina in leninizma mora tu izostati, saj so zanjo relevantni še drugi ele- menti kot pa zgolj “zavzemanje stališč”. Vsekakor to, kar Žižek naslavlja kot “Ponovitev Lenina”, ni zastavljeno le kot poduk v leninističnem nauku, marveč dobesedno kot učenje revolucionarne zgodovine. (Prim. “jubilejno izdajo” Žižek, 2017.) 16 Urbančič, 1971, 21. 17 Podrobneje o tem Barbarić, 2015; Barbarič, 2017. 10 - DeanKomel 6. 06. 2018 11:08 Page 215 “Leninovo spoznavno teoretično (pravzaprav ontološko) stališče, da je svet materija v večnem gibanju, je torej absolutna resnica le  s  stališča prakse (ta  temu  spoznanju  ne  dopušča,  da  bi  se spremenilo v 'absolut') in prav zato relativna. Praksa – življenje pa je tu znanstveno-tehnično-industrijsko polaščanje narave in razpolaganje z njo, kakor tudi neusmiljeni boj proti vsem vrstam idealizma in agnosticizma, to je boj proti določenim socialnim skupinam, ki onega spoznavno teoretičnega stališča ne spreje- majo in so zato tudi nasprotne tej praksi – življenju.”18 “Popravljanje sveta” ne predstavlja nič drugega kot proces to- talnega vzpostavljanja družbe. Oblast nad svetom je to, kar dejansko tvori svet v njegovih neskončnih popravkih, pri čemer se predvideva tudi neusmiljeno obračunavanje z nasprotniki. Zakaj, če je svet ma- terija v večnem gibanju? Mar ne bi bila vsakršna nasprotovanja in nasprotniki v tem pogledu pravzaprav zaželena?  “Ne le nad naravo in družbo, temveč tudi nad zgodovino (časom), mora namreč gospodovati brezpogojna volja do brezmejnega go- spodovanja. To gospostvo zagotavlja s tisto 'znanostjo', ki se imenuje zgodovinski materializem.” (51) In še:  “Ne le v naravi, ne le v družbi, temveč tudi zgodovini in času mora  in hoče vladati  ta po brezpogojni volji  do brezmejnega gospodovanja in večanja moči poklicani človek kot njen subjekt. Ta človek pa ni kaka velika individualnost, temveč 'veliki' ano- nimnež, človek množice delavcev.”19 Dean Komel 216 18 Urbančič 1971, 24/25. 19 Ibid., 53. 10 - DeanKomel 6. 06. 2018 11:08 Page 216 Anonimnost človeškega daje jamstvo družbenemu nastopanju, dvigu množic v imenu volje do moči, ki potlači vse drugo in druga- čno s tem, da moč bistveno prikriva svojo “naravo”. Skozi dovrše- vanje, perfekcioniranje moči se brezpogojno izvršuje voljo do volje, ki jo Urbančič definira kot bistveni imperializem: “Pri  tem so narava, družba in zgodovina tu to  in samo to, kot kar so razklenjene v horizontu te brezpogojne volje do brezmej- nega gospodovanja in po nji, ne pa to, kar si utegnemo misliti, medtem ko je bistvo tu vedno ta volja sama. Šele s tem je torej dosežena najvišja stopnja imperializma, razumljenega v izvor- nem in najširšem pomenu besede.”20 Rabo oznake “imperializem” še podrobneje zariše iz konteksta same Leninove revolucionarne misli, vendar ne zgolj za to, da bi jo nekako “obesil” nanjo. Pač pa: Leninova revolucionarna misel visi na  epohalnem poteku,  ki  ne pomeni  istega kot  “tok  zgodovine”, kolikor izraža neko razmerje v meri biti same njenega razkrivanja skozi pro-iz-vodno, ki z novim vekom vstane kot človeški subjekt in se totalizira skozi subjektiviteto družbe.  “Tu je osnova vseh Leninovih, zelo pogosto obravnavanih teorij o revoluciji, o revolucionarni organizaciji, o strategiji  in taktiki, o partiji novega tipa, o diktaturi proletariata, o državi, o demokrati- čnem centralizmu, komunizmu  in socializmu, o  razredih  itd.  itd., kjer se je Lenin, kakor pravijo, izkazal kot izveden dialektik. Doslej sem že nekajkrat omenil imperializem, zato moram do- ločneje pojasniti, kaj s tem mislim. Takoj moram povedati, da takega imperializma nikakor ne razumem v tistem zoženem smislu, ki ga ta  beseda  ima,  kadar  se  npr.  govori  o  'ameriškem  imperializmu'. Beseda 'imperializem ima prav zaradi take rabe negativen, pejora- 217 Revolucija med ideologijo, zgodovino in filozofijo – SVETOVNI IMPERIALIZEM 20 Ibid., 54. 10 - DeanKomel 6. 06. 2018 11:08 Page 217 tiven prizvok, vzbuja pomisli na nekaj slabega in negativnega. Be- sedo  imperializem razumem  tu  iz  njenega  izvornega pomena  in neprimerno širše od vsakega političnega ali zgolj sociologističnega zvajanja  na  kaka  družbena  razmerja,  pri  tem pa  je  njen  pomen docela zunaj vsake pejorativnosti oz.  'moralnoetične' ali  'humani- stične' ali kako drugače mišljene manjvrednosti. Beseda imperiali- zem izvira iz latinskega impero, kar pomeni ukazovati, zapovedovati, vladati, gospodovati; imperium pomeni ukaz, povelje, oblast, moč, poveljstvo. To vladanje, gospodovanje in moč, če jih mislimo v naj- višjem in najširšem možnem smislu, izrekajo neko človekovo zgodo- vinsko razmerje do narave. Ker je tudi zgodovinski človek sam neko naravno  bitje,  izreka  tedaj  tako mišljeni  imperializem  človekovo razmerje do sveta kot bivajočega v celoti. Imperializem nosi neko zgodovinsko razmerje med človekom in bitjo bivajočega.”21 Urbančičevo  izpeljevanje  imperializma  iz  Leninovega filozof- skega nauka o “materiji v gibanju”, in zvajanje revolucionarne prakse historičnega materializma na tehnoznanstveno obratovanje, “indu- strijo” v najširšem smislu (navedba Bacona) seveda zlahka sproži negodovanje. Po eni strani, da se s tem zaničujejo vrednote “Zahoda”, ki držijo pokonci naš svet (svobodni trg, demokratične svoboščin, napredek ...), po drugi strani pa, da se zanika možnost upora zoper zahodno hegemonijo in imperialistični ekspanzionizem. A Urbančič ne zaničuje in zanikuje takih vrednostnih postavitev, marveč skuša doreči njihov domet, ki jih sam obsodi na razvrednotenje in izničuje, s tem da jih vrne v nič. Za tako devanje v nič nista krivi ideološka za- slepljenost in revolucionarna objestnost ali po drugi strani kapitali- stični pohlep, marveč to, kar pod krinko humanistične moralike širi imperializem kot totalizacijo subjektivitete družbe. Ni problem za- stopanje pozicij, marveč da gre zgolj še za zastopanje pozicij v imenu Dean Komel 218 21 Ibid., 56/57. 10 - DeanKomel 6. 06. 2018 11:08 Page 218 totalnega funkcioniranja produkcije in potrošnega, ki se nam prika- zuje kot vse, po čemer nam je vseeno, se pravi ničevo. Edino, kar ni moč obvladati v tej vse-prevladi, je ta nič sam, ki razodeva bit sveta kot arhontično, se pravi začetno vladajoče. Čisto na koncu in tako rekoč na rob zapisanega Urbančič tako poda opazko, ki jo sicer nadalje ne razvije in ki ne zadeva samo Le- ninove filozofije, marveč filozofijo na splošno: ... “mar je tedaj tako čudno, če poskušamo najti zvezo med človekovim bistvenim nemi- rom in to materijo-gibanjem; če poskušamo v samem najbolj no- tranjem bistvu človeka prisluhniti 'glasu' te materije-gibanja ('biti') v njegovi zgodovinski določenosti. Ali je tako docela nesprejemljivo, če poskušamo opozoriti na to, da se v tem 'glasu'  'oglaša' nič vsaj toliko, kolikor je tudi Leninu samemu potreben ta nič za izrekanje materije/biti?”22 V času, ko  je  izšla Urbančičeva knjižica, se  je že uveljavila di- skusija o “koncu revolucije”, tako kot o koncu ideologije, zgodovine, filozofije  in človeka, v slovenskem prostoru  jo  je predstavil zlasti Urbančičev sodrug, sicer sam revolucionar in premišljevalec revo- lucije Dušan Pirjevec, ki mu  je Urbančič  tudi posvetil spominski zbornik z naslovom Mišljenje na koncu filozofije23 ter vrsto drugih razprav. Morda je prevladujoče postmodernistično razpoloženje do “konca modernosti” v nadaljevanju zameglilo obzorje tega “konca” oziroma karakter njegovega  “ničenja”,  a  je  “proces globalizacije” medtem dodobra spravil v ospredje tako dejanskost oz. nedejanskost imperialističnega obrata kot možnost oziroma nemožnost njego- vega  revolucionarnega  prevrata.24 Vendar  pa  tega  razmerja  ne 219 Revolucija med ideologijo, zgodovino in filozofijo – SVETOVNI IMPERIALIZEM 22 Ibid., 92/93. 23 Urbančič/Đurić, 1982. Tu se tudi ne moremo podrobneje posvetiti rele- vantnim vidikom refleksije revolucionarstva na Slovenskem, začenši s Kocbekom in drugimi, ki se ni zaključila vse do danes. 24 Prim. Negri/Hardt, 2003. 10 - DeanKomel 6. 06. 2018 11:08 Page 219 smemo gledati  iz nasprotja moči  in nemoči, marveč v kontekstu premoči, dobivanja in zgubljanja na moči. Po “koncu” revolucije se revolucionarna smer osredotoči na “nemožno” v dvojnem pomenu vzhajanja in izhajanja iz ne-mogočega, kar pa ne prežene prikazni ničevnosti, jo po svoje celo okrepi. Čeprav revolucionarni prevrat nima več nobenih možnosti, nikakor ni odveč in je treba še vedno in toliko bolj poskušati nemogoče. Peter Trawny, sicer izdajatelj Heideggerjevih spisov25 in avtor vrste razmišljanj o revoluciji, ki naj bi prebile njeno postmoderni- stično uokvirjanje, o čemer se že vrsto let pogovarjava, je v svojem ljubljanskem predavanju z naslovomMedij in revolucija (naslov na- vezuje na njegovo istega leta objavljeno knjižno delo26), vprašanje (ne)možnosti revolucije postavil v vseobvladovalni družbeni sklop medija, kapitala in tehnike:  “Medij  je  imaterialna enotnost kapitala  in  tehnike. Da sta ne- skončno površino krogle globus terraqueus proizvedla tehnika in njena ekonomija, sta Hegel in Marx v osnovi že vedela. Česar pa nista mogla vedeti, je bilo, da se bo ta enotnost kapitala in tehnike – ta uni-verzum – še prek sebe posredovala v novo teh- nologijo, v medij nasploh. … Medij, ta ekonomska enotnost ka- pitala in tehnike, organizira globus, s tem ko organizira prikaz. V prikazovanju se manifestira družbena moč v smislu dostopa k njej. Kdor in kar se prikazuje, ima moč. Bolj ko se kaj prikazuje, mogočnejše je. Nemoč je danes bolj kot prej nemoč prikazovanja. Ubogi, bolni, mrtvi se ne prikažejo.”27 Dean Komel 220 25 Heideggerjeva bitnozgodovinska pojmovanja imperialnosti, revolucio- narnosti, komunizma in nacionalsocializma smo tu pustili ob strani. (Prim. Heidegger, 2010.) 26 Trawny, 2011; Trawny, 2015; Trawny, 2018. 27 Trawny, 2012, 87.  10 - DeanKomel 6. 06. 2018 11:08 Page 220 Možnost revolucije ob tem navezuje na njeno bistveno drugo- bitnost, ki jo medij onemogoča v samem jedru in na periferiji:  “Medij je na videz povsem nevtraliziral zgodovinsko filozofsko predpostavko revolucije, prehod v  'brezrazredno družbo'. Brez dvoma  revolucije  ni mogoče misliti  brez  vizije  druge biti.  Ta druga  bit  je  pravzaprav  smisel  revolucije. Kar  je  revolucija  v svojem jedru, je le na temelju le-tega.”28 Na podlagi  tega  je opredeljena  tudi odsotna možnost kot ne- možnost revolucije: “S tem je revolucija pred esencialnim proble- mom. Ta problem ne obstoji v njeni  izvorni nasilnosti,  temveč v karakterju svetovnega medija, ki se je posredoval v specifično ne- ranljivost. Zdi se, da se posredovanje tu tako ne navezuje izrecno na nič drugega kot na zatiranje  'prastarega'. To zatiranje je samo nasilno. Nasilje medija, ki ga Marx opisuje kot historični fakt, na kar odgovarja osvobajajoče nasilje revolucije, je prafenomen nasilja, nasilje telesa, posredovano v drugo vrsto nasilja. Obstoji predvsem v tem, da je mediju uspelo, da onemogoči vsako bit zunaj njegovih posredovanj. Daje se prisila prikazovanja, prisila stvaritve, ki ji ni moč ubežati z nikakršno izčrpanostjo. Medij in revolucija se torej izključujeta toliko, kolikor nase trčita dve vrsti nasilja, ki se nepo- mirljivo bojujeta  za vladavino  [Herrschaft]. Boj  se ne bije  za nič drugega kot za boj sam. Nasilje medija namreč zmore potlačiti boj, ki ga revolucija potrebuje. Nasilje tega zatiranja nasilja, nasilje brez- nasilnosti producira psiho-somatsko stanje depresije. V tej depresiji telo  vleče  skupaj  nase. Nič  več ne  izkuša. Nasilje  'prastarega'  se torej usmerja zgolj še zoper sebe samega. Tako sta neposredno in njegov izvor zaslonjena. Medij ga izvrže iz sebe. Izvor se ne more 221 Revolucija med ideologijo, zgodovino in filozofijo – SVETOVNI IMPERIALIZEM 28 Ibid., 91. 10 - DeanKomel 6. 06. 2018 11:08 Page 221 vrniti, ostaja odsoten. Nasilje revolucije se ne zmore več vzbuditi. Odsotnost revolucije je odsotni izvor sam.”29 Peter Trawny tu očitno navezuje na razmišljanja Hannah Arendt O revoluciji30 in O nasilju,31 ki  jih  razvije  v  tej  smeri,  da  prisila oblasti  v  videokrogu medija  kot  vseprisotna  nevtralizira  vsako drugo prisotnost in s tem tudi možnost spremembe na način revo- lucionarnega prevrata. Zdi se sicer, da to velja le, če prisotnost ize- načujemo z aktualnostjo, s tem, kar je na delu, kot tako pa seveda na-silno. A “prisotnost” ne zajema le tega, kar je na delu, marveč to, kar preprosto je, sem, smo, so (iz katerega je oznaka tudi izpeljana), tudi v tem, kar ni, zato pravimo neprisotnost. Če možnosti revolucije podelimo namesto na-silnega zgolj za-silno nujnost, jo nekako za- časno rešimo pred lastno ničevostjo, a se verjetno hkrati odrečemo, da pripravimo njen čas, ta zanjo pripravni in pravi čas, kairos, in ga tako rekoč prepustimo naključju, s tem pa poigravanju in igračkanju z idejo revolucije. Dokler drugi svet še tvori princip upanja, to še nekako gre, nikakor pa ne, ko vsaj malo upoštevamo obup tretjega sveta. S podobnega vidika aktualnosti, ne/možnosti in drugo-biti, kot Trawny, obravnava vprašanje revolucije danes Michael Marder v uvodniku k številki revije Phainomene, ki tematsko navezuje na stoletnico oktobrske revolucije. Namesto iztrganega citata, napo- tujem na celoten tekst, ki bo tudi razširjen v knjižno objavo.32 Na- vajam pa Žarka Paića  z  drugega  brega  postmodernizma, morda nam bližjega postkomunizma:  “Če je stanje postkomunizma stanje, ki kulturo kot edino še pre- ostalo zatočišče in tolažbo pred brezobzirno logiko neoliberalne globalizacije postavlja v prazno središče moči, potem to stanje Dean Komel 222 29 Ibid., 93. 30 Arendt, 1990. 31 Arendt, 2013.  32 Marder, 2017, 5–18.  10 - DeanKomel 6. 06. 2018 11:08 Page 222 ni nekakšno prehodno obdobje postpolitike konca zgodovine, za katero sta značilna vse-enost in nevtralnost, temveč gre prav za praznino, ki zazeva med tistim, kar je bilo pred padcem ber- linskega zidu, in onim, kar je po njem. Ni mračen samo razpad, še bolj mračne so posledice tega razpada: razdejana gospodarstva novih nacionalnih držav na Balkanu, omejena suverenost držav, ki v globalni ureditvi spominjajo na morbidne Arkadije in na ek- sotična karavanska počivališča, valovi emigrantov, ki se zgrinjajo v obljubljene dežele Zahoda, kulturni kapital v razbitinah, elite družbene moči v objemu Cerkve, vojske in lokalno razmreženih mafij in – navsezadnje in do skrajnosti iluzorno – privid blaginje znotraj medijskega proizvajanja  življenjskih  slogov  slavnih  in bogatih zvezd iz podzemlja nove hibridne kulture, ki v sebi spaja nezdružljivo – primitivizem in dekadenco, arogantnost in patrio- tizem. Stanje postkomunizma, v katerem se kultura pojavlja kot nova ideologija, lahko imenitno opišemo z znanim reklom ame- riških marincev: situation normal, all fucked up!”33 Diskurz o revoluciji ostaja v pomenljivi nezaključenosti in brez ključa, pravzaprav v neki izsiljeni naključnosti, po kateri revolucija ni več na-silna, ampak le še za-silna. Klic v sili. Ali pa vendar zgolj izsiljevanje nemogočega v nemožnem? A kako smo vanj potisnjeni in prisiljeni? Totalizacija družbe je ne le diskurz o revoluciji, ampak sam revolucionarni kurz, spravila v pozicijo, ko gre zgolj samo še za zasedanje pozicij. Bolje pozicionirati se, bolje usesti vse, pa četudi se posede svet, četudi se sesede narava, četudi obsedi človek. Kar kaže neko obsedenost družbe z lastnim sedežem. Medij ni nič dru- gega kot  sedež.  Preostanejo  samo  še usedline  zgodovine,  dovolj nemočne v primerjavi z “večnim gibanjem materije” in “historičnim 223 Revolucija med ideologijo, zgodovino in filozofijo – SVETOVNI IMPERIALIZEM 33 Paić, 2012, 143.  10 - DeanKomel 6. 06. 2018 11:08 Page 223 materializmom”. A tudi to je že bilo izpisano in ni razloga, da bi kaj prepisovali ali celo predpisovali.  Na Slovaškem so pravkar ubili novinarja, ki je preiskoval sumljiva kapitalska ozadja, morda je bilo vse skupaj nameščeno, kar se v vse- splošni pozicioniranosti niti ne zdi kdo ve kako pomembno. Gotovo ne bo sprožilo revolucije, morda pa nosi neko sporočilo. Morda sta sporočilo in sama vest človeškosti odločilnejši od priporočil in obvestil za naslednjo revolucijo, ki so se jih tudi dandanašnji politični prota- gonisti, očitno ne dodobra, temveč “doslaba” naveličali. Da bi se ve- ličina  revolucije  potemtakem merila  z  neznatnostjo  odpuščanja? Morda pa  je v taki ne-znatnosti od-  in do-puščanja v primerjavi z neznanskostjo revolucionarnega vendar vsebovana nekaka mera in sploh še kaka mera? A vanjo nas ne more nič prisiliti. Bibliografija AGAMBEN, G. (1990): La comunità che viene, Einaudi, Torino. AJSHIL  (1982): Vklenjeni Prometej,  prev. K. Gantar, Mladinska knjiga, Ljubljana. ARENDT, H. (1990): On Revolution, Penguin Books, London. ARENDT, H. (2013): O nasilju, prev. V. Jalušič in M. Komel, Krtina, Ljubljana. BARBARIĆ, D. (2015): Chora. Über das zweite Prinzip Platons, At- tempo Verlag, Tübingen.  BARBARIĆ,  D.  (2017):  Skladba svijeta. Platonov Timej. Tekst izvornika s hrvatskim prijevodom, uvodom te filološkim i filozofskim komentarom, Hrvatska matica, Zagreb. HEIDEGGER, M. (2010): Zgodovina biti, prev. A. Košar, Nova revija, Ljubljana. HERAKLIT (1986): Fragmente, Griechisch und deutsch, hrsg. von Bruno Snell, Artemis Verlag, München/Zürich. Dean Komel 224 10 - DeanKomel 6. 06. 2018 11:08 Page 224 KOMEL, D. (2012): Bivanja, Založba Miš, Dob. LENIN, V.  I.  (1970):  Imperializem kot najvišji stadij kapitalizma: (poljuden oris), prev. C. Štukelj, Cankarjeva založba, Ljubljana. LENIN, V. I. (2017): Država in revolucija in drugi spisi iz leta 1917, prev. L. Centrih, Studia humanitatis, Ljubljana. MARDER. M. (2017): “Revolutionary Categories”, Phainomena, 26, št. 102–103, 5– 18. http://phainomena.com/wp-content/uploads/2017/ 12/Phainomena-102-103-E-VERZIJA.pdf), aktualni dostop 12. 5. 2018. NEGRI, A., HARDT, M. (2003): Imperij, prev. B. Beznec, Študentska založba, Ljubljana. Oktobrska revolucija in Slovenci. Nacionalno vprašanje v Jugoslaviji v teoriji in politiki KPJ – KPS, Zbornik razprav in obravnav znan- stvenega posvetovanja ob 50. obletnici oktobrske revolucije in ob 30. obletnici ustanovnega kongresa komunistične partije, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja VII/1–2, 1967. PAIĆ, Ž. (2012): “Melanholija in revolucija: Kultura v postkomuni- stičnem izrednem stanju”, prev. S. Krušič, Phainomena 18, št. 70–71, 125–143;  http://phainomena.com/wp-content/uploads/2012/10/ Phainomena70-71-ponovitev.pdf, aktualni dostop 12. 5. 2018. PLATON (1995): Država, prev. J. Košar, Založba Mihelač, Ljubljana. RIZMAN, R. (2017): “Paradoks nepredvidljive preteklosti  in pred- vidljive prihodnosti. O zgodovinskem pomenu oktobrske revolucije ob njeni stoti obletnici”, Delo, 4. 11. 2017. http://www.delo.si/sobotna/ paradoks-nepredvidljive-preteklosti-in-predvidljive-prihodnosti.html, aktualni dostop 12. 5. 2018. TRAWNY, P. (2011): Medium und Revolution, Verlag Matthes & Seitz Berlin. TRAWNY, P. (2012): “Medij in odsotnost revolucije”, Phainomena 20,  št.  76–77–78,  89–97;  (http://phainomena.com/wp-content/up- loads/2012/10/phainomena76-77-78-horizons-of-freedom.pdf),  ak- tualni dostop 12. 5. 2018. 225 Revolucija med ideologijo, zgodovino in filozofijo – SVETOVNI IMPERIALIZEM 10 - DeanKomel 6. 06. 2018 11:08 Page 225 TRAWNY, P. (2014): “Europa und Revolution”, Phainomena 23, št. 88–89, 127–142; http://phainomena.com/wp-content/uploads/2014/ 09/E-VERZIJA-88-89.pdf, aktualni dostop 12. 5. 2018. TRAWNY, P. (2015): Technik. Kapital. Medium. Das Universale und die Freiheit, Verlag Matthes & Seitz, Berlin 2015.  TRAWNY, P.  (2018): Der frühe Marx und die Revolution, Kloster- mann, Frankfurt am Main. URBANČIČ, I. (1971): “Leninova filozofija” ali o imperializmu, Ob- zorja, Maribor. URBANČIČ, I. (2000): Moč in oblast. Iz pomnjenja začetka in konca, Nova revija, Ljubljana. URBANČIČ, I. (2011): Zgodovina nihilizma, Slovenska matica, Ljub - ljana.  URBANČIČ, I., ĐURIĆ, M., ur. (1982): Mišljenje na koncu filozofije – Mišljenje na kraju filozofije – Das Denken am Ende der Philosophie: in memoriam Dušan Pirjevec, samozaložba, Ljubljana.  ŽIŽEK, S. (2009): “'Materializem in empiriokriticizem' za XXI. sto- letje'”, Problemi 47, št. 4/5 , 59–80. ŽIŽEK, S. (2017): Slavoj Žižek, Lenin 2017: Remembering, Repeating and Working Through, Verso, London/New York. Dean Komel 226 10 - DeanKomel 6. 06. 2018 11:08 Page 226 Darko Štrajn1 Oktobrska revolucija – inspiracija ali travma nove levice Izvleček:Kljub posameznim redukcionističnim poskusom definicij nove levice iz obdobja šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja kot pretežno intelektualnega, ali generacijskega, ali političnega, ali kulturnega fenomena, je jasno, da je šlo za obširno, zelo pluralno, raznoliko in pretežno levičarsko radikalno politično in družbeno gi- banje. Oktobrska revolucija je bila v intelektualnih in političnih di- skurzih, ki so se nanašali na razmišljanja nove levice o revoluciji in njenem pomenu, seveda pomembna zgodovinska tema. Lahko bi rekli, da so se številne nasprotujoče si in kakorkoli že razlikujoče se zainteresirane interpretacije ujele predvsem v priznavanju njenega temeljnega emancipacijskega ali osvobodilnega pomena in v kritiki stalinizma. V članku to tezo ilustrira prikaz pogledov štirih najbolj reprezentativnih interpretov ali kritikov sovjetske revolucije, ki po- nazarjajo odnos nove levice do ruskega revolucije in do dogajanja po njej: Marcuseja, Debraya, Dutschkeja in Cohn-Bendita. Ključne besede: nova levica, revolucija, Rusija, socializem, avant- garda, boljševiki UDK: 141.82:323.272(47)’’1917’’ The October Revolution: Inspiration or Trauma for the New Left Abstract: Despite some reductionist attempts to define the 1960s 227 Moni tor ISH (2018), XX/1, 227–243 Izvirni znanstveni članek Original scientific article 1 Prof. dr. Darko Štrajn je raziskovalni svetnik na Pedagoškem inštitutu in redni profesor za področje filozofije na Alma Mater Europea – Institutum Studiorum Humanitatis, Fakulteti za podiplomski humanistični študij, Ljubljana. E-naslov: darko.strajn@guest.arnes.si. 11 - DarkoStrajn 5. 06. 2018 11:34 Page 227 and 1970s New Left as a predominantly intellectual, generational, political, or cultural phenomenon, it was clearly a vast, very plural- istic, diverse and predominantly leftist radical political and social movement. In the intellectual and political discourses expressing the general reflections of the New Left on revolution and its mean- ing, the October Revolution was, of course, an important historical theme. The many interested interpretations, while contradictory and diverging in various ways, have agreed primarily in their recog- nition of its fundamental emancipatory or liberating significance and in their criticism of Stalinism. To illustrate this thesis, the pres- ent paper surveys the views held by four most representative inter- preters or critics of  the Soviet  revolution, who demonstrate  the attitude of the New Left to the Russian revolution and to its after- math: Marcuse, Debray, Dutschke, and Cohn-Bendit. Keywords:New Left, revolution, Russia, socialism, avant-garde, Bol- sheviks 0 0 0 Uvod “Nova levica”, o kateri je beseda v tem zapisu, nima prav veliko skupnega s to sintagmo, ki jo v drugem desetletju 21. stoletja lahko zasledimo v žurnalističnih in sem ter tja esejističnih rabah. V času finančne krize, začenši z leti 2008–2009, ko naj bi postajalo jasno, da etablirana politična levica “nima pravih odgovorov”, se je lahko zazdelo, da se utegne poroditi “nova levica”, ki pa je kot zaznavne akterke v političnih in vse bolj tudi v intelektualnih preigravanjih “scenarijev prihodnosti” pravzaprav sploh ni. Gre torej bolj ali manj za prazen pojem ali rečeno v ortodoksnejšem strukturalističnem Darko Štrajn 228 11 - DarkoStrajn 5. 06. 2018 11:34 Page 228 žargonu: za označenca brez označevalca. Medtem ko se v teorijah – najsi gre za francoske notorično levičarske filozofe à la Alain Ba- diou ali za ameriško akademsko levico, ki jo, med drugimi, zastopajo Nancy Fraser, Peter McLaren, Russell Jacoby idr. – še vedno odigra- vajo razredni ali spolni boji, se v neoliberalni realnosti udejanja tisto, čemur je Rosa Luxemburg rekla “naraščajoča anarhija kapita- lističnega gospodarstva”.2 Za razliko od l. 1899, ko je nastal njen za- devni spis, se  je naslovljeni agens, namreč proletariat,  izgubil v razpršeni pluralnosti akterjev tlečega odpora sodobnemu danemu sistemu dominacije. Pri tem ni videti nikakršne prepoznavne orga- nizacijske forme, razen “zastarelih” ugašajočih sindikatov, če niti ne govorimo o medijsko slabo slišnih diskurzih razbitih in pretežno brezciljnih zavezništev klandestinih skupin. Odgovarjanje na vpra- šanja o vzrokih in posledicah te družbene in politične kakofonije v okviru vse bolj diskreditirane demokracije v intervalu novega bo- gatenja – ki ga je argumentirano in odmevno ugotovil Piketty3 – in distribucije prekarnosti za novodobne sužnje, naj ostane za kako drugo priložnost. Zadovoljimo se torej zgolj z ugotovitvijo, da se je od revolucije šestdesetih let v zgodovino zarisala trajektorija trans- formacij, ki bodo s  tem, da so postale sestavine  institucionalne strukture, nemara sčasoma spodbudile tudi analitična vprašanja o tem, kaj je bilo pred njimi? Zgodovinski spomin pač sproža multi- temporalnost, v kateri je tisto, kar je minilo ali v zainteresiranem pogledu zastarelo, lahko nenadoma aktualno in pomenljivo. V šest- desetih in sedemdesetih letih se je nekaj takega izrazilo v oživljanju anarhizma,  v  renesansi  marksizma,  v  reformulaciji  umetniških avantgard in, poleg vsega drugega, tudi v kritičnih premislekih, po- lemikah in preprosto v novih naracijah (od recimo znanstveno zgo- 229 Oktobrska revolucija – inspiracija ali travma nove levice 2 Luxemburg, 1977, 55. 3 Piketty, 2013. 11 - DarkoStrajn 5. 06. 2018 11:34 Page 229 dovinarskih do širokega spektra refleksivnih dekonstrukcij) o ruski revoluciji.  Skupni imenovalec novolevičarskih interpretacij ruske revolucije Govorim torej o novi levici v zgodovinsko izvirnem pomenu besede. Kljub posameznim redukcionističnim poskusom definicij nove le- vice kot pretežno intelektualnega, ali generacijskega, ali političnega, ali kulturnega fenomena, je jasno, da je šlo za obširno, zelo pluralno, raznoliko in pretežno radikalno družbeno gibanje s politično levim predznakom. Predvsem ni dvoma o tem, da je nova levica praktično v vseh svojih številnih profilih temeljila na kritiki “stare levice” – to pomeni na kritiki takratnih socialističnih in komunističnih strank in na kritiki realnega socializma onstran železne zavese.4 Seveda pa so bili primarne tarče kritike in raznolikih praks subverzij kapitali- stični sistem in njegove forme dominacije. Z zgodovinskega stališča se je nova levica s svojih intelektualnih pozicij soočala s teorijami in idejami – tudi “pozabljenimi”, kot denimo z anarhizmom, utopiz- mom, mutualizmom in, ne nazadnje, tudi z liberalizmom. Tiste teo- rije, ideje in politične doktrine, ki niso bile pozabljene, temveč so bile kakorkoli že skrepenele in dogmatizirane, pri čemer govorim zlasti o marksizmu, pa je nova levica skušala “preroditi”, odkriti “izvirne pomene” in premisliti njihovo vlogo v zgodovinskih procesih ob- dobja modernizma. Po petdesetih letih po letu 1968 na podlagi zgo- dovinskih dejstev že lahko rečemo, da je nova levica kot politično Darko Štrajn 230 4 Čeprav se nove levice najbolj spominjamo po reprezentativnih in “iko- ničnih” pariških ter berlinskih dogodkih l. 1968, in čeprav nova levica ve- činoma velja za “zahodni” politični pojav, je treba opozoriti na to, da je bila pomembno dejavna tudi na “drugi strani železne zavese” predvsem v ne- kdanjih socialističnih državah centralne Evrope (Poljska, Češkoslovaška) in v Jugoslaviji.  11 - DarkoStrajn 5. 06. 2018 11:34 Page 230 gibanje ostala pretežno zunajparlamentarna, sčasoma pa je obliko- vala različne alternativne prakse v okviru “novih družbenih gibanj”, kakor jih je poimenoval Alain Touraine.5 S političnega gledišča so bile najpomembnejši produkt teh gibanj stranke “zelenih”, ki so se različno uspešno v nekaterih državah vključile v parlamentarno po- litiko. Na drugi strani pa je bil poseben rezultat političnih procesov, ki jih je sprožila nova levica, še terorizem skupine Baader-Meinhof v Nemčiji in rdečih brigad v Italiji. Idejni voditelji teh iniciativ šest- desetih in sedemdesetih let 20. stoletja so se, čeprav so artikulirali nekakšne teoretske nastavke svojih z nasiljem obarvanih revolucio- narnih praks, sklicevali tudi na Lenina. Ključne označevalce nove levice kot družbenega gibanja pa ne kaže iskati predvsem v politični sferi, ampak prej na različnih rav- neh družbene reprodukcije v sferah civilne družbe. To se nanaša na spremembe v kulturi, na takrat nove življenjske sloge, na spreme- njeno razumevanje spolnosti ter s tem na verjetno nepovratne spre- membe  odnosov med  spoloma,  na  nova  pojmovanja morale  in sploh na razširjeno polje individualnih svoboščin. Revolucija nove levice se je, z izjemo omenjenih poskusov terorizma, v povezavi z gibanji nove senzibilnosti, hipiji, odkrivanji drugih kultur, njihovih religij, filozofij in umetnosti, odlikovala z nenasiljem in izrazitim an- timilitarizmom. Glede na trajnost vrste transformacij v civilnih sfe- rah se zdi, da je bila revolucija šestdesetih let agens strukturnih sprememb. Možno in večkrat ponovljeno razumevanje teh dogajanj pa, nasprotno, vidi novo levico z njenimi družbenimi gibanji prej kot aktivni izraz strukturnih transformacij ekonomskih in kulturnih razmerij s prevlado srednjega sloja in porabniške ekonomije v tako imenovanem razvitem delu sveta. Vse zelo strnjeno omenjene ma- nifestacije nove levice so pomenile izhodišča za bodisi identifikacijo 231 Oktobrska revolucija – inspiracija ali travma nove levice 5 Touraine, 1985. 11 - DarkoStrajn 5. 06. 2018 11:34 Page 231 bodisi za dezidentifikacijo z oktobrsko revolucijo kot “predhodnico” novih emancipacijskih teženj ob koncu dobe modernizma.  Oktobrska revolucija je bila v intelektualnih in političnih diskur- zih, ki so se nanašali na razmišljanja o revoluciji in njenem pomenu na splošno, seveda pomembna zgodovinska tema in lahko bi rekli, da so se številne nasprotujoče si in kakorkoli že razlikujoče se zain- teresirane interpretacije ujele predvsem v priznavanju njenega te- meljnega emancipacijskega ali osvobodilnega pomena. To je tudi poglavitni skupni imenovalec novolevičarskih interpretacij. Vrsta modernističnih umetniških gibanj  je v oktobrski  revoluciji  in v avantgardnih umetniških ter intelektualnih skupinah videla inspi- racijo za reaktualizacijo estetskih zamisli predvsem v slikarstvu in v performativnih umetnostih. V gibanjih “novih življenjskih slogov” so precenjevali pomen in razsežnosti nekaterih poskusov sociali- stične organizacije družbe, predvsem v zgodnejših eksperimentira- njih  pred  boljševiškem  prevzemom  oblasti  in  po  njem,  ki  so vključevala, denimo, enakopravnost žensk ali participacijo delavcev pri odločanju v sovjetih. Ko govorimo o oktobrski revoluciji v njenih začetnih manifestacijah, je mogoče ugotavljati tudi razlike med ra- zličnimi grupacijami nove levice, ki so si vsaka zase skušale pris- vojiti  zgodovinsko  dediščino.  Anarhistično  zgodovinopisje,  ki legitimira revolucijo na strani ljudskega upora, ugotavlja zgodnji konec “neznane revolucije”: “Zatrtje Kronstadta v marcu 1921 je bilo akt neprikrite kontrarevolucije, zadušitev ljudskega gibanja v času, ko so Lenin, Trocki in drugi vidni boljševiki vodili sovjetski režim.”6 Ker je, kot je znano, Trocki vodil vojaško akcijo proti upornim mor- narjem in prebivalcem Kronstadta, pa so trockistične skupine in nji- hovi zgodovinarji, zrelativizirali pomen tragičnih dogajanj: “Ker so se morali tako dolgo bojevati proti vedno novim uporom, ki jih je Darko Štrajn 232 6 Bookchin, 1971, 12.  11 - DarkoStrajn 5. 06. 2018 11:34 Page 232 sponzorirala ali spodbujala bela garda, boljševiki niso mogli verjeti, da bela garda nima svoji prstov vmes tudi v tem uporu.”7 Za trocki- ste, ki so bili zlasti na ravni organizacijskih opravil zelo dejavni v Pariških dogodkih l. 1968, določeno vlogo pa so igrali tudi v ameri- ških levičarskih gibanjih, se je sovjetska revolucija končala, ko je bila “izdana”. To “izdajo” označujeta izključitev Leva Trockega iz komunistične partije na njenem petnajstem kongresu (novembra 1927) in izgon Trockega 31. januarja 1928.  Zastopniki širših marksističnih konceptov v okviru nove levice so izoblikovali svoje kritične poglede na rusko revolucijo, pri čemer bi podrobnejši pregled odkril številne polemike in različne ocene razvoja dogodkov še posebej po zmagi revolucije in v času obstoja Sovjetske zveze. V nadaljevanju ne bom niti poskusil podrobneje obravnavati teh obsežnih razpravljanj, ker bi kaj takega terjalo več- letno raziskovanje, temveč se bom omejil zgolj na štiri najbolj repre- zentativne interprete ali kritike sovjetske revolucije, ki ponazarjajo odnos nove levice do ruskega oktobra in do dogajanja po njem.  “Sovjetski marksizem” Herberta Marcuseja Leta  1958  je Herbert Marcuse,  filozof  iz  znamenite  Frankfurtske šole  kritične  teorije,  izdal  knjigo,  v  kateri  je  analiziral  sovjetski marksizem. Slabih deset let pozneje je obveljal za vodilnega teore- tika nove levice, ki je utemeljil novo paradigmo kritike kapitalizma, temelječo na heglovsko-marksističnih in freudovskih psihoanalit- skih konceptih. Vsaj za marksistični del nove levice, z izjemo troc- kistov,  pa  je  v  omenjeni  knjigi  anticipiral  koordinate  odnosa  do oktobrske revolucije in sovjetskega sistema: “Raba termina ‘socia- listična’ za sovjetsko družbo v tej študiji nikjer ne implicira, da je ta družba socialistična v smislu, ki sta ga predvidela Marx in Engels. 233 Oktobrska revolucija – inspiracija ali travma nove levice 7 Deutscher, 1965, 511. 11 - DarkoStrajn 5. 06. 2018 11:34 Page 233 Vendar pa domnevamo, da je bil začetni namen in cilj boljševiške revolucije, da bi  zgradili  socialistično družbo.”8 Avtor  je  tako na- znanil reformulacijo pojma socializma v kasnejših novolevičarskih diskurzih. S tem pa je tudi že utemeljil prevladujoči ambivalentni odnos nove levice do ruske revolucije. Gre namreč za formulacijo razlike med začetkom in nadaljevanjem revolucije, kar kaže na pro- blem, ki je bil v času razcveta nove levice predmet tako rekoč ne- skončnih debat. Marcuse tako pravi: “Razlike med prvimi leti bolj- ševiške  revolucije  in  popolnoma  razvito  stalinistično  državo  so očitne; vidno se kažejo kot stalna rast totalitarizma in avtoritarne centralizacije, ne kot rast diktature proletariata, temveč kot diktatura nad proletariatom in kmeti.”9 Marcusejeva analiza mestoma naka- zuje  zgodovinske  kontekstualne  povezave  oktobrske  revolucije zlasti z dogajanji v Nemčiji po letu 1918. Glede na to je zanimiva njegova inačica ocenjevanja vzrokov za fatalno deviacijo ruske re- volucije v Stalinovo diktaturo. “Toda ravno Leninovo prepričanje v začasni in predhodni značaj ruske revolucije vodi v formulacije, ki jasno nakazujejo stalinistično politiko.”10 Sicer pa gre v knjigi za večplastno obravnavo sovjetske družbe in takratnega marksizma kot njene ideologije. V luči tako teoretskih kot političnih razumevanj Sovjetske  zveze,  tako v akademskih krogih kot v  širšem gibanju nove levice tudi glede te ključne teme lahko ugotovimo, da je Mar- cuse opredelil temeljno kritično naravnanost do sovjetske inačice socializma. Marcuse je pri tem opozoril na sovjetski paradoks “ute- meljevanja represije kot politike osvoboditve”. Vendar tega para- doksa po njegovem ni kazalo razlagati kot “preprost kontrast med ideologijo in realnostjo”. Razloge za represivnost sovjetske družbe Darko Štrajn 234 8Marcuse, 1958, op. 8. 9 Prav tam, 74. 10 Prav tam, 43. 11 - DarkoStrajn 5. 06. 2018 11:34 Page 234 tudi v času po Stalinu Marcuse vidi še nekoliko širše:  “Paradoks pa, kot se zdi, odseva konstrukcijo sovjetske družbe v ‘anomaličnih’ pogojih koeksistence.”11 V tej izreki lahko razberemo anticipacijo kritike in upora nove levice, ne samo kapitalizmu, temveč takrat- nemu svetovnemu sistemu dveh “ideoloških” blokov na splošno. Pri tem pa je spomin na rusko revolucijo spodkopaval legitimnost sistema, ki so ga poimenovali realni socializem.  Ponavljanje revolucije in Régis Debray Še pred kulminacijo študentskih uporov je Régis Debray problema- tiziral razumevanje revolucije kot ponavljanja prejšnjih dogajanj. V knjigi Revolucija v revoluciji je opredelil koncept ponavljanja kot oznako zmotne projekcije zgodovinskih agensov revolucij.Med dru- gim je opredelil specifiko kubanske revolucije in poglavitne črte Guevarove  revolucionarne  strategije.  Knjiga  je  imela  izreden odmev, v Latinski Ameriki pa je nekaj časa veljala tako rekoč za pri- ročnik za revolucionarno gverilo. Vendar pa se je po polomu mili- tantnega gibanja Tupamaro odnos do knjige preobrnil v kritiko teorije, ki da je vodila v napačno revolucionarno prakso. Po mojem so Debrayu napačno očitali, da je v knjigi spisal “recept” za južnoa- meriško revolucijo. Ravno nasprotno! Pokazal je, da pravzaprav ni mogoče posnemati nekoč uspešnih revolucionarnih prevratov, če- prav se je ideja ponovitve kazala kot neizogibna. “Ruski socialni de- mokrati so instinktivno razmišljali v terminih ponovitve pariške komune v Petrogradu; kitajski komunisti v terminih ponovitve ru- skega oktobra v Kantonu (sedanji Guangzhou, op. D. Š.) v dvajsetih letih; in vietnamski tovariši, leto po ustanovitvi njihove partije, v terminih organiziranja vstaj kmečkih sovjetov v severnem delu svoje dežele. Zdaj nam  je  jasno, da vstaje  sovjetskega  tipa niso 235 Oktobrska revolucija – inspiracija ali travma nove levice 11 Prav tam, 93. 11 - DarkoStrajn 5. 06. 2018 11:34 Page 235 mogle zmagati v predvojni kolonialni Aziji.”12 Iz tega je mogoče iz- čitati “formulo”, ki zrcali odnos nove levice do revolucije v drugih predelih  sveta,  še  posebej  v  takrat  tako  poimenovanem prvem svetu. Novolevičarska gibanja so videla zgodovinske vstaje, revo- lucije in upore kot svojo tradicijo, vendar pa so se v težnji, da bi se izognila prejšnjim napakam, predstavljala kot prelomna novost, kar jih je določalo tudi v njihovem razumevanju oktobrske revolucije. Polazijatski sistem in ruska revolucija – Rudi Dutschke Študentska gibanja so povsod po Evropi proizvedla svoje “ikone” v obliki vodilnih oseb, čeprav je bila njihova opazna poteza prav nasprotovanje vsakršnemu kultu osebnosti in poudarjanje indivi- dualne svobode v okviru kolektivne akcije. Stvar posebne razprave je lahko vprašanje, koliko so bila posamezna razvpita imena pred- vsem medijski učinek in koliko so vidni posamezniki faktično re- prezentirali protestno gibanje. Ne glede na vse te dileme pa je bil Rudi Dutshcke, vodja nemškega SDS (Sozialistischen Deutschen Studentenbund), pomembna zgodovinska osebnost, ki je v številnih intervjujih in protokoliranih diskusijah demonstriral veliko politi- čne domišljije, sposobnosti za opredeljevanje problemov in za ar- tikulacijo  zahtev  študentskih  protestov. Ni  se  izkazal  samo  kot energični  in  radikalni  politični  voditelj,  temveč  se  je  v  svojem dokaj kratkem življenju13 resno ukvarjal tudi s teoretskim delom na področjih  filozofije,  sociologije  in  zgodovine. Glede na  temo tega prispevka pa  je pomembno dejstvo, da  je njegovo obsežno delo “Poskus postaviti Lenina na noge” osrediščeno predvsem z Darko Štrajn 236 12 Debray, 1967, 20. 13 Dutschke je bil 11. aprila 1968 žrtev atentata, ki ga je izvedel neonacist Josef Bachmann. Kljub dvema streloma v glavo,  je Dutschke preživel, atentat pa je sprožil množično reakcijo nemškega študentskega gibanja na ulicah Berlina in drugih univerzitetnih mest. 11 - DarkoStrajn 5. 06. 2018 11:34 Page 236 vprašanji  o  ruski  revoluciji. Delo  je  nastalo  v  obdobju,  ko  se  je “faza” uličnih protestov končala, nova družbena gibanja pa so se fragmentirala, spreminjala, ugašala in na novo nastajala. Dutschke je v velikopotezno obravnavo vključil  različne vpoglede v rusko zgodovino,  zlasti praktično vse, kar  sta Marx  in Engels pisala v zvezi z Rusijo in njeno zmožnostjo za sodelovanje v revoluciji. Klju- čni predmet in izhodišče razprave pa je v Dutschkejevi knjigi njun koncept “azijskega produkcijskega načina”. Na takih podlagah je pokazal na Leninovo zgodovinsko situacijo in na “objektivne” ra- zloge za temeljni neuspeh revolucije. Knjiga daleč presega format političnega  razpravljanja,  saj  se  je  avtor  resno  poglobil  v  rusko zgodovino, pri čemer pa je osnovne hipoteze izoblikoval na podlagi Marxovih  in  Engelsovih  razmislekov  o  zgodovinskih  izvirih  ru- skega carizma in družbenih form specifičnega fevdalizma. Kot pravi Dutschke, je v primeru Rusije po Marxu šlo za “/…/ rusko varianto azijatskega despotizma za z njim utemeljeni specifični produkcijski način, za pol-azijsko agrarno družbo, za izolirane vaške srenje in za poseben problem ruske stagnacije s skrajno šibkim ‘razvojem’ druž- benih produktivnih moči”.14 Pri tem naj opozorim, da termin “azi- jatskega” v Dutschkejevi rabi ne  implicira nereflektiranega kolo- nialnega pogleda, temveč opredeljuje strukturne pogoje, ki se kažejo kot ovira razvoja kapitalizma kot predpostavke za socialistično re- volucijo. V  tej perspektivi se  izkažejo Leninove kalkulacije o pri- hodnosti ruske revolucije za problematične. Celo več. V tej točki je mogoče identificirati mesta ujemanja Dutschkejeve analize z Mar- cusejevo, ki je – kot sem omenil zgoraj – videl v Leninovi projekciji vir tiste logike ali, če hočete, dialektike, ki je končno proizvedla sta- linizem. “[Lenin] vidi, da je o dominaciji kapitalističnih razmerij mo- goče govoriti  samo na  industrijski  površini mest! Ne  vidi  pa,  da 237 Oktobrska revolucija – inspiracija ali travma nove levice 14 Dutschke, 1974, 42. 11 - DarkoStrajn 5. 06. 2018 11:34 Page 237 imajo omejitve  razvoja  ‘kapitalizma’ v Rusiji objektiven značaj,  in da je bilo vse upanje na evropsko pot Rusije zmotno.”15 Dutschkejev “poskus postavljanja Lenina na noge” je bil razvitje vprašanj, ki so jih na različnih ravneh odpirali v krogih nove levice tako pred emblematičnim letom 1968 kot še bolj po njem, ko se je vprašanje zmage ali poraza revolucije zaostrilo spričo perpetuiranja kapitalizma. Dutschke je tem diskusijam, ki so bile pogosto premalo utemeljene na poznavanju “eksotične” ruske zgodovine, odgovoril s svojo dekonstrukcijo Leninove revolucionarne misli  in njegove politične akcije. Vsekakor so po njegovem vpogledu Leninove teo- retske premise, ki so temeljile na omenjenih spregledih ujemanja ruskih družbenih realnosti s pojmi marksističnega razrednega boja, če ne govorimo posebej še o vsej kontekstni kaotičnosti evropskih političnih in konceptualnih konfliktov že pred prvo svetovno vojno in neposredno po njej, bistveno vplivale na oblikovanje “posebnega tipa”  boljševistične  partije.  “Tudi  zato,  ker med  letom  1902  (‘Kaj storiti?’)  in  osvojitvijo  oblasti  boljševiki  glede  organizacijskega vprašanja  niso  opravili  nikakršnih  dejanskih  sprememb.”16 Dutschke je izčrpno razgrnil okoliščine revolucije in situacije njenih akterjev, seveda predvsem Lenina; lahko bi rekel, da je dokazal, da je bila za Lenina “moderna država” alternativa “/…/ azijatski formi države carizma, alternativa gospodarski stagnaciji”.17 Prav zaradi Darko Štrajn 238 15 Prav tam, 88. Avtor je svojo trditev v nadaljevanju utemeljil tudi v eko- nomskih terminih. Tako je, med drugim, ob sklicevanju na ustrezne vire opozoril, da je bilo v Rusiji na prelomu stoletja slabih dva milijona tristo mezdnih delavcev in leta 1914, kapitalistični akumulaciji navkljub, vsega dva milijona sedem sto tisoč delavcev. Glede na razsežnosti Rusije, vse- kakor o proletariatu kot “večinskem družbenem razredu” ni bilo mogoče govoriti. 16 Prav tam, 96.  17 Prav tam, 155.  11 - DarkoStrajn 5. 06. 2018 11:34 Page 238 temeljnega nesporazuma med intenco revolucije in napačno teore- tizacijo strukturnih pogojev ruskega carizma se je v sam potek re- volucije po začetni zmagi, ki je bila po vseh zgodovinskih evidencah nenavadno lahkotna, vpisal paradoks zgrešene emancipacije. Med drugim tudi zato se je osvoboditev iztekla v diktaturo. “Drža avant- garde nasproti osvobojenim razredom je bila pedagoško-elitistična, vedno  jo  je označevalo oziranje na celokupni stagnirajoči  značaj ruske družbe.”18 Western o ruski revoluciji – Daniel Cohn-Bendit Medijsko še veliko bolj “razvpiti” vodja francoske študentske revo- lucije Daniel Cohn-Bendit je bil v primerjavi z Dutschkejem veliko “frivolnejši” in veliko bolj usmerjen v politično-kulturni aktivizem kot pa v kakorkoli strožje teoretsko (akademsko) delo. Vsekakor pa gre tudi v njegovem primeru za dobro slišanega govorca študent- sko-mladinske revolucije, ki je pozneje v svojem življenju in delu ostal zvest pluralno določenim ciljem revolucije.19 Cohn-Bendit je svojo udeležbo v revoluciji in svojo vlogo maja 1968 premislil bolj avtobiografsko, vendar pa tudi v njegovem pisanju odzvanjajo klju- čni koncepti nove  levice. Njegovo najbolj  zanimivo delo  je bila knjiga Veliki bazar,20 ki jo je izdal sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Knjiga je bila napisana s stališča akterja dogajanj, ki se ni trudil razviti nikakršne vseobsežne teorije. V knjigi se je v svojskem slogu bolj ali manj dotaknil vseh vprašanj, ki so zaposlovala novo 239 Oktobrska revolucija – inspiracija ali travma nove levice 18 Prav tam, 166.  19 Daniel Cohn-Bendit je sicer študiral v Franciji, vendar pa je izvirno nem- ški državljan, kar pojasnjuje, zakaj se je gibal med obema državama. Svojo politično dejavnost je bolj ali manj zaključil kot predstavnik Zelenih v Ev- ropskem parlamentu (2004–2014). 20 Beseda bazar ima v francoščini tudi metaforični pomen in razen enega od izrazov za “veleblagovnico” označuje tudi nered, kramo ipd.  11 - DarkoStrajn 5. 06. 2018 11:34 Page 239 levico, pri čemer je ta vprašanja pomešal s svojimi lastnimi doživetji in izkušnjami v političnih spopadih ter v univerzitetnih sporih. Se- veda se ni izognil tudi vprašanjem o pomenih ruske revolucije. Tako kot  večina  drugih  avtorjev  nove  levice  ni  zanikal  avtentičnega upora in utemeljenosti revolucije v socialnih razmerah ruskega car- izma in prav tako v nadaljevanju revolucije vidi njen temeljni neu- speh. V zadevni knjigi se je ukvarjal z rusko revolucijo v kontekstu svojega razpravljanja o lastnem razumevanju filma. Po njegovem je bil odnos družbene akcije in filma dotlej slabo tematiziran in zato zapiše, da bi on sam “hotel posneti levičarski western”.2 Prikaz ruske revolucije  si  je,  če  povzamemo,  zamišljal  v  spektakularni  epski obliki z uporabo takrat najmodernejše filmske tehnologije. Film bi namreč posnel na sedemdesetmilimetrski trak s “surround” zvokom na temo kronstadtskega upora. “Ljudje niso imeli kaj jesti in čutili so, da imajo vse manj besede v tej revoluciji in so se uprli. Uprli so se boljševikom v imenu revolucije, ki so jo oni naredili.”22 Čeprav se sicer nikoli ni zelo izrecno deklariral za anarhista, so mu bila anarhistična stališča, nemara v povezavi z eksistencialistično inspi- racijo maja 68, dokaj blizu. Drugače pa bi, seveda upoštevaje vso časovno distanco do zgodovinskih dogajanj pred petdesetimi leti, rekel, da so avtorjeve kritične opazke o ruski revoluciji v resnici po- vezane z njegovo kritiko etabliranih levih strank v Zahodni Evropi in v deželah realnega socializma. Tako knjigo lahko beremo kot pri- spevek “rdečega Danyja” k reševanju pojma socializma iz oklepa različnih političnih ideologij, ki so ga izvotlile zlasti upoštevaje nje- gov osnovni pomen glede na ideje o svobodi in sreči vseh ljudi. Zanj je bila “Ruska revolucija industrijska revolucija brez buržoa- zije”. Pri tem pa je poudaril, da “Ruska revolucija in Sovjetska zveza Darko Štrajn 240 21 Cohn-Bendit, 1975, 65. 22 Prav tam, 69. 11 - DarkoStrajn 5. 06. 2018 11:34 Page 240 nimata nič s socializmom”.23 Svoj “eksistencialistični” kredo, ki pre- cej pove o “naravi” revolucije 1968, je avtor izrazil takole: “Mislim, da  družbene  spremembe  ne  morejo  biti  preprosto  objektivne, ampak morajo slediti meandrom človeške subjektivnosti.”24 Zaključek Kot je mogoče razbrati tudi iz ilustrativnih primerov soočanja z rusko revolucijo v tem zapisu, je nova levica sodelovala v obuditvi zgodovinskega spomina na ključne razsežnosti dogajanj pred sto- timi leti – takrat kajpak pred petdesetimi leti. Pri tem je večinoma težila k demistifikaciji zgodovinskega pomena revolucije in k ostri kritiki sovjetskega socializma ali konkretno stalinskega režima, ki se je legitimiral z revolucijo, ki jo je temeljno “izdal”, kot so radi po- udarjali zlasti v trockističnih krogih. Koliko so kritike na rovaš “eta- bliranih” levih strank vplivale na njihove koncepte in politike, je še ne povsem pojasnjeno vprašanje. Pred pojavom nove levice so te stranke ob povezanosti z “moskovsko centralo” udobno prosperi- rale z delovanjem v okvirih reformistične formule v parlamentar- izmu  socialnih  držav. Gotovo  je,  da  se  je  nova  levica  vpisala  v evrokomunizem sedemdesetih let, ki je temeljil prav na zavrnitvi “sovjetskega marksizma”. Spričo teoretskih impulzov kritične teo- rije se je razrahljala rigidna formula razrednega boja, namesto nje pa so se dokaj jasno artikulirale teorije o temeljnem pomenu izklju- čenosti marginalnih družbenih skupin za konstrukcijo družbe. V vseh teh navzkrižnih iniciativah in alternativah pa v okviru nove levice niso postavili pod vprašaj same oktobrske revolucije kot po- membnega zgodovinskega mejnika, kot poskusa emancipacije in kot pravzaprav tradicije tudi nove levice. Na splošno v novi levici 241 Oktobrska revolucija – inspiracija ali travma nove levice 23 Prav tam, 80. 24 Prav tam, 81. 11 - DarkoStrajn 5. 06. 2018 11:34 Page 241 ni prišlo do kondenzacije teorij, gibanj in drugih političnih praks v “novo kvaliteto”, ampak bi v grobem lahko govorili o razpršitvi iz- virnih idej in skupin v različne sfere (civilne) družbe, v akademske sfere in v politična ter gospodarska okolja. V obdobju, ko je nova levica že postajala minula zgodovina, pa se je izvirna kritika sovjet- ske “izdaje” revolucije transformirala v francoski “novi filozofiji”. Po- glavitni  pisci  te  struje  so  vsi  po  vrsti  svoje  prve  korake  v  svet družbene teorije in političnega aktivizma opravili v skupinah nove levice. Izhajajoč iz literarnih upodobitev sovjetskega Gulaga in iz vse bolj dosegljive zgodovinske evidence o razsežnostih represije v sovjetskem režimu so “novi filozofi” skušali skonstruirati teorijo o izviru totalitarizma iz nemške klasične filozofije. Marx in Lenin naj bi namreč bila derivata te represivne logike. Ne glede na to, da nekoliko prelahkotni slog dokazovanja teh hipotez ni prepričal niti filozofov niti zgodovinarjev – kajpak z izjemami – pa so v novi filo- zofiji izpostavili dvomu legitimnost ruske revolucije na splošno. Toda razumevanja zgodovine, ki še vedno vidi rusko revolucijo na liniji kontinuitete dejavnosti različnih zgodovinskih agensov bojev za družbeno enakopravnost, nova filozofija ni zamajala. Bibliografija BOOKCHIN, M. (1971): “Introduction” v: Mett, Ida: The Kronstadt Uprising. Montreal: Black Rose Books – Our Generation Press, 1–13. COHN-BENDIT, D. (1975): Le Grand bazar. Paris: Belfond.  DEBRAY, R. (1967): Revolution in the Revolution? Armed Struggle and Political Struggle in Latin America. Harmondsworth: Penguin Books. DEUTSCHER, I. (1965): The Prophet Armed, Trotsky: 1879–1921. New York: Vintage Books. DUTSCHKE, R. (1974): Versuch, Lenin auf die Füße zu stellen – Über halbasiatischen und den west-europäischen Weg zum Sozialismus. Darko Štrajn 242 11 - DarkoStrajn 5. 06. 2018 11:34 Page 242 Lenin, Lukács und die Dritte Internationale. Berlin: Verlag Klaus Wagenbach.  LUXEMBURG R. (1977): “Socialna reforma ali revolucija”, v: Luxem- burg R., Izbrani spisi, Ljubljana: Cankarjeva zložba, 49–135.  MARCUSE, H. (1958). Soviet Marxism, A Critical Analysis. New York: Columbia University Press. PIKETTY, Th. (2013): Le capital au XXIe siècle. Paris: Éditions du Seuil. TOURAINE, A. (1985): “An Introduction to the Study of Social Mo- vements”, Social Research, Vol. 52, No. 4, (Winter 1985), 749–787. 243 Oktobrska revolucija – inspiracija ali travma nove levice 11 - DarkoStrajn 5. 06. 2018 11:34 Page 243 11 - DarkoStrajn 5. 06. 2018 11:34 Page 244 Neven Borak1 Ekonomska organizacija socializma Izvleček: Razprava sooča poglede treh teoretikov, ki so bili sodob- niki in tudi možje dejanj, na ekonomsko organizacijo socializma. Lenin in Schumpeter sta verjela v zmago socializma, čeprav zaradi povsem različnih razlogov, Keynes pa je verjel v reformo in preži- vetje kapitalizma. Ključne besede: ekonomija, socializem, kapitalizem, Lenin, Keynes, Schumpeter UDK: 330.8: 330.342.14 Economic Organisation of Socialism Abstract: The paper confronts the views of three theoreticians, all of them contemporaries and men of action, on the economic organ- isation of socialism. Although from different perspectives, both Lenin and Schumpeter believed in the success of socialism, while Keynes was in favour of reform and the survival of capitalism. Key words: economy, socialism, capitalism, Lenin, Keynes, Schum- peter 0 0 0 1. Uvod Oktobrska revolucija je zapustila neizbrisen pečat. Ni treba brskati po zgodovinarskih spisih, da bi se zavedali njene trajne prisotnosti, 245 Moni tor ISH (2018), XX/1, 245–260 Pregledni znanstveni članek Review article 1 Ddr. Neven Borak je strateški svetovalec na Banki Slovenije v Ljubljani. E-naslov: neven.borak@bsi.si. Avtor ne izraža stališč Banke Slovenije. 12 - NevenBorak 6. 06. 2018 08:47 Page 245 čeprav je celo v času jugoslovanskega socializma interes zanjo va- loval med vzponi in padci.2 Če ostanemo zgolj pri pisani besedi, tra- jen spomin nanjo živi tudi v literarnih delih, denimo Gorkega, Bloka, Majakovskega, Jesenina, Tolstoja, Šolohova, Iljfa in Petrova, Paster- naka, Platonova, Mandelštama, ki so jo vtkali v prozo in poezijo ra- zličnih  literarnih  struj,  od  klasičnega  realizma do  futurizma,  od intimne lirike do kaotične realnosti, od romantike do naturalizma.3 Čeprav je videti, da je zgodovina opravila s socializmom, razmi- šljanja o boljši, pravičnejši družbi ne popuščajo. Če že niso uspešna pri ponujanju obetajočih in sprejemljivih zamisli, če se izogibajo analizi dejavnikov zatona socializma, pa vsaj ohranjajo spomin in zavest o socialističnih prizadevanjih.  Oktobrska revolucija nas obkroža bolj, kot se zavedamo, tudi danes. Ozrimo se zgolj na njeno prisotnost v literarnih delih, v zgo- dovinarskih obravnavah in družboslovnih delih, ki jih tudi danes ponujajo naše domače založbe. V nadaljevanju, preden bom obrav- naval Leninovo delo Država in revolucija, bom podal koncizen pre- gled ugotovitev nekaterih del, ki obravnavajo vprašanja kapitalizma in socializma ter možnosti njegove uveljavitve, in za katera sem pre- pričan, da so njihovi avtorji spremljali prakso in teorijo sovjetske iz- kušnje. Omejil se bom na tri avtorje, katerih dela so izšla pri založbi Studia humanitatis. To so J. M. Keynes, J. Scumpeter in V. I. Lenin. Bili so sodobniki in vsi trije so zapustili neizbrisne sledi.  2. Keynes, Schumpeter in Lenin Najprej omenjam knjigo J. M. Keynesa Splošna teorija zaposlenosti, obresti in denarja (izšla l. 1936).4 Ta knjiga, ki je v temeljih stresla Neven Borak 246 2 Prunk, 1987. 3 Brnčič, 1957/58 in 1967. 4 Keynes, 2006. 12 - NevenBorak 6. 06. 2018 08:47 Page 246 zahodno ekonomsko vedo, je nastala po veliki gospodarski krizi iz tridesetih let preteklega stoletja in v času soobstoja dveh novih to- talitarnih ureditev. Bralca kaže opozoriti zlasti na 24. poglavje z na- slovom Sklepni zapisi o socialni filozofiji, h kateri utegne voditi splo- šna teorija. Tam je Keynes zapisal, da iz njegove teorije “izhaja, da je življenjsko pomembno, da se vzpostavi določeno centralno nad- ziranje nad zadevami, ki so bile doslej v glavnem prepuščene pobudi posameznikov /.../ Država bo morala odločilno vplivati na nagnje- nost k porabi, delno preko sistema obdavčevanja, delno z določitvijo obrestne mere  in delno morda na kak drugi način. Poleg  tega  je malo verjetno, da bi že sam vpliv bančne politike na obrestne mere zadoščal za določanje najugodnejše stopnje investiranja. Zato me- nim, da se bo pokazalo, da je edini način za zagotavljanje približne polne zaposlenosti dokaj obsežno podružbljanje investiranja, čeprav to ne izključuje vsakovrstnih kompromisov in oblik sodelovanja ja- vne oblasti z zasebno pobudo. Vendar za kaj več od navedenega ne obstajajo nikakršni  razlogi za sistem državnega socializma, ki bi obvladoval večino gospodarskega življenja  skupnosti. Lastništvo nad proizvodnimi sredstvi ni tisti vzvod, ki je pomemben za državo. Če država zmore določati celotni obseg virov, namenjenih večanju sredstev,  in  osnovno  velikost  nagrad  za  njihove  lastnike,  potem lahko doseže vse, kar je nujno potrebno. Poleg tega je mogoče nujne ukrepe za podružbljanje uvajati postopno in brez preloma s sploš- nimi tradicijami skupnosti.”5 Pri isti založbi je pet let pozneje izšlo delo J. A. Schumpetra Lahko kapitalizem preživi?6 Gre  za drugi del njegove knjige Capitalism, Socialism and Democracy (izšla l. 1942), ki kot celota ni bila prevedena v slovenski jezik. Zanimanje za tega avtorja je obudila finančna kriza, 247 Ekonomska organizacija socializma 5 Prav tam, 382–383. 6 Schumpeter, 2011.  12 - NevenBorak 6. 06. 2018 08:47 Page 247 ki je izbruhnila v drugi polovici preteklega desetletja. “Lahko kapita- lizem preživi?”, se je vprašal Schumpeter in odgovoril: “Ne. Mislim, da ne more.” Pojasnilo: “Teza, ki jo bom poskušal argumentirati, je, da tako sedanje kakor prihodnje delovanje kapitalističnega sistema zanika idejo zloma tega sistema pod težo ekonomskega neuspeha, a da ravno njegova uspešnost spodjeda družbene institucije, ki ga va- rujejo in tako ‘neizogibno’ ustvarjajo razmere, v katerih ne bo mogel več živeti, in izrecno kažejo na socializem kot na njegovega zakonitega dediča. Moj končni sklep se zato ne razlikuje – ne glede na to, koliko se razlikuje moja argumentacija – od sklepov večine socialističnih piscev, in še zlasti ne od sklepov marksistov”.7 Poglejmo tudi tretji del izvirnika. “Lahko socializem deluje?”, se je v njem vprašal Schumpeter, in odgovoril: “Seveda lahko. Glede tega ni nikakršnega dvoma, če takoj predpostavimo, prvič, da je do- sežena nujna stopnja industrijskega razvoja, in drugič, da je možno razrešiti probleme prehodnega obdobja.”8 Četrti del izvirne knjige ima naslov “Socializem in demokracija”, v njem pa najdemo naslednje Schumpetrove misli: “Končno, učin- kovito vodenje socialističnega gospodarstva ne pomeni diktature proletariata, temveč diktaturo nad proletariatom v tovarni. Ljudje, ki so tu v tovarni strogo disciplinirani, bodo, razumljivo, gospodarji na volitvah. Toda prav tako kot lahko oni izrabijo svojo oblast za ublažitev discipline v tovarni, lahko tudi vlade – zlasti tiste, ki nosijo v srcu skrb za prihodnost nacije – uporabijo to disciplino za omeje- vanje njihove oblasti. /.../ socialistična demokracija se  lahko na koncu pokaže kot večja zmota, kot je kapitalistična demokracija kadar koli bila.”9 Na koncu, na zadnji strani knjige, preberemo tole: Neven Borak 248 7 Schumpeter, 1994, 61. 8 Prav tam, 167. 9 Prav tam, 302. 12 - NevenBorak 6. 06. 2018 08:47 Page 248 “Marx se  je  zmotil v  svoji diagnozi načina zloma kapitalistične družbe; ni pa se zmotil v napovedi, da se bo zlom enkrat zgodil. Sta- gnacionisti so se zmotili v svoji diagnozi razlogov za stagnacijo ka- pitalističnega procesa; lahko pa, da imajo prav glede prognoz, da bo stagniral – z zadostno pomočjo javnega sektorja.”10 Schumpeter, ki je deloval v enakih družbenoekonomskih okoli- ščinah kot Keynes, se je za razliko od njega nekako resignirano po- slavljal od kapitalizma, ki naj bi ga pokopal njegov lastni uspeh, Keynes pa je s svojo teoretično konstrukcijo za ohranitev kapital- izma na pomoč poklical državo.  Zdaj se lahko obrnemo k Leninu. Z navedbami iz njegovih spisov bom predstavil njegov pogled na vlogo države in njen pomen za družbeni prevrat, ki ju je tako goreče zagovarjal, kakor tudi njegovo razdelavo nujnosti diktature proletariata. Dejstvo pa je, da diktatura proletariata in socialistična država nista obranili in ohranili socia- listične družbe. Iz prve stopnje komunizma sta jo pahnili nazaj, v kapitalistično družbo. Omejil se bom zgolj na najbolj trdo inačico tega prehoda (tranzicije), ki ga zasledimo v delu Država in revolucija (napisano avgusta in septembra 1917, izšlo l. 1918) in v istem času nastalem Leninovem spisu Grozeča katastrofa in kako naj se z njo borimo (september 1917, prvič objavljeno l. 1921)11. Ta spisa sta iz- ražala s svojim trdim stilom, neizprosnimi besedami in neusmilje- nimi ocenami, s surovim obračunavanjem s prevladujočim duhom socialdemokratske paralize delavskega internacionalizma spozna- nje, da  je odpovedala  februarska  revolucija  in da so bile najširše ljudske množice, obupane zaradi vojne in lakote, pripravljene sprejeti bojni klic takrat še ne vodilnega boljševizma k popolnemu družbe- nemu prevratu. Reforma družbe se je umaknila revoluciji. Ta inačica 249 Ekonomska organizacija socializma 10 Prav tam, 431. 11 Lenin, 1949. 12 - NevenBorak 6. 06. 2018 08:47 Page 249 je najavila obdobje vojnega komunizma, prve stopnje sovjetskega načina vodenja države in gospodarstva 1918–1921.12 Še več: “Da na- zorno pojasnimo to izredno važno vprašanje (ki je v bistvu progra- matično vprašanje vsake resnično revolucionarne vlade, ki bi hotela Rusijo rešiti vojne in lakote),” je zapisal Lenin, “bomo našteli te naj- poglavitnejše kontrolne ukrepe in analizirali vsakega posebej. /.../ Ti najpoglavitnejši ukrepi so: 1. Združitev vseh bank v eno in državna kontrola nad njenimi operacijami ali nacionalizacija bank. 2. Nacionalizacija sindikatov, tj. največjih monopolističnih zvez kapitalistov (to so sladkorni, naftni, premogovni, kovinski idr. sindikati). 3. Odprava trgovske tajnosti. 4. Obvezno sindiciranje (tj. prisilna združitev v zveze) industrij- cev, trgovcev in podjetnikov sploh. 5. Obvezna združitev prebivalstva v potrošniška združenja ali po- speševanje takih združenj in kontrola nad njimi.”13 Vojni komunizem (izraz je nastal l. 1921), ki mu je Lenin tlakoval pot s svojo knjigo, po Trockem ni predstavljal zgolj odgovora na konkretne okoliščine države, ki je iz neuspešnega bojevanja v prvi svetovni vojni prehajala v državljansko vojno, temveč je bil izraz prepričanja, da vodi v uresničevanje boljše in pravičnejše družbe, pristnega komunizma. Neven Borak 250 12 Več o tem je na voljo v knjigah: Lancelot Lawton: An Economic History of Soviet Russia, Vol. 1, London: Macmillan and Co., 1927; E. H. Carr: The Bolshevik Revolution 1917–1923, Vol. 2,  London: Macmillan, 1952; Sean Mcmeekin: History’s greatest heist: the looting of Russia by the Bolsheviks, New Haven: Yale University Press, 2009. 13 Lenin, 1949, 105. 12 - NevenBorak 6. 06. 2018 08:47 Page 250 Ko gre za državo, je treba omeniti tudi naslednje Leninove misli: “Govoril sem že o tem, da težko najdemo vprašanje, ki bi ga bili predstavniki buržoazne znanosti, filozofije, jurisprudence, politične ekonomije in publicistike, namenoma ali nenamenoma tako zamo- tali kakor vprašanje o državi /…/ To vprašanje je zato tako zamotano in komplicirano, ker zadeva interese gospodujočih razredov v večji meri nego katero koli drugo vprašanje (glede na to so pred njim samo osnove ekonomskih ved),” je zapisal v kratkem predavanju.14 Na podlagi omenjenih spisov se lahko vprašamo, kako si je Lenin zamišljal organizacijo socialističnega gospodarstva? To vprašanje je v resnici bilo vprašanje načina odprave blagovne produkcije. “So- cializem je uničenje razredov. Da uničimo razrede, moramo – prvič – strmoglaviti zemljiške gospode in kapitaliste. Ta del naloge smo izvršili, toda to je samo del in vrh tega ne najtežji. Da uničimo ra- zrede, moramo – drugič – odpraviti razliko med delavcem in kme- tom, napraviti iz vseh – delavce. /.../ To nalogo je mogoče rešiti samo z organizacijsko preureditvijo vsega družbenega gospodarstva, s prehodom od posamičnega, ločenega, malega blagovnega gospo- darstva k velikemu družbenemu gospodarstvu. /.../ proletariat mora ločiti, potegniti mejo med delovnim kmetom in kmetom posestni- kom, med kmetom delavcem in kmetom kramarjem, med kmetom trpinom in kmetom špekulantom. V tej ločitvi je vse bistvo socia - lizma. /.../ V epohi diktature proletariata so razredi ostali in bodo ostali. Diktatura ne bo več potrebna, ko bodo razredi izginili. Ne bodo pa izginili brez diktature proletariata. /.../ Razredni boj pod diktaturo proletariata ne  izginja,  temveč dobiva  samo drugačne oblike.” Te besede preberemo v spisu Ekonomika in politika v epohi diktature proletariata, napisanem oktobra 1919.15 Povežimo jih z na- 251 Ekonomska organizacija socializma 14 Lenin, 1947, str. 8–9.  15 Lenin, 1950a, 260–263. 12 - NevenBorak 6. 06. 2018 08:47 Page 251 slednjimi trditvami iz knjige Država in revolucija: “Kapitalizem se ne more obdržati, če vsi resnično sodelujejo pri upravljanju države. Pri tem pa sam razvoj kapitalizma ustvarja pogoje za to, da lahko res- nično ‘vsi’ sodelujemo pri upravljanju države. K takim pogojem so- dita splošna pismenost, ki so jo najnaprednejše kapitalistične dežele že dosegle, nato pa tudi ‘izšolanje in discipliniranje’ milijonov delav- cev s pomočjo velikega, zapletenega, podružbljenega aparata pošte, železnic, veletrgovine, bančništva itn. ipd. Pri takih ekonomskih po- gojih je popolnoma mogoče nemudoma, z danes na jutri, preiti k temu, da strmoglavljene kapitaliste in uradnike – za potrebe nadzora nad produkcijo in razdelitvijo ter za potrebe evidence dela in dobrin – zamenjamo z oboroženimi delavci, z oboroženim ljudstvom. /.../ Evidenca in nadzor – to je najpomembnejše od vsega, kar je potrebno za ‘organizacijo’, za pravilno funkcioniranje prve faze komunistične družbe. Vsi državljani se preobrazijo v uslužbence države, ki jo pred- stavljajo oboroženi delavci. Vsi državljani postanejo uslužbenci in delavci enega vseljudskega, državnega ‘sindikata’. Gre za to, da vsi opravljajo enako mero dela in da jo opravljajo za enako plačilo. Evi- denco in nadzor tega je kapitalizem poenostavil na izjemno prepro- ste, vsakemu pismenemu človeku dostopne operacije opazovanja in registriranja, obvladovanja štirih osnovnih računskih operacij in iz- dajanja ustreznih potrdil. /.../ Vsa družba bo en nadzor in ena tovarna z enakostjo v delu in plačilu. /.../ Od trenutka, ko se bodo vsi člani ali vsaj velikanska večina družbe sami naučili upravljati državo /.../ – od tistega trenutka naprej bo začela izginjati tudi potreba po sle- hernem vladanju. Popolnejša ko je demokracija, bolj se bliža trenutek njene odvečnosti. /.../ In tedaj se bodo na stežaj odprla vrata prehoda iz prve faze komunistične družbe v višjo fazo, v tem procesu pa bo popolnoma odmrla tudi država.”16 Neven Borak 252 16 Lenin, 2017, 141–143. 12 - NevenBorak 6. 06. 2018 08:47 Page 252 Kako si je zamislil zamenjavo starega državnega ustroja z novim? “Kapitalistična kultura je ustvarila veliko industrijo, tovarne, že- leznice,  pošto,  telefonijo  in  tako  naprej  in  na tej podlagi  se  je ogromna večina funkcij stare ‘državne oblasti’ tako poenostavila in jih je mogoče zvesti na tako enostavne operacije registriranja, knji- ženja in preverjanja, da lahko te funkcije opravljajo prav vsi pismeni ljudje za ‘navadno delavsko mezdo’, tj. da je mogoče (in nujno) te službe izčistiti vsakršnih privilegijev, se pravi vsega ‘oblastniškega’. /…/ Ogromna večina kmetstva v sleherni kapitalistični državi, ki kmetstvo ima (in takih kapitalističnih držav je večina), je zatirana od svoje vlade in jo želi zamenjati s ‘ceneno’ vlado. To pa lahko ures- niči samo proletariat, ki hkrati s tem napravi tudi korak k sociali- stični preobrazbi države.”17 Leninova zamisel organizacije gospodarstva pa je bila enostavna: “Neki bistroumen nemški socialdemokrat je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pokazal na pošto kot zgled socialističnega go- spodarstva. Prav je imel. Danes je pošta podjetje, ki je organizirano kot  tip  državno-kapitalističnega monopola.  Imperializem posto- poma pretvarja vse truste v organizacije podobnega tipa. Nad ‘pre- prostimi’ delovnimi ljudmi /…/ stoji prav ta buržoazna birokracija. Kljub temu pa imamo tu opravka z že izoblikovanim mehanizmom družbenega upravljanja. Treba je samo strmoglaviti kapitaliste, /…/, streti birokratski stroj sodobne države, pa bomo imeli visoko razvit tehnični mehanizem /…/, ki ga bodo lahko spravili v pogon združeni delavci  sami  z  najetimi  tehniki,  nadzorniki,  knjigovodji,  ki  bodo vsi, kakor na splošno vsi ‘državni’ uradniki, plačani v višini delavske mezde. /.../ Organizirati celotno narodno gospodarstvo kot pošto, tako da bodo tehniki, nadzorniki, knjigovodje pa tudi vse uradne osebe prejemale dohodke, ki ne bodo višji od ‘delavske mezde’ in 253 Ekonomska organizacija socializma 17 Prav tam, 76–77. 12 - NevenBorak 6. 06. 2018 08:47 Page 253 ki bodo pod nadzorom oboroženega proletariata – to je naš nepo- sredni cilj. Prav tako državo in prav tako ekonomsko osnovo potre- bujemo. Prav to bo uničilo parlamentarizem in ohranilo predstav- niška  telesa,  prav  to  bo  osvobodilo  delovne  razrede  od predstavniških teles, v katerih se prostituira buržoazija.”18 Med  ukrepi,  ki  so  uvajali  prej  navedene  napovedane  spre- membe, sodijo npr. Osnutek uredbe o delavski kontroli, Osnutek de- klaracije o pravicah delovnega in izkoriščanega ljudstva, Osnutek odločbe o razpustu ustavodajne skupščine, Osnutek odločbe o socia- lizaciji narodnega gospodarstva. A vendar je bil kmalu vojni ali vo- jaški komunizem opuščen. “Da smo prestali na ekonomski fronti zelo hud ekonomski poraz, o tem ne more biti za komuniste nobe- nega dvoma, brž ko si zavestno zastavljajo vprašanje o novi eko- nomski politiki. /…/ Na ekonomski fronti smo s poskusom preiti h komunizmu, doživeli na pomlad l. 1921 resnejši poraz, kakor je bil kateri koli poraz, ki nam ga je zadal Kolčak, Denikin ali Pilsudski, veliko resnejši, veliko bistvenejši in nevarnejši poraz. /…/ Obvezna oddaja na vasi, ta neposredni komunistični način, s katerim smo se lotili nalog graditve v mestu, je ovirala polet proizvajalnih sil in je bila osnovni vzrok globoke ekonomske in politične krize, v katero smo zabredli spomladi 1921. Zato je bilo potrebno tisto, kar s stališča naše linije, naše politike ne moremo imenovati drugače, kakor silno velik poraz in umik. /…/ umik /.../ se je izvršil /…/ v dovolj velikem in celo prevelikem neredu.”19 Nastopil je prehod k mirni prenovi narodnega gospodarstva, v njem pa so se sprostili elementi osovraženega kapitalizma. To je bilo obdobje nove ekonomske politike, ki predstavlja drugo stopnjo razvoja sovjetske družbe. “Nova ekonomska politika pomeni zame- Neven Borak 254 18 Lenin, 2017, 83. 19 Lenin, 1947, 210–211. 12 - NevenBorak 6. 06. 2018 08:47 Page 254 njavo obvezne oddaje z davkom, pomeni prehod k obnovi kapita - lizma v znatni meri. /…/ Kmetje tvorijo ogromno večino prebival- stva in vse ekonomike in zato mora na osnovi te svobodne trgovine rasti kapitalizem,”20 je zapisal Lenin in nadaljeval takole: “Nova eko- nomska politika vnaša vrsto bistvenih sprememb v položaj prole- tariata  in  torej  tudi  sindikatov.  Pretežna množina proizvajalnih sredstev na področju industrije in prometa je še vedno v rokah pro- letarske države. Ta okolnost dokazuje obenem z nacionalizacijo zemlje, da nova ekonomska politika ne spreminja bistva delavske države, pač pa bistveno spreminja metode in oblike socialistične graditve, ker dopušča gospodarsko tekmovanje med socializmom, ki se gradi, in kapitalizmom, ki se skuša obnoviti, na podlagi zado- voljitve več milijonov kmetov preko prostega trga. Spreminjanje oblik socialistične graditve povzroča okolnost, da v vsej politiki pre- hoda od kapitalizma k socializmu komunistična partija in sovjetska oblast /…/ se umikata, da bi bolje pripravljeni spet prešli v ofenzivo proti kapitalizmu. Tako sta na primer dopuščena in se smeta razvi- jati svobodna trgovina in kapitalizem, ki sta podrejena državnemu uravnavanju, na drugi strani pa se socializirana državna podjetja preusmerjajo na tako imenovano gospodarsko rentabilnost, tj. na trgovska načela. /…/ Proletarska država lahko dopusti svobodno trgovino in razvoj kapitalizma, ne da bi pri tem spremenila svoje bi- stvo, samo do neke mere in s pogojem, da država uravnava (nadzira, kontrolira, določa oblike, ureditev  itd.) privatne trgovine  in pri- vatno-gospodarski kapitalizem (po Leninu je to državni kapitali- zem, op. N. B.).”21 Glede upravljanja podjetij je povedal naslednje: “/…/ da se vsa oblast brezpogojno osredotoči v rokah tovarniških uprav. Te uprave, ki so praviloma sestavljene po načelu individual- 255 Ekonomska organizacija socializma 20 Prav tam, 211. 21 Lenin, 1950b, 574–575. 12 - NevenBorak 6. 06. 2018 08:47 Page 255 nega vodstva, morajo samostojno odločati /…/ Imeti morajo naj- večjo svobodo dejavnosti /.../ Vsakršno neposredno vmešavanje sindikatov v upravljanje podjetij v teh pogojih je treba brezpogojno obsoditi kot škodljivo in nedopustno.”22 Leninova mešana družbenoekonomska formacija je tako vsebo- vala naslednje elemente: “1. patriarhalno, tj. v znatni meri naturalno, kmečko gospodarstvo; 2. mala blagovna proizvodnja (sèm sodi večina tistih kmetov, ki prodajajo žito); 3. privatno-gospodarski kapitalizem; 4. državni kapitalizem;  5. socializem.”23 Ocenil je tudi, da “v deželi malih kmetov prevladuje maloburžoa- zni element /…/ večina, in sicer velikanska večina kmetov so mali blagovni proizvajalci. Lupino državnega kapitalizma (žitni monopol, kontrolirani podjetniki in trgovci, buržoazni zadružniki) prebijajo pri nas zdaj tu, zdaj tam špekulanti in glavni predmet špekulacije je žito. /…/ mala buržoazija plus privatno-gospodarski kapitalizem se borita skupaj, složno tako proti državnemu kapitalizmu kakor proti socializmu. /…/ Državni kapitalizem je ekonomsko neprimerno višji kakor naša sedanja ekonomika, to  – prvič. Drugič pa ni za sovjetsko oblast v tem ničesar strašnega, kajti sovjetska država je država, kjer je zagotovljena oblast delavcev in revnih kmetov.”24 Nova ekonomska politika se je običajno razlagala kot posledica potrebe po urejanju odnosa med industrijo in kmetijstvom, zato je uvedba živilskega davka štela za njen prvi in glavni instrument. Neven Borak 256 22 Prav tam, 579. 23 Lenin, 1950c, 493. 24 Prav tam, 493–496. 12 - NevenBorak 6. 06. 2018 08:47 Page 256 Toda nova politika je bila hkrati posledica konflikta, izzvanega s poskusi  ekstremne  centralizacije  in  etatizacije.  Za  razumevanje nove politike je pomembna tudi razprava o vlogi sindikatov, bi- stvena značilnost politike pa je bilo iskanje razmerja med državno in privatno industrijo. Ovire, ki jih je bilo treba odpraviti, so pred- stavljali trije glavni sovražniki: “prvi sovražnik – komunistična na- dutost, drugi – nepismenost, in tretji – podkupovanje”.25 Na tem mestu se vrnimo nazaj h Keynesu. Keynes nikakor ni bil neveden, ko je šlo za Rusijo. Bila je ena od osrednjih točk njego- vega  prizadevanja  za  smiselno  obnovo Evrope  po  prvi  svetovni vojni, ki bi zagotovila dolgoročni mir. Njegova prizadevanja niso bila akademska, saj  je bil kot ekspert angleške vlade priča politi- čnega  prekrajanja Evrope  po  razpadu  treh  cesarstev  in  urejanja medzavezniški  dolgov,  povezanih  s  financiranjem prve  svetovne vojne, kjer je bila Anglija daleč največja upnica Rusije. Spremljal je in dobro poznal ruske razmere. “Ko je l. 1917 izbruhnila revolucija,” je zapisal, “so tri sile hitro prevzele oblast – kmetje so zasegli zemljo, komunistični zanesenjaki, ki so verjeli revolucionarnemu mitu, in fanatiki destrukcije, ki so sovražili stari režim bolj, kot so imeli radi novega, in tisti, katerih najgloblji motiv je bil ‘écrasez l’infâme’. Ne verjamem, da so se politični voditelji, Lenin in njegovi pomočniki tako ali drugače veliko zanimali za ekonomiko komunizma. Revo- lucionarni komunizem je bil instrument prevrata, s katerim so raz- polagali. /.../ Voditelji, v Rusiji in drugje, so bili politiki in ne eko- nomisti, in ker so jemali svojo ekonomiko iz atmosfere, so bili enako dovzetni za novo ekonomiko, ki je prihajala iz nove atmosfere. Tretja kategorija oseb, ki so zasegle dejansko oblast in politično kontrolo nad zadevami, so bili visoko intelektualno kompetentni. /.../ Toda druga kategorija oseb, komunistični doktrinarji /.../ so bili strahotno 257 Ekonomska organizacija socializma 25 Lenin, 1947, 221. 12 - NevenBorak 6. 06. 2018 08:47 Page 257 drugorazredni.”26 Tako se je z oceno vojnega komunizma približal Leninovi oceni in dodal, da je z dokončno odpravo starega režima Lenin opravil svoje delo. 3. Kdo je imel prav? Ali smo dobili dokončen odgovor? Odgovora na vprašanje, ki ga je zastavil, “Kdo bo zmagal – kapitalist ali sovjetska oblast?”,27 Lenin ni dočakal. Podobno vprašanje je v članku “A Short View of Russia” leta 1925 postavil tudi Keynes.28 Čeprav je odgovor prepustil času, pa je ocenil, da ruski komunizem ne prispeva prav nobenega intelektualnega in znanstvenega pri- spevka k razreševanju ekonomskih problemov, nobene ekonomske tehnike, ki je ne bi mogli uporabiti, “če bi jo izbrali, z enakim ali celo večjim uspehom v družbi, ki bi ohranila vse značilnosti, ne bom rekel individualističnega kapitalizma devetnajstega stoletja, temveč britanskega meščanskega ideala. Teoretično, ne verjamem, da ob- staja kakršno koli gospodarsko izboljšanje, za katerega je potrebna revolucija. Dopustil pa je možnost, da komunizem do neke mere uspe, toda le kot vera.” Grajal je pretiravanje glede ekonomske neu- činkovitosti komunizma in podcenjevanje ideje komunizma.29 Odgovore na Leninova, Keynesova in Schumpetrova vpraša- nja smo dobili sodobniki. Vseeno pa se lahko vprašamo, ali so ti odgovori dokončni? Vprašamo se lahko tudi, ali bo obveljala trdi- tev Rastka Močnika: “Prihodnost človeštva bo socializem ali pa je ne bo.”30 Neven Borak 258 26 Keynes, 1977, 436–437. 27 Lenin, 1947, 212. 28 Keynes, 1972, 253–271. 29 Prav tam, 266–268. 30 Močnik, 2016, 5. 12 - NevenBorak 6. 06. 2018 08:47 Page 258 Bibliografija BRNČIČ, V. (1957/58): “Ruska književnost ob oktobrski revoluciji”, Jezik in slovstvo, 3/1, 1–4.  BRNČIČ, V. (1967): “Ruska poezija ob oktobrski revoluciji”, Jezik in slovstvo, 12/7,197–205.  KEYNES, J. M.  (1972),  “A Short view of Russia”, v: The Collected Writings of John Maynard Keynes, Vol.  IX, Essays in Persuasion, London, Basingstoke, The Macmillan Press Ltd., 253–271. KEYNES, J. M. (2006): Splošna teorija zaposlenosti, obresti in de- narja, Ljubljana, Studia humanitatis. KEYNES,  J. M.  (1977),  The Collected Writings of John Maynard Keynes, Vol. XVII, Activities 1920–1922, ed. Elisabeth Johnston, Lon- don, Basingstoke, The Macmillan Press Ltd.  LENIN, V. I. (2017): Država in revolucija in drugi spisi iz leta 1917, Ljubljana, Studia humanitatis. LENIN, V. I. (1950a), “Ekonomika in politika v epohi diktature pro- letariata”, v: Lenin, V. I., Izbrana dela. IV. zvezek, Ljubljana, Cankar- jeva založba, 255–265. LENIN, V. I. (1949): “Grozeča katastrofa in kako naj se z njo borimo”, v: Lenin, V. I., Izbrana dela. III. zvezek, Ljubljana, Cankarjeva zalo- žba, 94–147. LENIN, V. I. (1947): Nova ekonomska politika in socialistična gradi- tev, Ljubljana, Cankarjeva založba. LENIN, V. I. (1947): O državi, Ljubljana, Cankarjeva založba. LENIN, V.  I.  (1950b):  “O vlogi  in nalogah sindikatov v  razmerah nove ekonomske politike” v: Lenin, V. I., Izbrana dela, IV. zvezek, Ljubljana, Cankarjeva založba, 574–568. LENIN, V.I.  (1950c):  “O živilskem davku”, v: Lenin, V.  I.,  Izbrana dela, IV. zvezek, Ljubljana, Cankarjeva založba, 471–531. 259 Ekonomska organizacija socializma 12 - NevenBorak 6. 06. 2018 08:47 Page 259 MOČNIK, R. (2016): “Izhod iz kapitalizma – prehod v socializem”, v: Mandel, E, Trocki L.D., Prehod v socializem, Ljubljana: Založba */cf., 5–21. PRUNK, J. (1987): “Jugoslovanska historiografija o oktobrski revo- luciji”, Prispevki za novejšo zgodovino, XXVII/1–2, 3–6. SCHUMPETER, J.  (1994): Capitalism, Socialism and Democracy, London and New York, Routledge. SCHUMPETER, J. (2011): Lahko kapitalizem preživi, Ljubljana, Stu- dia humanitatis Neven Borak 260 12 - NevenBorak 6. 06. 2018 08:47 Page 260 RECENZIJA 12 - NevenBorak 6. 06. 2018 08:47 Page 261 12 - NevenBorak 6. 06. 2018 08:47 Page 262 Knjigo Artemidor, Interpreta- cija sanj lahko označimo za pio- nirsko delo Maje Sunčič na po- dročju analize, proučevanja, razlaganja sanj in tudi napove- dovanja prihodnosti skozi spise antičnega filozofa, znanstvenika in raziskovalca Artemidorja. V uvodnem delu knjige, spremni študiji “V Artemidorjevem sanj- skem zrcalu” Maja Sunčič poja- sni, da gre za edini ohranjeni an- tični spis v tem žanru, čeprav je tudi v tem času pravzaprav cve- telo prerokovanje iz sanj. Poudari, da interpretirati sanje, pomeni dati jim smisel. Interpretiranje sanj je kulturno univerzalno, v vseh kulturah pa obstajajo teorije sanjanja in domneve, kako jih in- terpretirati, od antike do danes, je temeljno sporočilo avtorice. S tem se navezuje tudi na na- potke Artemidorja, ki takoj na uvodu svoje Interpretacije sanj pojasni, da je zbral in proučil vse knjige s tega področja, preden se je sam lotil pisanja. Interpretacijo sanj podaja v skladu s tradicijo, “kot vrsto vedeževanja, torej kot religiozno prakso, kjer sta se sre- čala zasebni svet sanjajočega in javni svet razlagalca sanj, onej- rokrita”, pravi Sunčičeva. Inter- pret sanj, onejrokrit, med katere je morda spadal tudi sam Arte- midor, je bil neke vrste vedeže- valec, saj je antična interpretacija sanj služila za napovedovanje pri- hodnosti, ne za psihološko ana- lizo kot pri Freudu in po sodobni znanosti. Onejrokrit, kot poklicni razlagalec sanj, se je zelo zavedal kulturnih razlik. Tako tudi sam Artemidor vztraja pri čim širšem spoznava- nju različnih kultur, običajev in navad, iz česar izhajajo razlage 263 Artemidor Interpretacija sanj Prevod, opombe, spremna študija in uredila Maja Sunčič, AMEU–ISH, zbirka Dialog z antiko, Ljubljana 2017, str. 368 13 - Recenzija 6. 06. 2018 08:48 Page 263 sanj v povezavi z danim kultur- nim kontekstom. Sam avtor je zelo zavezan lokalni kulturi, kar navaja pri izbiri lastnega imena: Artemidor iz Daldisa, kar je nje- gova domovina po materini strani, ki je ključno vplivala na njegovo identiteto, je pa bil rojen v Efezu, kjer je tudi deloval. Torej, Artemidor (2. stol. n. št.) iz Daldisa je najprej proučeval teorije sanj, ki jih je zbral po knjiž- nicah, teorije pa je preizkusil tudi v praksi, in sicer na terenskem delu po današnji Italiji, Grčiji in Bližnjem vzhodu, kjer se je srečal tudi z drugimi vedeževalci iz sanj pa tudi s strankami, ki jim je ra- zlagal sanje. Na podlagi teorije in prakse je razvil analitičen pristop, ki ga je opisal v petih knjigah, na- slovljenih Oneirocritica, Interpre- tacija sanj. Povezal je staro tradi- cijo interpretiranja sanj s takrat moderno, empirično naravnano metodo. Bil je prvi, ki je uporabil empirično metodo raziskovanja (raziskal je 3000 sanj) in pravilo asociacije (posebna pozornost idejam, ki se ob analiziranju sanj pojavijo v zavesti interpreta). Ar- temidor je upošteval vse kompo- nente sanj, njene podobe in aso- ciacije, kakor tudi sanjavčev sta- tus, ravno tako kulturo, v kateri živi. Opozarjal je, da se pomen simbolov lahko spremeni skozi čas, razlike se pojavljajo med kul- turami in od osebe do osebe, za- torej ni priporočal zanašanja na standardizirane interpretacije v sanjskih knjigah. Menil je, da so marsikatere sanje samo nadalje- vanje dnevnih aktivnosti in se strinjal s Hipokratom in Gale- nom, da so lahko sanje tudi rezul- tat slabe prebave, opitja, bolezni in drugih fizičnih sprememb. Artemidor in njegova sanjska knjiga sta po koncu antike na Za- hodu padla v pozabo, v srednjem veku sta zelo redko omenjena. Po- vsem drugačna je bila usoda nje- govega dela na Vzhodu, kjer je še naprej nastopal kot avtoriteta za interpretacijo sanj in kot tak po- membno vplival na arabsko in- terpretacijo sanj. Za to je zaslužen Hunajn ibn Išak (809–873) iz Me- zopotamije (današnji Irak), ki je Artemidorjev spis prevedel v arabščino. Z arabskim prevodom Recenzija 264 13 - Recenzija 6. 06. 2018 08:48 Page 264 je Artemidor postal zelo znan po islamskem svetu, njegov spis je vplival na arabsko interpretacijo sanj, ki se je prav v tem času si- stematizirala. Artemidorjeva sanjska knjiga je na Zahodu doživela preporod z razvojem tiska, ki je Artemidor- jevo delo približal širšemu občin- stvu. Ker so bile v renesansi modne okultne vede in prakse, je sledila prava eksplozija zanima- nja za Artemidorja v Evropi. V 16. stol. so izšli prevodi v latinščino, italijanščino, francoščino, angle- ščino in nemščino. Prevod v an- gleščino je bil tako priljubljen, da je bil do 1740 ponatisnjen 24-krat, poudarja Sunčičeva. Artemidorja so tudi pozneje citirali v novih sanjskih knjigah, številni so ga šteli za glavno av- toriteto na področju sanj. Celo ne- katere knjige iz 20. stoletja se na Artemidorja obračajo kot na ve- likega prednika, saj so takšna dela zgolj nadaljevala dolgo tradicijo preroških sanj. Čeprav je Artemi- dorjev spis neizčrpna zakladnica informacij za različne vede, je Ar- temidorja po velikem bumu v 20. stol. 'povozil' trend freudizma, pravi avtorica. Razen vpliva freudističnega pristopa k interpretaciji sanj so k spregledu Artemidorja veliko pri- spevali tudi klasični filologi in drugi specialisti za antične štu- dije. Podobno kot pri obravnavi antične vere v preroško zmožnost in preročišča so si tudi pri Arte- midorju postavljali vprašanje, češ kako je lahko izobražena in pa- metna oseba, kot je bil Artemidor, verjela v praznoverne neumnosti, kot je vedeževanje iz sanj. Sunči- čeva opozarja, da tovrstni pristopi ne upoštevajo vodila, da je treba tekst brati in razlagati v njegovem kontekstu, temveč v antiko vpi- sujejo koncepte in ideje iz svojega lastnega časa in kulture, kar jih vodi v popolno izkrivljenje in do napačnih sklepov. V svoji obsežni študiji Sun- čičeva posebno poglavje nameni Artemidorju in Freudu. Šele s Freudom je interpretacija sanj postala institucionalizirana kot znanstveni postopek. Freudova teorija je pomenila radikalni pre- lom s tradicijo, ki jo predstavlja 265 Recenzija 13 - Recenzija 6. 06. 2018 08:48 Page 265 Artemidor v svojem spisu. Freud je menil, da je bil Artemidor naj- večja antična avtoriteta za inter- pretacijo sanj in je zato svoje delo naslovil z istim naslovom: Interpretacija sanj. Freudisti so bili na splošno zelo naklonjeni Artemidorju, navaja Sunčičeva. Osnovna razlika med Freudovo in Artemidorjevo interpretacijo sanj je očitna že iz osnovnih opredelitev med preroškimi in nepreroškimi sanjami. Pri Arte- midorju so sanje osredotočene na izid oz. uresničitev sanj, sanje so usmerjene v prihodnost (na- poved prihodnjih dogodkov), pri Freudu pa v preteklost sanjajo- čega. Pri Artemidorju so sanje ključ za prihodnost, pri Freudu pa pot do nezavednega. Gre za razliko med napovedno in intro- spektivno teorijo. Artemidor po- daja alegorično razlago sanj, išče povezavo med sanjami in izidom sanj, Freudu ne zadostuje ra- zlaga, išče njihov pomen. Freud je interpretacijo sanj postavil na znanstveno raven in dosegel ti- sto, za kar si je prizadeval že Ar- temidor. Razen Artemidorja so se s pre- roškimi sanjami v antiki ukvarjali številni drugi avtorji, tudi Platon in Aristotel. Med pomembne an- tične spise o interpretaciji sanj spadata Ciceronovo delo O pre- rokovanju in Makrobijev spis Ko- mentar k Ciceronovim Scipiono- vim sanjam, ki nudita teoretske informacije o preroških sanjah. V nasprotju z Artemidorjevim de- lom noben od naštetih spisov ni bil napisan, da bi služil kot pri- ročnik ali z jasnimi didaktičnimi nameni, kako postati dober in sa- mozadosten razlagalec sanj, ana- lizira Sunčičeva. Ker je pomemben del svojega prevajalskega in raziskovalnega dela posvetila Plutarhovemu opusu, Sunčičeva v spremni štu- diji poudari razliko med sanjami pri Artemidorju in Plutarhu. V nasprotju s Plutarhom, čigar ve- liki Grki in Rimljani živijo iz- jemno življenje in sanjajo 'elitne' sanje, so Artemidorjevi sanjajoči pretežno anonimni in nepo- membni: igralci, učitelji, cariniki, svečeniki, krčmarji, magistrati, posojilodajalci, zdravniki, mor- Recenzija 266 13 - Recenzija 6. 06. 2018 08:48 Page 266 narji, obrtniki, delavci, kmetje, prostitutke, lastniki bordelov idr. Sanjajo 'navadne' sanje, zato njegovo besedilo govori o 'na- vadnem' življenju: o porokah in zakonski zvezi, poslih, potova- njih, sodnih procesih, dedova- nju, prešuštvovanju, uspehih in neuspehih. Interpretacija sanj ponuja vpogled v vsakdanje življenje, saj je besedilo polno podatkov o 'budnem' življenju. Artemidor na- mreč sanj ni interpretiral, da bi dobil psihološki vpogled v sanja- joče, kar je v nasprotju s Freudom in drugimi sodobnimi razlagalci sanj. Antični razlagalec sanj je moral spoznati sanjajočega, kdo je, kaj počne, njegovo poreklo, premoženjski status, starost, za- konski stan in zdravstveno stanje, pravi Sunčičeva. Spoznati se je moral tudi s psihičnim stanjem sanjajočega (srečen, zaskrbljen, prestrašen ipd.), proučiti njegove navade. Zato je Artemidorjevo delo še posebej zanimivo tudi za sodobne bralce. Artemidorjeva sanjska knjiga, čeprav sega v čas antike, je za sodobnega bralca poučna in zanimiva, saj po eni strani od- pira vprašanja glede lastnih sanj, hkrati pa odstira pogled v sanje in s tem v zasebnost ljudi iz dru- gega časa in drugih kultur. Ar- temidorjev spis namreč omo- goča, da sanje, ki so po definiciji zasebna stvar, skozi interpreta- cijo prestopijo tudi v javno sfero. “Številne sanje se bodo zdele zelo čudne sodobnemu bralcu, saj o teh stvareh ni nikoli razmišljal niti sanjal. Iz tega lahko vidimo, da je treba sanje razlagati v nji- hovem kulturnem in zgodovin- skem kontekstu in da je univer- zalna razlaga sanj napačna. Vsi ljudje v vseh časih in kulturah sa- njamo, vendar vse sanje nimajo enakega pomena. Artemidor ja- sno pove, da vsakdanje življenje vpliva na sanje in njihovo vse- bino: nekdo ne bo sanjal o tistem, o čemer ni nikoli niti razmišljal,” poudarja Sunčičeva. V Artemidorjevi sanjski knjigi preberemo tisto, s čimer se sooča tudi sodobni raziskovalec in ra- zlagalec sanj na terenu, ki v po- stopku interpretacije strukture 267 Recenzija 13 - Recenzija 6. 06. 2018 08:48 Page 267 realnega življenja preslikava v sanjske in obratno. Zato se v sa- njah izrisujejo očitne podobe ta- kratne realnosti, s čimer se lahko poistoveti tudi sodobni bralec iz- hajajoč iz lastnih izkušenj. Avtorica s številnimi primeri odpira antropološko dimenzijo Artemidorjeve interpretacije sanj. Poudari pomen kulturnega kon- teksta, v kakšni meri so interpre- tacije sanj odvisne od interpreta, njegovega statusa, izobrazbe, etničnega porekla, kraja bivanja in življenja. Posebej so navade ti- ste, ki določajo interpretacijo sanj, ali kot je povedal Herodot, “običaj je kralj”. Sunčičeva osvetljuje, kako to- vrstno antično besedilo ponuja vpogled tudi v čustvovanje takra- tnih ljudi: govori o čustvih, tež- njah, strahovih in upih, česar ne zasledimo v drugih žanrih. Arte- midorjeva sanjska knjiga priča o negotovosti in tesnobi, ki se zrcali iz budnega, vsakdanjega realnega življenja sanjajočih, ki sanjajo o bolezni, smrti, naravnih pojavih, odhodu od doma, biva- nju v tujini, prisilni selitvi v Italijo oz. v Rim, težavah z dolgovi, ban- krotu, pomanjkanju zaradi brez- poselnosti, kaznivih dejanjih, sodnih procesih, kjer je posamez- nik lahko izgubil vse, tudi življe- nje. V besedilu nastopajo margi- nalne skupine in zatirani, denimo revni in sužnji, katerih sanje se po Artemidorjevih razlagah ra- zlikujejo od sanj bogatih ali sanj srednjega sloja. Sunčičeva pojasni, kako so v petih knjigah, v katerih Artemi- dor opisuje sanjske simbole, vse vsebine sanj razdeljene po kate- gorijah. Takratni razlagalci in ve- deževalci sanj so zadeve močno poenostavili, s pomočjo teh de- javnosti so se praviloma tudi pre- življali. Med ljudmi je bilo veliko zanimanje za sanje, predvsem v tej izkrivljeni, poenostavljeni, toda uporabni obliki, kar je močna an- tropološka referenca, iz katere je moč spoznati tudi vsakdanje ži- vljenjske prakse takratnega časa. Za zaključek ni odveč spom- niti, da s pričujočo knjigo Maja Sunčič nadaljuje svoje objave o antičnih študijah pri založbi AMEU–ISH v zbirki Dialog z an- Recenzija 268 13 - Recenzija 6. 06. 2018 08:48 Page 268 tiko. Med pomembne prispevke omenjene zbirke zagotovo spa- dajo prevodi antičnih virov o prerokovanju, kar se uvršča med vsakdanje prakse v antiki in je pomembno za razumevanje an- tičnega življenja v vseh njegovih vidikih – od najvišje politike, re- ligije, zgodovine, filozofije in vsa- kdanjega življenja. Prerokovanje v antični Grčiji s poudarkom na delfskem preročišču in Apolo- novi preroški svečenici pitiji je obdelala v knjigi Prerokbe za vsakdanjo rabo: pitijski dialogi (2009). Na AMEU-ISH je uredila tudi temeljno delo o antičnem prerokovanju, Ciceronov spis O prerokovanju (2010). Pričujoča knjiga prinaša prvi slovenski pre- vod Artemidorjevega spisa, s ka- terim želi strokovni in ljubiteljski javnosti približati antično inter- pretacijo sanj. Posebej želi sod- obnega bralca opozoriti na po- men kontekstualnega branja antičnih tekstov. Karmen Medica 269 Recenzija 13 - Recenzija 6. 06. 2018 08:48 Page 269 Knjiga prinaša prvi slovenski prevod Artemidorjevega spisa Interpretacija sanj, edine ohranjene antične sanjske knjige. Artemidor (2. stol. n. št.) je najpomembnejši vir o sanjah v antiki in interpretaciji sanj kot postopku za napovedovanje prihodnosti. Pre- rokovanje iz sanj je imelo pomembno vlogo za antične Grke in Rimljane. Bilo je na splošno sprejeto, vendar marginalizirano, saj je šlo za zasebno prerokovanje, čeprav so se poleg navadnih ljudi z razlagalci sanj posvetovali tudi politiki in vojskovodje. Artemidorjeva sanjska knjiga nam ponuja vpogled v sanje različnih družbenih skupin. Antični razlagalec sanj je moral spoznati sanjajočega, kdo je, kaj počne, nje- govo poreklo, premoženjski status, starost, zakonski stan in zdravstveno stanje. Zato nam Artemidorjeva sanjska knjiga prinaša sanje žensk in moških, revnih in bogatih, svobodnih in sužnjev, mladih in starih, poročenih in samskih, zdravih in bolnih itd. Iz njihovih sanj izvemo marsikaj o vsakdanjem življenju, saj sanjajo o svojih bližnjih, bolezni, smrti, naravnih pojavih, odhodu od doma, težavah z dolgovi, brezposelnosti, sodnih procesih, kjer je posameznik lahko izgubil vse, tudi življenje. Za sodobnega bralca je knjiga še posebej zanimiva, saj mu po eni strani odpira vprašanja glede lastnih sanj, hkrati pa mu odstira pogled v sanje in s tem v zasebnost ljudi iz drugega časa in drugih kultur. Vsi ljudje v vseh časih in kulturah sanjamo, ven- dar naše sanje nimajo istega pomena. Sanje je treba razlagati v njihovem kulturnem in zgodovinskem kontekstu, saj je “univerzalna” razlaga sanj napačna. Zato je treba Artemidorjevo Interpretacijo sanj brati povsem drugače od pri nas dobro znanega isto - imenskega Freudovega dela. Artemidor, Interpretacija sanj, prevod, opombe, spremna študija in uredila Maja Sunčič, Ljubljana 2017, AMEU-ISH, zbirka Dialog z antiko, 368 strani, 19,90 € 13 - Recenzija 6. 06. 2018 08:48 Page 270 Eden najpomembnejših rimskih komediografov, Tit Makij Plavt (3.–2. stol. pr. Kr.), se je navdihoval pri starogrški “novi komediji”, ki je sledila prepoznavnemu vzorcu: prikazovala je stereotipne melodramatične zgodbe in v njihovem okviru paleto člo- veških tipov, kakršni so sitni in stiskaški oče, zaljubljeni mladenič, pretkani suženj. Svojim predelavam grške komedije pa je Plavt vtisnil še lastni pečat z vnašanjem prvin iz italske uprizoritvene umetnosti, ki sta jo zaznamovali burkaštvo in zajedljiv humor. Ta knjiga prinaša njegovi doslej neprevedeni burki Perzijec (Persa) in Kazina (Casina). V Perzijcu se Plavt poigrava s konvencijami grške nove komedije, tako da lahko v njej vidimo kar “komedijo o komediji”, medtem ko v Kazini spremljamo motiv, dobro po- znan iz številnih del evropske književnosti, ne nazadnje iz Linhartove veseloigre Ma- tiček se ženi: gospodar zasleduje služabnico, a se na koncu osmeši. Rdeča nit, ki povezuje Plavtovi igri, je prevratniški saturnalijski duh, v katerem osebe z avtoriteto – starci, očetje, gospodarji – potegnejo krajši konec. Tit Makij Plavt, Perzijec, Kazina, prevod, opombe in spremna beseda Nada Grošelj, Ljubljana 2017, AMEU-ISH, zbirka Dialog z antiko, 212 strani, 17,90 € 13 - Recenzija 6. 06. 2018 08:48 Page 271 Obvestilo avtorjem Pris pev ke in dru go ko res pon den co po ši ljaj te na na slov ured niš tva. Ured - niš tvo ne spre je ma pris pev kov, ki so bili že ob jav lje ni ali so is to ča sno po - sla ni v ob ja vo dru gam. Ne na ro če nih ro ko pi sov ne vra ča mo. Iz da ja telj re vi je se gle de ure ja nja av tor skih raz me rij rav na po ve ljav - nem Za ko nu o av tor skih in so rod nih pra vi cah. Za av tor sko delo, po sla no za ob ja vo v re vi ji, vse mo ral ne av tor ske pra vi ce pri pa da jo av tor ju, vse ma - te rial ne av tor ske pra vi ce pa av tor pre ne se na iz da ja te lja. Av tor do vo lju je ob ja vo svo je ga dela na splet ni stra ni re vi je. Prispevke pošljite po e-pošti, pisani naj bodo v pro gra mu Mi cro soft Word. Be se di lo mora vsebovati naslov v slovenščini in angleščini, izvleček v slo venš či ni in an gleš či ni (do 10 vr stic) in do 5 ključ nih be sed (v slo venš - či ni in an gleš či ni). Pris pev ki naj ne pre se ga jo 1 av tor ske pole (30.000 zna kov s pre sled ki) vključ no z vse mi opom ba mi. Pris pev ki naj bodo raz de lje ni na raz del ke, ki so oprem lje ni z med na slo vi. V be se di lu do sled no upo rab ljaj te dvoj ne na - re ko va je pri na va ja nju na slo vov član kov, ci ti ra nih be se dah, teh nič nih izra - zih ipd., ra zen pri ci ta tih zno traj ci ta tov. Na slo ve knjig, pe rio di ke in tuje be se de (npr. a prio ri, oi kos, kai ros ipd.) je tre ba pi sa ti le že če. Opom be in re fe ren ce se ti ska jo kot opom be pod čr to. V be se di lu naj bodo opom be oz na če ne z dvig nje ni mi in dek si. V be se di lu se spro ti v opom bi oz na ču jejo samo av tor, let ni ca ozi ro ma av tor, let ni ca, šte vil ka stra - ni. Po poln, po abe ced nem redu ure jen bib lio graf ski opis ci ti ra nih vi rov mora biti pri lo žen na kon cu po sla ne ga pris pev ka. Ci ti ra nje v bib lio gra fi - ji naj sle di spod nje mu zgle du: 1. Pra prot nik, T. (2003): Skup nost, iden ti te ta in ko mu ni ka ci ja v vir tual nih skup no stih, Ljub lja na, ISH. 2. Grošelj, N. (2010): “Ciceron in prerokovanje”, v: Grošelj, N., O preroko- vanju, ISH, Dialog z antiko, Ljubljana, 9–36. 3. Medica, K. (2013): “Humanistika : humanizem – antropološki pogled”, Monitor ISH, XV/2, 233–242. Vsi pris pev ki bodo po sla ni v ko le gial no re cen zi jo. Av tor jem bomo po sla - li ko rek tu re, ki jih je tre ba pre gle da ne vr ni ti v ured niš tvo v pe tih dneh. 13 - Recenzija 6. 06. 2018 08:48 Page 272