LETO I št. 12
Domžale, 16. november 1976
Jd
PRILOGA ZA DELO DELEGATOV IN DELEGACIJ
PREDVIDEN DNEVNI RED ZA SKUPNO SEJO ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE IN SKUPŠČINE OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI DOMŽALE, ki bo dne 25. novembra 1976 ob 8. uri v Kinodvorani v Domžalah
1. Izvolitev verifikacijskih komisij zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Domžale in zbora uporabnikov ter zbora izvajalcev skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Domžale.
2. Poročilo verifikacijskih komisij ter potrditev mandatov delegatom Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Domžale in zbora uporabnikov ter zbora izvajalcev skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Domžale ter pregled prisotnosti delegatov Družbenopolitičnega zbora skupščine občine Domžale.
3. Uvajanje usmerjenega izobraževanja v občini Domžale.
4. Poročilo o učnih uspehih v osnovnih šolah občine Domžale v šolskem letu 1975/1976.
PREDVIDEN DNEVNI RED ZA SKUPNO ZASEDANJE VSEH ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE, ki bo 25. novembra 1976 (po končanem zasedanju vseh zborov skupščine občine in skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Domžale)
1. Potrditev zapisnika 17. skupnega zasedanja vseh zborov občinske skupščine, ki je bila 5.10.1976 ter pregled izvršitve sklepov.
2. Informacija o izdelavi urbanističnega programa občine Domžale.
3. Odlok o preskrbi s pitno vodo v občini Domžale - osnutek.
4. Odlok o spremembi odloka o določitvi lokalnih cest IV. reda in nekategoriziranih cest ter upravljanju in gospodarjenju s temi cestami — predlog.
5. Odlok o spremembi odloka o davkih občanov občine Domžale — predlog.
6. Volitve in imenovanja.
7. Odgovori, vprašanja in predlogi delegatov.
K odloku o spremembi odloka o davkih občanov občine Domžale
S spremembo odloka o davkih občanov občine Domžale se spreminja od 5 na 10 % udeležba na dohodkih občine, ki jih participira davčna uprava in pritekajo neposredno v proračun občine Domžale.
Zgoraj navedeni procent se ni spremenil že tri leta in ne ustreza več dejanskemu stanju, ker ne pokriva več dejanskih stroškov.
USMERJENO IZOBRAŽEVANJE
Hiter in skokovit družbenopolitični, gospodarski znanstveno tehnični, tehnološki in kulturni razvoj v svetu občutno prehiteva večino vzgojno-izobraževalnih modelov ter sistemov, ki v sedanji obliki ne omogočajo zadovoljivega usposabljanja potrebnih strokovnih delavcev tako za materialno, kot druge vrste proizvodnje. V samoupravni socialistični Jugoslaviji, predvsem v vsakdanji praksi, občutimo in spoznavamo zaostajanje obstoječega šolskega sistema za celotnim družbenopolitičnim in družbenoekonomskim razvojem.
Osnovno šolo smo v jugoslovanskem prostoru že dokaj poenotili in posodobili, kar ne moremo trditi za področje srednjega, višjega in visokega šolstva. Se vedno so te šole precej odtujene od združenega dela in mu ne dajejo najprimernejših kadrov in dobrih samoupravljalcev, niti ne nudijo posameznikom enakih razvojnih možnosti. Zato ni naključje, da sta X. kongres ZKJ in VI i. kongres ZKS sprejela sklepe ter resoluciji o
reformi vzgoje in izobraževanja, s posebnim poudarkom na usmerjenem izobraževanju. To je znanstveno, družbenoekonomsko in idejnopolitično dobro pretehtana odločitev, saj sta vzgoja in izobraževanje med tistimi gibalnimi silami, ki usmerjajo kvalitativni in kvantitativni razvoj neke konkretne družbe.
Naša humana, demokratična, samoupravna socialistična usmeritev je izvirna in zahteva tudi izviren, sodoben vzgojnoizobraževalni sistem, ki bo na eni strani zadovoljil težnje, interese in vsestranski razvoj posameznika, na drugi strani pa upošteval potrebe združenega dela. Prevzemanje in vnašanje tujih modelov, bi povzročilo, da bi bila reforma šolstva tuja našim tradicijam, stopnji razvitosti, ekonomskim možnostim združenega dela in kadrovskim potiebam ter idejno neangažirana, kar pa je zelo nevarno za razvoj samoupravne socialistične družbene ureditve.
NEKATERE PRVINE NEUSTREZNOSTI SEDANJEGA SREDNJEGA, VIŠJEGA IN VISOKEGA ŠOLSTVA
— Različne vrste srednjih šol (poklicne, tehniške, gimnazije . . . ), se močno razlikujejo po obsegu splošne izobrazbe že na samem začetku in ne dajejo enakih možnosti nadaljnjega šolanja, čeprav so v vseh šolah nadarjeni in sposobni učenci.
— Izrazita dvotirnost, ko ena vrsta šol usposablja pretežno za proizvodno tehnične, druga pa za intelektualne poklice.
— Pojavlja se negativna selekcija, ki izloči do 35 % učencev srednjih
šol.
— Gimnazije splošne smeri ne usmerjajo v poklic že na srednji stopnji in ne izobražujejo za takojšnjo vključitev v združeno delo tistih maturantov, ki bi to želeli.
— Dokončna poklicna usmeritev v nekaterih srednjih šolah je prezgodnja, saj štirinajst ali petnajstletnik vedno ne more odkriti svojih nagnenj in sposobnosti.
— Učni načrti so prenatrpani, včasih tudi z nepotrebnimi in zastarelimi vsebinami, preveč je spominskega obremenjevanja učencev in premalo zavestnega osvajanja znanja, ki temelji na razumevanju ter tako razvija učenčeve sposobnosti.
— Prevladuje frontalni način šolskega dela, namesto učenčevega ustvarjalnega sodelovanja.
— Se vedno je učenec večinoma le objekt v učno vzgojnem procesu, brez sproščenih lastnih aktivnosti in brez samoupravljalskih pravic.
— Mladini iz oddaljenejših krajev je otežkočeno obiskovanje ustreznih šol glede na sposobnosti in želje.
— Posledica nenačrtnega usmerjanja v poklice je višek ali primanjkljaj nekaterih zelo pomembnih profilov.
— Učni programi med srednjimi, višjimi in visokimi šolami so neusklajeni. Snov se večkrat ponavlja, zelo težaven pa je tudi prehod s šole na šolo.
— Pomanjkanje in neustreznost nekaterih profilov pedagoških delavcev ter razdrobljenost šolske mreže zmanjšujejo učinkovitost učnovzgoj-nega dela. Tudi opremljenost zelo zaostaja za sodobnimi zahtevami in potrebami.
BISTVENE ZNAČILNOSTI USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA
— Vzgojno—izobraževalno delo mora temeljiti na marksistični znanstveni idejni zasnovi.
— Vzgoja in izobraževanje morata biti usmerjena k delu in za delo.
— Načelo samoupravljanja v odnosih učenec--učitelj mora priti do polne veljave.
— Delovni človek naj ima možnost dopolnjevati svoje znanje vso delovno dobo skladno z interesom združenega dela. Tako bo tudi načelo permanentnosti izobraževanja uresničeno.
— Učne vsebine morajo biti sodobne in znanstveno utemeljene za sedanjost in prihodnost.
— Demokratičnost v izobraževanju naj zagotovi enako možnost usposabljanja mladini in odraslim, ne glede na njihove socialne in ekonomske pogoje.
— Mladini in odraslim omogočiti horizontalno in vertikalno pre -hodnost z ene usmeritve na drugo, z nižje na višjo stopnjo usposabljanja, brez vračanja na izhodišče. Pomembno je povečanje možnosti za izobraževanje ob delu.
— Načrtno in smotrno izbiranje učnih programov, metod in oblik, ob uporabi sodobne učne tehnologije, oblikovanju učinkovite šolske mreže, prilagoditvi času šolanja, zahtevnosti poklica, možnostim posameznikov in potrebam združenega dela.
MODEL SISTEMA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA
I. FAZA: Trajala bo 2 leti, to je štiri semestre. Bo pretežno pripravljalna, usmerjevalna faza. Le okoli 20 % učencev bi že v tej fazi pridobilo določeno usposobljenost za opravljanje poklicev ožje specialnosti, kar pa ne bo ovira kasnejšemu doseganju višje stopnje usposobljenosti.
Prvo leto usmerjenega izobraževanja bo namenjeno predvsem splošni izobrazbi in bo vključevalo naslednja predmetna področja: jezikovno in umetnostno, družbenoekonomsko, zgodovina, zemljepis, naravoslovno — matematično, proizvodno — tehnično, telesno—vzgojno in obrambno.
V prvem letniku so tudi že obvezni izbirni predmeti, ki jih učenci izberejo po lastnih nagnenjih in interesih (skupno 76 ur).
V drugem letniku prve faze bi bili obvezni za vse učence le še naslednji predmeti: jezikovno — umetnostno, družbeno—ekonomsko, proizvodno-tehnično, telesnowzgojno in obrambno področje.
Ves ostali čas je predviden za tiste predmete, ki so najbolj pomembni za usmeritev, katero si bodo učenci izbirali po sposobnostih ter nagnjenih, ob poklicnem svetovanju in potrebah prakse.
II. FAZA JE FINALNA FAZA: Trajala bo od enega semestra (polletja), ki pa ne bo polletje v starem pomenu, ampak prilagojeno določeni zahtevnosti poklica, do štirinajst semestrov, za doseganje vseh možnih stopenj usposobljenosti. Tu bo prevladovalo individualno in skupinsko delo ob seminarskih, tečajnih in drugih oblikah učnovzgojnega procesa.
Kakor je prva faza usmerjenega izobraževanja nadgradnja osnovne šole (spremenjeni in prilagojeni bodo učni programi predvsem v 7. in 8. razredu osnovne šole), tako ie druga faza nadaljevanje prve.
Končana prva faz*, mo-i zagotovo iti vsem, ki so se vključili v usmerjeno izobraževanje ali poklic ožjega profila nadaljno pravilno usmeritev, ki jo bo posameznik izbral ter v drugi fazi na primerni stopnji dosegel tisto usposobljenost za konkretni poklic, ki jo v dani starostni dobi zmore. V tem pa je bistvo pozitivne selekcije, ko skoraj nihče ne bo ostal neusposobljen za bolj ali manj zahteven poklic.
MESTO IN VLOGA OBČINE DOMŽALE PRI ORGANIZACIJI USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA
Občina Domžale se družbenoekonomsko izredno intenzivno razvija. S svojo geografsko lego zaseda pomembno mesto v srednjeročni in dolgoročni policentrični usmeritvi SR Slovenije. Organsko je tudi vključena v razvito ljubljansko regijo. To nam narekuje, da se čimprej z vso resnostjo in odgovornostjo vključimo v reformna prizadevanja na področju usmerjenega izobraževanja, ki bo zagotovilo združenemu delu perspektivno potrebne kadre. Ob tem moramoN<oristno uporabiti še tradicije in obstoječo mrežo srednjih šol v občini, saj so poklicna šola, ekonomska šola, tehniška usnjarska in tehniška galanterijska šola že sedaj usmerjene v konkretne poklice.
Občine s takšnimi pogoji imajo prednost pri organiziranju centrov za usmerjeno izobraževanje. Ta prednost se bo odrazila tudi v tem, da se bo mladina iz obstoječega območja pravilno in najprimerneje usmerjala predvsem v izobraževanje za potrebe združenega dela v občini in nato za potrebe ožjega ali širšega ljubljanskega območja, ker se gotovo vsa mladina ne bo mogla vključiti v združeno delo doma. Po drugi strani bo tak center omogočal prilagojeno izobraževanje že zaposlenim v združenem delu.
OBSTOJEČE SREDNJE ŠOLE V DOMŽALAH
CENTER SREDNJIH ŠOL s 460 učenci vpisanimi v šolskem letu 1976/77
EKONOMSKA ŠOLA: Vpisanih je 300 učencev pretežno iz Domžal in Kamnika. Pouk je v dislociranih oddelkih na poklicni šoli in dvoizmen ski, saj so štirje razredi z desetimi oddelki brez lastnih prostorov. V drugi fazi usmerjenega izobraževanja bi iz te ustanove izšel ekonomski tehnik za različne smeri in specialnosti.
TEHNIŠKA USNJARSKA ŠOLA: Vpisanih je 80 učencev iz vse Slovenije za potrebe usnjarske industrije. Nekateri so tudi iz drugih republik (okoli 12 %) in celo iz držav v razvoju (Somalija).
TEHNIŠKA USNJARSKO—GALANTERIJSKA ŠOLA: 90 učencev s področja vse Slovenije in delno ostalih republik.
Obe šoli imata dovolj primerno opremljenih lastnih šolskih prostorov, razen telovadnice.
V Centru srednjih šol je omogočeno tudi izobraževanje odraslih ob delu.
POKLICNA KOVINARSKA IN USNJARSKO GALANTERIJSKA ŠOLA: 400 učencev v eni izmeni.
Kovinarski odsek: s poklicnimi usmeritvami: strojni ključavničar, splošni ključavničar, orodjar, strugar, avtoklepar, strojnik gradbene mehanizacije.
Usnjarsko galanterijski odsek: usnjarski galanterist in usnjarski konfek-cionar.
Šola vzgaja in izobražuje mladino in odrasle predvsem s področja Domžal in Kamnika. Ima lastne prostore za teoretični in praktični pouk.
3. Zaradi racionalnosti in približevanja izobraževanja združenemu delu se naj centri organizirajo tako, da bodo s svojimi dislociranimi TOZD pokrivali tudi širši slovenski prostor.
4. Organiziranost in delovanje centrov bo morala biti prožno, hitro ter prilagodljivo novim potrebam združenega dela.
5. Sodobni centri se bodo organsko povezali z združenim delom tudi tako, da bodo vključevali v vzgojno izobraževalno delo strokovnjake iz neposredne prakse.
6. Centri, ki bi se zapirali v ozke občinske meje, ne bi v začetnem in v kasnejšem obdobju opravičevali svojega obstoja. Izjema je lahko prva faza, ki bi bila organizirana pri sodobir popolni osnovni šoli.
KAKO BOMO ORGANIZIRALI USMERJENO IZOBRAŽEVANJE V DOMŽALAH DO LETA 1980
Prva faza usmerjenega izobraževanja za vse učence, ki jih je letno okoli 500 in se po osnovni šoli odločijo za nadaljnje šolanje, bo organizirana v domžalskem šolskem centru, razen za tiste, ki se bodo že v osnovni šoli odločili za specialne šole (n.pr. vojaške, kadetske, pomorske itd.).
V tem primeru bo združeno delo bolj neposredno vplivalo na poklicne odločitve, učenci pa bodo še dve leti ostajali v domačem okolju. Socialno šibkim bo omogočena domska oskrba in neposrednejša pomoč, osnovnošolska svetovalska služba bo skladneje delovala s službami v usmerjenem izobraževanju pri svetovanju za izbiro najboljše poklicne usmeritve, kar je pogoj za socialno varnost in za osebni ter splošni družbeni razvoj.
Drugo fazo usmerjenega izobraževanja bomo razvili in dopolnili tako, da nam bo izhodišče obstoječa mreža srednjih šol v občini in potrebe združenega dela, kar se ujema s predvideno mrežo centrov v ljubljanski regiji. Po potrebi bodo organizirani tudi dislocirani oddelki višjih in visokih šol in drugih centrov za usmerjeno izobraževanje, če bo za te oddelke v domžalski občini dovolj kandidatov in bodo obstajali ustrezni pogoji.
PREDNOST FINANČNE USMERITVE NA SEDANJI SREDNJI STOPNJI V OBČINI DOMŽALE
Poudarek bo na tistih proizvodno—tehničnih in drugih usmeritvah, ki jih združeno delo v občini še posebej narekuje s svojimi kadrovskimi potrebami. Ob tem bomo morali zaradi racionalnosti, dopolnjevanja in skladnosti, upoštevati tudi potrebe bližnjih občin, delno pa tudi drugih območij SR Slovenije.
KADROVSKA IN PROSTORSKA PROBLEMATIKA
Najbolj pereče in nevzdržno stanje povzroča prostorska stiska eko nomske šole in prezasedenost telovadnice na poklicni šoli. Deset oddelkov ekonomske šole ima dvoizmenski pouk v neti1-, učnih prostorih, dislociranih na poklicni šoli, kar slabo vpliva na organizacijo vzgojno—izobraževalnega dela, ker poučujejo nekateri učitelji na ekonomski in na usnjarski ter galanterijski šoli.
Že ob samem formiranju centra srednjih šol v januarju 1975 leta, je bila prikazana upravičena potreba po dograditvi potrebnih učilnic pri Srednje tehniški, usnjarski in galanterijski šoli. Tudi kasneje, v letu 1975 in 1976, so bile te potrebe ponovno utemeljeno prikazane, vendar se zaradi objektivnih težav z gradnjo ni začelo. Še bolj je ta potreba aktualna letos, zato moramo pospešeno v akcijo za dograditev devetih ali vsaj sedmih učilnic s potrebnimi kabineti. Ta prizidek bi v predhodnem obdobju koristno služil sedanjemu srednjemu izobraževanju, v kasnejši novi organizaciji usmerjenega izobraževanja pa bi se vključil v celoto bodočega centra za usmerjeno izobraževanje.
Hkrati je potrebna izgradnja telovadnice, saj je okoli 460 učencev praktično brez telovadbe v pravem pomenu besede. Tudi pedagoški kader za telesno kulturo se zaradi tega nerad vključuje v delo na centru srednjih šol.
Prvo fazo bi bilo možno začasno organizirati v takrat razbremenjenih prostorih poklicne šole in v prostorih centra srednjih šol, kar pa bi bila le začasna rešitev, vendar v prehodnem obdobju kar sprejemljiva.
Posebno vlogo pri odločitvah in uvedbi posameznih poklicnih usmeritev bodo prevzele na novo organizirane posebne izobraževalne skupnosti. Za prvo fazo usmerjenega izobraževanja bodo zadolžene občinske ali področne izobraževalne skupnosti, ki bodo morale posredno od združenega dela prevzeti vse obveznosti za plačilo storitev vzgojnoizobraževal-nim organizacijam usmerjenega izobraževanja ob svobodni menjavi dela.
KONCEPT RAZVOJA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA V DOMŽALAH
Predlog preobrazbe srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje je bil v javni razpravi široko podprt in sprejet s strani združenega dela. Pripombe, ki jih je dalo združeno delo, so zelo tehtne in dobrodošle ter potrjujejo bistvo vsebine predloga. Zato je lahko ta predlog tudi izhodišče za načrtovanje usmerjenega izobraževanja v občini Domžale.
Osnovne značilnosti centrov za usmerjeno izobraževanje:
1. Organizirajo naj se takšni centri, ki bodo zadovoljili združeno delo in omogočili vsestranski osebnostni razvoj posameznika.
2. Centri naj izbirajo tiste usmeritve, ki so najprimernejše za potrebe združenega dela v občini in regiji in za katere obstajajo pogoji za izvedbo vzgojnoizobraževalnega dela.
UČNI USPEH V OSNOVNIH ŠOLAH OBČINE DOMŽALE V ŠOLSKEM LETU 1975/76
V občini Domžale je v šolskem letu 1975/76 bilo na področju obvez nega izobraževanja mladine do 15.leta starosti 8 popolnih oz. centralnih osnovnih šol, ki so imele organiziran pouk od 1. do 8. razreda v čistih oddelkih, ena posebna osnovna šola in 8 podružničnih šol, na katerih je bil organiziran pouk od 1. do 4. razreda in to v čistih in kombiniranih oddelkih.
Popolne osnovne šole so naslednje:
Osnovna šola JANKO KERSNIK Brdos 616 učenci
Osnovna šola DOB s 354 učenci
Osnovna šola ŠLANDROVE BRIGADE Domžale z 953 učenci
Osnovna šola VENCELJ PERKO Domžale s 534 učenci
Osnovna šola JOSIP BROZ TITO Domžale s 662 učenci
Osnovna šola MATIJA BLEJCA-MATEVŽA Mengeš s     767 učenci
Osnovna šola JURIJ VEGA Moravče s 456 učenci
Osnovna šola RADOMLJE 627 učenci
Posebna osnovna šola Homec z 233 učenci, od tega 149 s teritorija občine Domžale, 79 iz občine Kamnik in 5 iz drugih občin. Pri tej šoli deluje tudi en oddelek za delovno usposabljanje, ki zajema tiste otroke, ki po mnenju strokovne komisije niso sposobni za delo pri pouku v rednih oddelkih Posebne osnovne šole.
Podružnične šole, ki so organizacijsko vezane na eno od centralnih šol pa so naslednje:
Podružnična šola Blagovica z 68 učenci in štirimi čistimi oddelki;
Podružnična šola Češnjice s 13 učenci v enem kombiniranem oddelku;
Podružnična šola Krašnja s 64 učenci in štirimi čistimi oddelki;
Podružnična šola Krtina z 44 učenci v dveh kombiniranih oddelkih;
Podružnična šola Ihan s 110 učenci v štirih čistih oddelkih;
Podružnična šola Dragomelj s 60 učenci v dveh čistih in enem kombiniranem oddelku;
Podružnična šola Trzin s 100 učenci v štirih čistih oddelkih;
Podružnična šola Vrhpolje s 44 učenci v dveh kombiniranih oddelkih.
Skupno obiskujejo 8 podružničnih šol 503 učenci, kar predstavlja 10,1 % celotnega števila šoloobveznih otrok v občini.
Od vseh učencev na podružničnih šolah jih ima 124 kombiniran pouk, kar predstavlja 2,5 % celotne osnovnošolske populacije. Osnovna težnja občinske izobraževalne skupnosti je v zadnjih nekaj letih bila, da se število oddelkov s kombiniranim poukom in število učencev, ki te oddelke obiskujejo znižuje in v končni fazi odpravi in v uveljavljanju tega načela so bili že doseženi pomembni uspehi.
Vseh učencev na osnovnih šolah v naši občini je bilo v šolskem letu 1975/76 4969 v 188 oddelkih, posebno šolo pa je obiskovalo 149 učencev iz naše občine, skupno je bilo torej vseh šoloobveznih učencev v šolskem letu 1975/76 5118.
V primerjavi s prejšnjimi leti, ko je bilo npr. v šolskem letu 1974/75 na vseh osnovnih šolah v občini 4861 učencev in v šolskem letu 1973/75 4757 učencev, skupno z učenci posebne osnovne šole pa v šolskem letu 1974/75 5021 učencev, v šolskem letu 1973/74 pa 4887 učencev lahko ugotovimo, da se število šoloobveznih učencev v naši občini v zadnjih letih povečuje za 100 do 130 učencev letno.
Od skupnega števila prebivalcev občine, t.j. 34.617 v letu 1975 predstav Ijajo šoloobvezni učenci 14,8 % celotnega prebivalstva.
Na rednih osnovnih šolah je bilo v šolskem letu 1975/76 zaposlenih 27 profesorjev, 90 predmetnih učiteljev, 137 učiteljev, 2 delavca svetovalnih služb, 72 tehničnega osebja, 17 administrativnega osebja in 8 ravna -teljev, skupaj torej 353 zaposlenih.
Na Posebni osnovni šoli Homec je zaposlenih 29, na Glasbeni šoli pa 21 prosvetnih in drugih delavcev, na vseh šolah v občini pa skupaj 403.
V Vzgojno varstvenem zavodu Domžale, katerega tudi financira OIS Domžale v višini 60 % celotnih stroškov, je po stanju 1.10.1976 116 za -poslenih.
Poleg klasičnih oblik rednega pouka je bilo na šoli Šlandrove brigade Domžale, Josip Broz Tito Domžale, Matija Blejca-Matevža Mengeš, Dob in Radomlje organiziranih 19 oddelkov podaljšanega bivanja s 454 učenci, oddelki celodnevne osnovne šole in sicer 5 po številu pa so bili organizirani na Osnovni šoli Šlandrove brigade in Josip Broz Tito Domžale.
V te oddelke je bilo vključenih v šolskem letu 1975/76 140 učencev.
Na Osnovni šoli Šlandrove brigade in Osnovni šoli Josip Broz Tito Domžale so imeli organizirane 3 oddelke jutranjega varstva s približno
90 vključenimi učenci 1. in 2. razredov. Ti oddelki so sprejemali učence od 5. ure zjutraj dalje pa do začetka dopoldanskega pouka.
Na vseh šolah, tako centralnih, kot podružničnih, je organizirana delitev šolske mlečne malice in je v to delitev zajetih preko 95 % učencev, na popolnih osnovnih šolah, kjer imajo organizirane oddelke podaljšanega bivanja ali oddelke celodnevne osnovne šole pa obstajajo obrati šolske prehrane, kjer prejemajo učenci poleg malice tudi kosila.
V šolskem letu 1975/76 je bilo v teh obratih izdanih dnevno poprečno 794 kosil.
V tabelarnem prikazu števila učencev po posameznih razredih je razvidno, da v prvih petih razredih ni več registriranega bistvenega osipa, da pa se zaradi zmanjševanja števila šoloobveznih učencev zadnjih letnikov število všolanih otrok v 1. razred že nekaj let zmanjšuje. Tako je bilo vpisanih v šolskem letu 1975/76 v 1. razred 648 novincev, v šolskem letu 1974/75 681 novincev, v šolskem letu 1973/74 696 novincev, v šolskem letu 1972/73 pa 698 novincev.
V oddelkih višjih razredov osnovnih šol je število učencev manjše kot v oddelkih na nižji stopnji, kajti v šestih, sedmih in osmih razredih se še pozna razmeroma visok osip izpred šestih, sedmih in osmih let, medtem ko je bilo v prvih petih razredih že uveljavljeno načelo, naj učenci praviloma napredujejo v višji in je v teh razredih že nekaj let učni uspeh med 97 do 99 %. V naslednjih treh letih bo že uveljavljeno načelo napredovanja vseh učencev v naslednji višji razred imelo za posledico, da tudi v zadnjih treh razredih osnovne šole število učencev ne bo bistveno nižje, kot je bilo ob vpisu v 1. razred.
V šolskem letu 1975/76 je bil učni uspeh v naši občini 99,4 %. Skupaj ni izdelalo ali je bilo zaradi bolezni neocenjenih skupno le 29 učencev, kar predstavlja 0,6 % vseh všolanih otrok.
Ker smo v občini pri ugotavljanju učnega uspeha gledanem po tem , koliko učencev je izdelalo in koliko jih bo razred ponavljalo skoraj že dosegli 100 % uspeh in ta podatek ne daje več osnove za vrednotenje kvalitete dela šol in učiteljev, postaja vedno bolj pomemben individualni učni uspeh, saj stremni za tem, da bi čim večje število učencev dosegalo boljši uspeh od zadostnega in za dosego tega cilja so na vseh šolah organizirane tudi razne dodatne dejavnosti in oblike vzgoje in izobraževanja, ki naj bi vzpodbudile učenčevo prizadevnost in vedoželjnost. Med te oblike dela prištevamo razen posebnih oddelkov podaljšanega bivanja tudi dodatni in dopolnilni pouk, ki je organiziran na vseh šolah kot obvezna oblika dela z boljšimi oz. slabšimi učenci, delo v interesnih krožkih, v šolskih športnih društvih in šolskih kulturnih društvih itd. Rezultati napora, da bi šola bila učencem resnično drugi dom in mu ne dajala samo znanja in ga vzgajala, ampak mu nudila tudi vse možnosti vključevanja v tiste dejavnosti, za katere kaže interes ali nagnjenost, so vidni v tem, da se število učencev, ki kažejo poseben interes za pridobivanje znanja veča, kar dokazujejo številke o učnem uspehu, razporejenem od odličnega do zadostnega ter številke, ki govore o vključenosti učencev v prostovoljne interesne dejavnosti na šolah.
V preteklem šolskem letu je v šolah v občini doseglo odličen učni uspeh 1153 učencev ali 23,3 %, prav dober 1464 učencev ali 29,5 %, dober 1514 učencev ali 30,5 %, zadosten 742 učencev ali 14,9 %, z eno ali več negativnimi ocenami pa je napredovalo v višji razred samo 67 učencev ali 1,3 %.
Ob primerjanju podatkov o številu vpisanih učencev na posameznih šolah lahko ugotovimo dejstvo, da se število šolskih novincev in število vseh vpisanih učencev zelo hitro dviga na šolah v Domžalah in Radomljah, zadnja leta tudi v Mengšu, na vseh drugih šolah v občini pa število v glavnem stagnira.
(Nadaljevanje z 19. strani)
čih vojnih ujetnikov, pa pri občinskem odboru ZZB NOV v občini, v kateri ima takšna oseba stalno bivališče.
V zahtevi za izdajo potrdila ZZB NOV je potrebno natančno navesti ČAS, za katerega se prosi, da se mu šteje v borčevsko dobo, NALOGE, ki jih je izvrševal KOT KAJ, po ČIGAVEM nalogu in podobno. Priče morajo biti tiste, ki so v navedenih obdobjih vodile narodnoosvobodilno gibanje na določenem območju, in jim je znano delo borca NOV za narodno osvobodilno gibanje, kakor tudi druge dokaze o udeležbi v NOB.
Predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV bo preverjalo navedbe in zahteve in priloženo dokumentacijo in se po potrebi posvetovalo s takratnimi organizatorji NOG tega območja.
Če je bil borec NOV aktiven v
več občinah, si mora preskrbeti potrdila iz vseh občin, za čas v katerem je bil aktiven na njihovem območju.
Neposredno lahko uveljavljajo štetje posebne dobe pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja:
— borci, ki lahko dokazujejo posebno dobo z listninskimi dokazi, n.pr. vojaška knjižica, arhivsko gradivo Instituta za zgodovino delavskega gibanja, Muzeja ljudske revolucije Slovenije, Muzeja narodne osvoboditve Maribora ter drugih muzejev ljudske revolucije, potrdila Rdečega križa, potrdila ZZB NOV izdana do konca leta 1957 in mnenja ZB NOV izdana do konca leta 1966.
— borci, ki iz objektivnih razlogov niso uveljavljali v določenem roku zaradi bivanja v tujini, daljše duševne bolezni ali prestajanje daljše zaporne kazni.
— borci, če niso bili do 31.12. 1966 v delovnem razmerju. Te
osebe imajo možnost dokazovati posebno dobo s pričami v roku enega leta po tem, ko stopijo v delovno razmerje.
Sem spadajo tudi kmetje kooperanti, ki imajo možnost dokazovati s pričami še v roku enega leta, od dneva prijave v pokojninsko zavarovanje. Če v tem roku niso izkoristili te možnosti, bodo LAHKO uveljavljali dvojno štetje
s pričami le na podlagi potrdila predsedstva ZZB NOV.
Kmetje, ki so uveljavljali s pričami lastnost kmeta borca za pridobitev pravic iz kmečkega zavarovanja, želijo pa uveljaviti status borca NOV, morajo prav tako kot drugi zaprositi občinski odbor ZZB NOV za izdajo potrdila.
Občinski odbor ZZB NOV Domžale
JO
ljubljanska banka
podružnica Domžale
PRIČAKUJEMO VAS V NASl PODRUŽNICI, PIONIRSKI HRANILNICI IN V NOVI POSLOVALNICI V MENGŠU
OBČINA DOMŽALE
IX.
PO BIROJU 71 DOMŽALE, podjetje za projektiranje in urbanizem, pridobivanje, urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč, stanovanjsko gospodarstvo in inženiring. Ljubljanska 110 a Domžale
razpisuje
po 16. členu odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni vestnik občine Domžale, štev. 11/74 in 3/75) in 11. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS štev. 42/66 in 20/71)
JAVNI NATEČAJ
ZA ODDAJO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V LUKOVICI
I.
Predmet natečaja je stavbno zemljišče na katerem je predvidena gradnja poslovno stanovanjskega objekta.
II.
Stavbno zemljišče obsega:
Stavbno parcelo št. 11/2 k.o. Lukovica v izmeri 1966 m2, po lokacijski dokumentaciji št. 548/L (projekt 284).
III.
Na razpisanem zemljišču je dovoljena gradnja ob pogojih navedenih v tehnični dokumentaciji (natečajna dokumentacija), ki je sestavni del javnega natečaji.
IV.
Cena za stavbno zemljišče je 42,00 din za kvadratni meter stavbnega zemljišča.
V.
Izklicna cena za pripravo in komunalno opremo stavbnega zemljišča znaša 1.300.000 din
VI.
V izklicni ceni je vsebovan prispevek za pripravo stavbnega zemljišča in prispevek za opremljanje, ki zajema, priključek za vodovodno omrežje, troprekatno greznico za odplake, prispevek za kanalizacijo, prispevek za cesto, priključek na električno omrežje in zunanjo ureditev objekta.
V izklicni ceni je upoštevan elektroenergetski prispevek in prispevek za vodovod za stanovanja.
V izklicni ceni niso zajeti stroški elektoenergetskega prispevka in prispevka za vodovod za poslovne prostore.
VII.
Zemljišče, ki se oddaja je družbena lastnina.
VIII.
Razpisano stavbno zemljišče bo oddano najugodnejšemu ponudniku. Najugodnejši ponudnik je tisti, ki sprejme vse natečajne pogoje in ponudi najvišjo ceno za pripravo in komunalno opremo.
Ponudbe za zemljišče iz tega natečaja morajo biti dostavljene v roku 15 dni po datumu objave natečaja na naslov: BIRO 71 DOMŽALE, Ljubljanska št. 110 a.
Ponudbe morajo biti naslovljene v pismeni obliki — zapečatene in z vidno zunanjo oznako "JAVNI NATEČAJ".
V roku za dostavo ponudbe mora biti plačana tudi varščina v višini 50.000 din v korist žiro računa št. 50120-781-26000, Biro 71 Domžale, terodrezek o plačani varščini priložen k ponudbi.
Ponudbe, za katere ne bo plačana varščina v navedenem roku se smatrajo kot neveljavne in se ne upoštevajo.
Vplačana varščina zapade v korist računa za komunalno urejanje zemljišč, če ponudnik od dane ponudbe odstopi.
X.
Vsi ponudniki bodo o rezultatu natečaja pismeno obveščeni najpozneje v roku 20 dni po objavi natečaja.
Najugodnejši ponudnik bo o uspelosti natečaja obveščen z odločbo o ugotovitvi najboljšega ponudnika.
XI.
Najugodnejši ponudnik mora v roku 8 dni po pravnomočnosti odločbe o ugotovitvi najboljšega ponudnika skleniti z Občino Domžale po Biroju 71 Domžale pogodbo o komunalni ureditvi zemljišča in posebno pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo za gradnjo.
Ponudnik mora poravnati v roku 15 dni po sklenitvi navedeno pogodbe odškodnino za zemljišče in izklicani znesek za pripravo in komunalno opremo.
XII. y
Uspeli ponudnik je dolžan pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt plačati pri SOb Domžale še davek na prekvalifikacijo zemljišča in prispevek za spremljajoče objekte šolstva in otroškega varstva.
XIII.
Najugodnejši ponudnik mora pričeti z gradnjo predvidenega objekta na razpisanem zemljišču najkasneje 15. februarja 1977, dograditi objekt pa do 30. novembra 1977.
XIV.
Javnega natečaja za pridobitev stavbnega zemljišča se lahko udeležijo organizacije za gradnjo stanovanj, ki so podpisnice Družbenega dogovora o načinu oblikovanja cen stanovanj v stanovanjski gradnji v občini Domžale.
XV.
Natečajna dokumentacija, ki vsebuje:
idejni načrt objekta, lokacijsko dokumentacijo in splošne pogoje k razpisu javnega natečaja, je sestavni del razpisa javnega natečaja.
Natečajno dokumentacijo dobijo interesenti v času objave razpisa pri Biroju 71 Domžale, Ljubljanska 110 a v Domžalah v službi za komunalno dejavnost.
BIRO 71 DOMŽALE
Otroški vrtec v Ihanu - enak je zgrajen tudi na Rodici
Novi del šole v Dobu in gradnja telovadnice
Zbora Ljubljanske banke, na katerem so razpravljalio novem samoupravnem sporazumu in o srednjeročnih planih, so se udeležili direktorji vseh podružnic Ljubljanske banke Slovenije in sprejeli sklepe za bodoče delo. Posvetovanje v Jaršah je začetek novega obdobja razvoja Ljubljanske banke, ki ima svoje podružnice tudi v ostalih republikah naše domovine
6^
vam v svoji POSLOVALNICI V DOMŽA-LAH, Antona Skoka 20 a, tel. 72-397, nudi ves gradbeni material, ki ga potrebujete pri gradnji hiše: »
betonsko železo, cement, izolacijske materiale, apno, opeko, razno kritino in drugo
- okna, vrata, ladijski pod    opaže, parket
- keramične ploščice in sanitarno keiamiko
- peči za centraJne kurjave, radiatorje
DELOVNI ČAS od
15 X1.1976 - 31.111.1977
od 7 - 18 ure sobota od 7. -14 ure
TELEFON: 72-397
^^^^