LETO I št. 12 Domžale, 16. november 1976 Jd PRILOGA ZA DELO DELEGATOV IN DELEGACIJ PREDVIDEN DNEVNI RED ZA SKUPNO SEJO ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE IN SKUPŠČINE OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI DOMŽALE, ki bo dne 25. novembra 1976 ob 8. uri v Kinodvorani v Domžalah 1. Izvolitev verifikacijskih komisij zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Domžale in zbora uporabnikov ter zbora izvajalcev skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Domžale. 2. Poročilo verifikacijskih komisij ter potrditev mandatov delegatom Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Domžale in zbora uporabnikov ter zbora izvajalcev skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Domžale ter pregled prisotnosti delegatov Družbenopolitičnega zbora skupščine občine Domžale. 3. Uvajanje usmerjenega izobraževanja v občini Domžale. 4. Poročilo o učnih uspehih v osnovnih šolah občine Domžale v šolskem letu 1975/1976. PREDVIDEN DNEVNI RED ZA SKUPNO ZASEDANJE VSEH ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE, ki bo 25. novembra 1976 (po končanem zasedanju vseh zborov skupščine občine in skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Domžale) 1. Potrditev zapisnika 17. skupnega zasedanja vseh zborov občinske skupščine, ki je bila 5.10.1976 ter pregled izvršitve sklepov. 2. Informacija o izdelavi urbanističnega programa občine Domžale. 3. Odlok o preskrbi s pitno vodo v občini Domžale - osnutek. 4. Odlok o spremembi odloka o določitvi lokalnih cest IV. reda in nekategoriziranih cest ter upravljanju in gospodarjenju s temi cestami — predlog. 5. Odlok o spremembi odloka o davkih občanov občine Domžale — predlog. 6. Volitve in imenovanja. 7. Odgovori, vprašanja in predlogi delegatov. K odloku o spremembi odloka o davkih občanov občine Domžale S spremembo odloka o davkih občanov občine Domžale se spreminja od 5 na 10 % udeležba na dohodkih občine, ki jih participira davčna uprava in pritekajo neposredno v proračun občine Domžale. Zgoraj navedeni procent se ni spremenil že tri leta in ne ustreza več dejanskemu stanju, ker ne pokriva več dejanskih stroškov. USMERJENO IZOBRAŽEVANJE Hiter in skokovit družbenopolitični, gospodarski znanstveno tehnični, tehnološki in kulturni razvoj v svetu občutno prehiteva večino vzgojno-izobraževalnih modelov ter sistemov, ki v sedanji obliki ne omogočajo zadovoljivega usposabljanja potrebnih strokovnih delavcev tako za materialno, kot druge vrste proizvodnje. V samoupravni socialistični Jugoslaviji, predvsem v vsakdanji praksi, občutimo in spoznavamo zaostajanje obstoječega šolskega sistema za celotnim družbenopolitičnim in družbenoekonomskim razvojem. Osnovno šolo smo v jugoslovanskem prostoru že dokaj poenotili in posodobili, kar ne moremo trditi za področje srednjega, višjega in visokega šolstva. Se vedno so te šole precej odtujene od združenega dela in mu ne dajejo najprimernejših kadrov in dobrih samoupravljalcev, niti ne nudijo posameznikom enakih razvojnih možnosti. Zato ni naključje, da sta X. kongres ZKJ in VI i. kongres ZKS sprejela sklepe ter resoluciji o reformi vzgoje in izobraževanja, s posebnim poudarkom na usmerjenem izobraževanju. To je znanstveno, družbenoekonomsko in idejnopolitično dobro pretehtana odločitev, saj sta vzgoja in izobraževanje med tistimi gibalnimi silami, ki usmerjajo kvalitativni in kvantitativni razvoj neke konkretne družbe. Naša humana, demokratična, samoupravna socialistična usmeritev je izvirna in zahteva tudi izviren, sodoben vzgojnoizobraževalni sistem, ki bo na eni strani zadovoljil težnje, interese in vsestranski razvoj posameznika, na drugi strani pa upošteval potrebe združenega dela. Prevzemanje in vnašanje tujih modelov, bi povzročilo, da bi bila reforma šolstva tuja našim tradicijam, stopnji razvitosti, ekonomskim možnostim združenega dela in kadrovskim potiebam ter idejno neangažirana, kar pa je zelo nevarno za razvoj samoupravne socialistične družbene ureditve. NEKATERE PRVINE NEUSTREZNOSTI SEDANJEGA SREDNJEGA, VIŠJEGA IN VISOKEGA ŠOLSTVA — Različne vrste srednjih šol (poklicne, tehniške, gimnazije . . . ), se močno razlikujejo po obsegu splošne izobrazbe že na samem začetku in ne dajejo enakih možnosti nadaljnjega šolanja, čeprav so v vseh šolah nadarjeni in sposobni učenci. — Izrazita dvotirnost, ko ena vrsta šol usposablja pretežno za proizvodno tehnične, druga pa za intelektualne poklice. — Pojavlja se negativna selekcija, ki izloči do 35 % učencev srednjih šol. — Gimnazije splošne smeri ne usmerjajo v poklic že na srednji stopnji in ne izobražujejo za takojšnjo vključitev v združeno delo tistih maturantov, ki bi to želeli. — Dokončna poklicna usmeritev v nekaterih srednjih šolah je prezgodnja, saj štirinajst ali petnajstletnik vedno ne more odkriti svojih nagnenj in sposobnosti. — Učni načrti so prenatrpani, včasih tudi z nepotrebnimi in zastarelimi vsebinami, preveč je spominskega obremenjevanja učencev in premalo zavestnega osvajanja znanja, ki temelji na razumevanju ter tako razvija učenčeve sposobnosti. — Prevladuje frontalni način šolskega dela, namesto učenčevega ustvarjalnega sodelovanja. — Se vedno je učenec večinoma le objekt v učno vzgojnem procesu, brez sproščenih lastnih aktivnosti in brez samoupravljalskih pravic. — Mladini iz oddaljenejših krajev je otežkočeno obiskovanje ustreznih šol glede na sposobnosti in želje. — Posledica nenačrtnega usmerjanja v poklice je višek ali primanjkljaj nekaterih zelo pomembnih profilov. — Učni programi med srednjimi, višjimi in visokimi šolami so neusklajeni. Snov se večkrat ponavlja, zelo težaven pa je tudi prehod s šole na šolo. — Pomanjkanje in neustreznost nekaterih profilov pedagoških delavcev ter razdrobljenost šolske mreže zmanjšujejo učinkovitost učnovzgoj-nega dela. Tudi opremljenost zelo zaostaja za sodobnimi zahtevami in potrebami. BISTVENE ZNAČILNOSTI USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA — Vzgojno—izobraževalno delo mora temeljiti na marksistični znanstveni idejni zasnovi. — Vzgoja in izobraževanje morata biti usmerjena k delu in za delo. — Načelo samoupravljanja v odnosih učenec--učitelj mora priti do polne veljave. — Delovni človek naj ima možnost dopolnjevati svoje znanje vso delovno dobo skladno z interesom združenega dela. Tako bo tudi načelo permanentnosti izobraževanja uresničeno. — Učne vsebine morajo biti sodobne in znanstveno utemeljene za sedanjost in prihodnost. — Demokratičnost v izobraževanju naj zagotovi enako možnost usposabljanja mladini in odraslim, ne glede na njihove socialne in ekonomske pogoje. — Mladini in odraslim omogočiti horizontalno in vertikalno pre -hodnost z ene usmeritve na drugo, z nižje na višjo stopnjo usposabljanja, brez vračanja na izhodišče. Pomembno je povečanje možnosti za izobraževanje ob delu. — Načrtno in smotrno izbiranje učnih programov, metod in oblik, ob uporabi sodobne učne tehnologije, oblikovanju učinkovite šolske mreže, prilagoditvi času šolanja, zahtevnosti poklica, možnostim posameznikov in potrebam združenega dela. MODEL SISTEMA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA I. FAZA: Trajala bo 2 leti, to je štiri semestre. Bo pretežno pripravljalna, usmerjevalna faza. Le okoli 20 % učencev bi že v tej fazi pridobilo določeno usposobljenost za opravljanje poklicev ožje specialnosti, kar pa ne bo ovira kasnejšemu doseganju višje stopnje usposobljenosti. Prvo leto usmerjenega izobraževanja bo namenjeno predvsem splošni izobrazbi in bo vključevalo naslednja predmetna področja: jezikovno in umetnostno, družbenoekonomsko, zgodovina, zemljepis, naravoslovno — matematično, proizvodno — tehnično, telesno—vzgojno in obrambno. V prvem letniku so tudi že obvezni izbirni predmeti, ki jih učenci izberejo po lastnih nagnenjih in interesih (skupno 76 ur). V drugem letniku prve faze bi bili obvezni za vse učence le še naslednji predmeti: jezikovno — umetnostno, družbeno—ekonomsko, proizvodno-tehnično, telesnowzgojno in obrambno področje. Ves ostali čas je predviden za tiste predmete, ki so najbolj pomembni za usmeritev, katero si bodo učenci izbirali po sposobnostih ter nagnjenih, ob poklicnem svetovanju in potrebah prakse. II. FAZA JE FINALNA FAZA: Trajala bo od enega semestra (polletja), ki pa ne bo polletje v starem pomenu, ampak prilagojeno določeni zahtevnosti poklica, do štirinajst semestrov, za doseganje vseh možnih stopenj usposobljenosti. Tu bo prevladovalo individualno in skupinsko delo ob seminarskih, tečajnih in drugih oblikah učnovzgojnega procesa. Kakor je prva faza usmerjenega izobraževanja nadgradnja osnovne šole (spremenjeni in prilagojeni bodo učni programi predvsem v 7. in 8. razredu osnovne šole), tako ie druga faza nadaljevanje prve. Končana prva faz*, mo-i zagotovo iti vsem, ki so se vključili v usmerjeno izobraževanje ali poklic ožjega profila nadaljno pravilno usmeritev, ki jo bo posameznik izbral ter v drugi fazi na primerni stopnji dosegel tisto usposobljenost za konkretni poklic, ki jo v dani starostni dobi zmore. V tem pa je bistvo pozitivne selekcije, ko skoraj nihče ne bo ostal neusposobljen za bolj ali manj zahteven poklic. MESTO IN VLOGA OBČINE DOMŽALE PRI ORGANIZACIJI USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA Občina Domžale se družbenoekonomsko izredno intenzivno razvija. S svojo geografsko lego zaseda pomembno mesto v srednjeročni in dolgoročni policentrični usmeritvi SR Slovenije. Organsko je tudi vključena v razvito ljubljansko regijo. To nam narekuje, da se čimprej z vso resnostjo in odgovornostjo vključimo v reformna prizadevanja na področju usmerjenega izobraževanja, ki bo zagotovilo združenemu delu perspektivno potrebne kadre. Ob tem moramoN