Prirodopisna-natoroznansko polje.
Kavčuk
Kavčuk (prožua sniola ali guma) se pridobira iz mlečnegs> soka, katerega iruajo rnnoge rastUne v vročili krajib. Ain&' rike, Azije ia Afrike prav obilo v sebi. Take rastline žtejemo v vrsto ui 1 e u k o v (Euphor* biiceae in k o p r i r u i c (Urti-eaeeae). Najboljši kaveuk, ki dohaja k uani v kupčijo, pri-i(5ja se iz kavčdkovca (Si-piiouia elastica), necega dre-vesa, ki raste na Brazilskem V južnej Ameriki. 1'viiloMvauja kavčuka (prožue suiole) j« malo ue povsod joduako. Dotiuuo dreto se iiamre^ nareže z Oitriiu žBlezniui oiodjeiu, ;i pod zarfe se postavijo pripravne lončene posode, v katere se mleCni sok (uilečec) naLira. Od 20 dreves se dobode po 1 litcr tacega soka; od starejših se ga bajtS dobi ve6 nego od mlaiih dreves. Iz koteniu tucili dreves (SiphoLia) teee sinola večkrat v uiočvicno zeiuljo tec se oudu stidi v neko umazauo-belo, gobasto, prožttO tvarfuo, katero Anierikanci podelajo za zamaške pri steklenicali ali jo pa med ognjem držeč iapremena v tako imeuovani Crui kdvuuk. Zaiadi velike prožuosti rabijo kivduk posebrn) pri izdelovauji nepreujočue robe iu tkaniu, kakeršne je začel prvi izdelovati ueki Maciatosfa na Augleškeui. V ta uamua se kiveuk taztopi v Ulapuem ko-trauorem olji, ki se pri iadoJovaoji svetečega plina po strani dobiva. Ker pa za uekoliko časa sniola tkatiiao vso prešinc, zatorej su ljudje kavčukove tka-nine malo ue popoluum opustili. A fabrikaeija s k4vSukoin je dobila neiz-inenio važaost ter se je zel6 bitro razžirila od 6ne dobe, ko se je uašlo, da uekoliko padejanega žvepla daj« kavčuku Yečjo prožiiost, ki se tadi ua mrazU uy izpreineiii. Da, še \ač! Ako kavčuk, žveplo ia gutaperCo uiešanio vrazuiii numerah, dobiaio Uarijiu raznb trdote in vilkosii, tvaruiB, ki se dad6 ob-dblovali kakor les iu rog, ali pa kakor koža iu fisnije.
Ni nam mogoče našteti vseh 6aih razliiSnih izdfllkov, ki se uaprarljajo iz kivčuka. Mnogo, uinogo Jet ga niso imeli za drugo rabo nego za biisauje tega, kar se je s svinčnikoiu (olovko) ua papir napisalo ali uaiisalo. A dan-ileues ga skoraj ui iiilelka ClovcSkib vok , pri katerem bi ue potveboTali kav-čiika. Kouiu niso zuaue kavčukove niti v porabo razlifiuib tkaain, posabaO lilaOnikor ia pasov; čevlji od guuie so uže davuo po vsein svetu znani; mečki (žoge), s katerimi se lako radi igralo so od gume (kavčuka); zraSne bJazine iu blazinice so ludi od kavčuka; majbeue iu velike cevi od kavčuka so iiam V muogotevo vabo; brHsila za britue in Se maogo diugib stvati je ii te koristne piožne sinole, ki teče iz raznih dreves, rastdčili po vrofili krajih daljae Aiijo iu Auierike.                                                                                         I. Tomšić