Štev. 22
Poštnina v gotovčini plačana.
Cena edne številke dinar.
29. maja 1927. Leto XIV
Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: j doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare, Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravnimi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti.
izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec.
Oglase sprejema uredništvo, opravništvo i tiskarna. Cena oglasov i cm2 75 par; 1|4 stran: dobi 20% 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više Od vsake reči pol D. Med tekstom Cm2 1 1˙50 D., v »Poslanom « 250 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50%.
                                                                                                           popüsti.
Rokopisi se ne vračajo,
       Varnost za Vlog
  Šparanje i gospodárstvo.
     Med bojnov je gospodarskom! živlenji lüdstva škodilo ne samo <o, de se je na bojiščaj vničijo vnogo blaga, štero je bilo žmetno naskori nadomestiti, nego tüdi tÖ, da je Šla vrednost penez tak nagloma do!. To kapao je penezne vrednosti je melo za posledico, da je skoro nihče več ne šteo Šparati. Či si dnes na stran djao par kronic, si za par mesecov že dosta menje dobo za nje. Vsakši je živo ta ven den. Šparanje pa je za gospodárstvo glavni predpogoj.
     Hvala Bogi so se začele penezne prilike telko vrejüvati, da je dobo penez že stalno vrednost i stem v zvezi se je začelo že tüdi šparanje nazaj povračüvati med lüdstvo. Nekelko nas prisil-javle tüdi težki gospodarski položaj, da si kaj denejo na stran, šteri zmorejo za hüjše čase. Znamenje toga je, da se Vnogi ki se hranijo iz veseljačenja lüdstva, tožijo, da nega prej tak več zaslüžka. Ne pravimo, da je gospodarski položaj rožnati, nego telko pa je H istina, da se tű pa tam že znajdejo gospodarje, pa tüdi domači naši amerikancov, ki majo nekelko več pod palcom, kak je za Vsakdenešnje živlenje potrebno. Kama pa s temi pri hranki ?
   Žela po velki intereša j.
     Po vojni se je poprek lüdstva prijela nekša lakovnost obogateli brezi dela na lehki način s špekulacijami. Zrok je bio že med bojnov. Blago, posebno pa ešče Strošek se je ne smeo prosto slobodno odavati, zato so v cenaj nastanoli velki razločki, kde je bilo pomenkanje, so šle gor, indri pa so zaostale Te okolščine so namamile lüdi, da so začeli švercati. Posebno pa se je to pokazalo po bojni. Vse to je napravilo, da se je med lüdmi razširo düh, šteri šče brezi trüda hitro bogateti. Te düh se jepre-neseo na banke, drüge penezne žavode i tüdi posamične lüdi.
                                                                 Delo bank.
     Banke so po bojni Šle jako za tem, da do mele kem vekši promet. Trbelo je teda meti kem-več penez, zato so banke davale vekše intereše za vložene peneze kak posojilnice. Razloček je toti ne bio velki, venda pa je že Človik takši, ka ráj da ta, kde njemi pride kakši krajcar več. Tak so Vnogi nalagali peneze v banke, Štere so je davale potrebnim na velke intereše. To je bilo
i v posojilnicaj.
za vnogoštere nesreča. Z bank lehko jemlejo na posodo peneze trgovci, ki je hitro i z dobičkom obrnejo. Z bančnimi penezi lehko dela samo trgovec, šteromi blago hitro ide v peneze, ne pa tisti, ki njemi blago dugo leži. Tak se je teda zgodilo pri zadnji kredaj bank, de so njim Vnogi, ki so vzeli z nji peneze, ne mogli povrnoti, ar so ne meli niti telko, da bi intereše zmagali. PH tom pa so ne zgübile samo banke, nego tisti, ki so v nje naložili peneze.
                                                                Delo posojilnic.
     Nasprotno pa$delajo posojilnice. Njim, či so v dobri rokaj ide pred vsem ne za to, da bi mele kemveč dobička, či ravno bi pri tom mogoče prišeo tisti, ki jemle tam naposodo na nikoj, ide se njim pred vsem za to, da zbirajo prišpara ne peneze, plačajo za nje menše, pa gvišne in tereše i je davlejo potrebnim na posodo. Razložek med bankov i med posojilnico'' je teda te, da banka gleda samo na to, da njoj plača Što kemvekše intereše, posojilnica pa gleda tüdi na to, da da živeti svojim dužnikom. Nekda so rojarje prle kak so rojom med jemali, iste spoklali, zdaj pa njim jemlejo med, ne di bi nje vničili, nego skrbijo za nje, da Včele same živejo i nosijo več medü. Ravnotak je s posojilnicami i bankami. Posijiln:ca zmaga, ne samo, ka bi pobirala.
     Ka jé teda glavno.
     Naj se vsaki, prle kak de neseo svoje peneze kama v posojilnico, hranilnico ali banko, pita, gde je bogše meti peneze? Ali tam kde toti dajo več intereša, pa je ne tak dobra garancija za Šumo, ali pa tam kde dajo menši intereš pa je isti gvišen i gvišna tüdi šuma. Kde je bogše, to znamkar nede žmetno vgoniti. Pri bankaj najmre majo takzvane rezervne kapitale, s šterimi garantirajo vložnikom njihove vloge, pri posojilnicaj z neomejeno zavezo pa vsaka .kotriga garantira s celim svojim imanjom. Ka je teda več ali nekaj stojezero penez, šteri vrednost je nestal a, ali pa po par sto imanj, štera majo stalno vrednost? Zato pa se je ešče nikdi ne pripetilo, da bi prišla Štera posojilnica z ome-jenov zavezov v kredo, pri šteroj bi vložniki kvarni bili. Pri bankaj pa se je to, kak so nam kazali zadnji časi, večkrat zgodilo. Tüdi se pri posojilnicaj dosta bole pazi komi se posodi, ar kotrige, Štere so raztepene po
vesnicaj znajo, komi se lehko zavüpa pa komi ne. V posojilnicaj z neomejenov zavezov je teda pènez popunoma zagvišani i je tüdi na pomoč bližnjemi, ki pride do falejšega posojila.
Nekaj od vzgoje.
    Vzgajati se pravi Stalno i za vestno Vplivati na mladoga človeka z namenom, da ga tak zob-likujemo (damo formo njegovimi mišlenji, voli i čütenji), ka de te, kda doraste, mogeo Samostalno zvršavati svojo Živinsko nalogo i da dosegne na meo svojega živlenja..
    Proti vzgoji so se zdignoli pomisleka rekši, da je vplivanje na mladoga človeka nemogoče, da je značaj vsakoga posamičnoga že prirojeni, da so ne samo telovne, nego tüdi düševne hibe ali vrline dece dala zaslüženje ali pa krivica njihovi roditelov, to je, da majo deca to že v krvi. Resan je, da vsaki Človik v nekel-koj meri poherba hibe i vrline svoji starišov, ali moderna znanost pa je dognala, da ne poherba vrline i hibe razvite, nego samo njihove klice. I ravno to je naloga vzgoje, da dobre po-herbane klice krepi i vtrdjavle, lagoje pa tere i slab. Vgoja, Štera dobro podpira i vtrdjavle, lagoje pa zatira i slabi se imenüje. vzgoja pa, štera dela ravno naopak, se imenüje božna ali slaba vzgoja. Kda gučimo od vzgoje, mislimo navadno na dobro vzgojo. Ar se v človeki najdejo tüdi dobre klice, štere se proti slabenji tüdi razvijajo, zato pravimo, da poherbanje od starišov vzgojo zadržavle i omejav-le, za nemogočo pa je ne včini. Vzgoja je teda mogoča, na dete teda lehko vplivlemo.
    Pri vsakom deli pa moramo gledati dvoje: 1.) na cil, 2.) na sredstva ali pot, po šteroj cil dosegnemo.
    Ka je cil vzgoje?
    Stvari skrbijo za svoje mlade telko časa, dokeč si nemrejo sami preskrbeti živeža Kda pa so postanoli mladi že goditi, da se lehko potom že sami hranijo, je v staroj vgasnolo nagnenje, da bi ešče nadale skrbela za mlade. Tüdi v človeki dela nekše vzgojne nagnenje. Očevje i matere vsej stanov i vsej narodov skrbijo za svojo deco telko časa, dokeč neso „preskrbléni“ i dokeč neso prišli „do krűha," Eden glavni cil vsake vzgoje pa je gvišno: Zagvišati gojenci samostojno živlenje za tisti čas, kda je že vzgoji odraseo, ali z drügimi rečmi: vsako dete, štero je pri pravom, je potrebno vzgojiti za te ali ov stan.
      S tem pa, da spravimo det-do krűha, pa je ešče ne dosege njeni vzgojni namen. Človek je drüžabno bitje (bitje pravimo vsemi, ka je, samo ka je nikaj, je ne bitje), moravživetijmed lüdmi, v drüžbi. v drüžini, v občini, državi, cerkvi czatollmora bitij njegovo delovanje, ne samo takše, ka je njemi prav, nego tüdi takše, da de tüdi drüžbi, v šteroj žive, po voli. Drügi cil vzgoje je teda te: vzgajati trbe gojenca za drüžbo.
      Ar je pa Človik Stvorjeni za posmrtno živlenje, mora meti vzgoja ešče eden cil. Stvoriti iz gojence človeka, ki se Zaveda svojega življenskoga namena. Med tem, ka je prvi vzgojni cil vzgoje vsakomi že po naturi dani, moramo imenüvati drügiva dva Cila Višešnji va vzgojniva Cila.
      Vsi trije cili pa zahtevajo telovno pa düševno vzgojo, Telovna vzgoja ide za tem, da se gojence tembole telovno razvije, düševna pa za spopunitev düševni zmožnosti: za jezikovnov vzgojov, vzgojov delavnosti, sočü-tenja za lepoto itd. pa narodne Zavednosti i domovinske lübezni ali patriotizma.
      Vzgajanje se pravzaprav vrši od zibeli pa do groba, ar se Človik vsikdar ali bi se konči morao vsikdar spopunjavati. Vzgoja v pravom pomeni, kda dorašeni Človik vpliva na nedorašče-noga, pa trpi poprek tak dugo kak telovna vzgoja, to je nekak do 21—24. leta.
      Ves te vzgojni čas se da razdeliti na tri menše vzgojne čase.
      Prvi je detinski čas, šteri sega od rojstva pa nekak do Sedmoga leta. V tom časi se skrbi v prvom redi za telovni razvoj. Razvija pa se v tom časi tüdi düh deteta, i to celo jako močno, ar mora po Svoji čütila], očej, vühaj itd. sprijeli i obdelati nebrojno zapopadkov. Dete itak vsikdar spitavle; ka je to, ka je ono?*zakaj? pa zakaj? Od düševnoga razvoja deteta svedoči tüdi njegovo govoréče, Štero je verno ogledalo njegovoda düševnoga napredka. Nagnenje do gibanja sili dete, da se začne gorati, štero njemi razvija telovne i düševne zmožnosti. Deteči čas človekovega živlenja bi zatogavolo lehko imenüvali čas göranja. Ar se vrši deteča vzgoja zvekšega doma v drüžini, zato imenüjemo to vzgojo tüdi domačo vzgojo.
      Drügi čas človekove vzgoje trpi nekak od sedmoga leta pa do štirinajstoga. Ar morejo de-čacje i dekličke v tom časi v šolo, zato imenüjemo te čas tüdi šolski čas. V tom v časi je vzgoja razdeljena med drüžinóv i šo-
2.
NOVINE
29. maja 1927.
lov i mora biti hasnovita samo te, či obe ideta za istim cilom.
      Tretji čas človekova"vzgoje, je čas mladencov i mladenk ali deviški čas. To je čas, kda gojence samostojno nastople, kda se gojence pripravla na svoje pozvanje (polodelavsko, obrtniško itd.) ali pa se posveti višešnjemi včenjej na srednji i visiki Šolaj. V tom tretjem časi se zvrši gojencova osamosvojitev od vzgojiíelove oblast*, štera grata vsikdar bole rahla i rahla, dokeč s popunov osamosvojitvov (ženidev) ne mine.
      Na kratko poglednimo ešče vzgoja sredstva. Ka je pravzaprav vzgojne sredstvo ali šker? Vzgojno sredstvo je vse tisto, ka vzgojiteo porabi, da dosegne svoj vzgojni namen: hrana, obleč, šteriva čuvata gojenci telovno zdravje, pazitelstvo, štero ga varje telovnoga pokvarjena, zgledi« zapovedi, prepovedi, dovolitve, zabranjen, zaposlenje, tanači, opomini, káranje, oblübe, protenje, hvále, grajajo, kaštige i najemu
      Nešterna od tej vzgojni sredstev se nanašajo pred vsem na telovno vzgojo, šteroj pravimo tüdi gojitev; drüga pa idejo naravnoč za tem, da krepijo krepkost vole, da jo navajajo k nravnosti, da poplemenitijo čütenja, teda na vzgojo v pravom pomeni vzgoje; tretja pa na razvijanje raz-mevanja i delajo v celom to, ka imenüjemo včenje. Gojitev, vzgoja i včenje imenüjemo vzgojne načine, šteri vsi vküper delajo vzgojo v povpreč-nom pomeni. Vsi trije vzgojni načini delajo na gojenca Zednim i vküpno, samo v detinski letaj je močnejša gojitev, to je čuvanje tela.
                                     NEDELA.
po vüzmi peta. Evangelij je Spisao sv. Janoš v 16. poglávji. „Kda pa pride Tolažnik, šteroga vam jaz Pošlem od Oče, Düh istine, šteri izhaja od Oče, bo on svedočo od mene."
      V tej rečaj mamo velko istino naše vere, najmre, da Sveti Düh izhaja od Oče pa od Sina. Nadale se v
denešnjem evangeliji guči tüdi od las-tivnosti, štere se posebno pripisüjejo tretjoj božoj osebi.
      V lepoj podobi nam to pove isti sveti Janoš evangelist v svojoj knigi skrivnostnoga razodenja. Tam pravi v 22. poglávji, da njemi je angeo pokazao podobo, na šteroj je vido velki tok vode, štera je bila svetla kak krištalovina i je zvirala od trona Boga i Agnjeca i je polevala drevo živlenja, ki je rodilo zdravili sad. Voda pomeni Svetoga Düha. Sveti Düh teda izhaja od Oče pa od Sina. Od njiva je sprijao popuno božanstvo, ednako oblast, ednako vseznajočnosf itd. Posebno pa kaže ta voda zveličavno delo Svetoga Düha. Kak je voda za vnogokaj dobra i neobhodno potrebna, tak je tüdi moč i delo tretje bože osebe vnogovrstno.
      Voda ma predvsem moč, da očisti, ka je zamazanoga i kak takša je podoba bože milošče, ki jo deli sv. Dűh, štera očisti düše od njihov zamaskov. Očiščavle je že pri sv. krsti, očiščavle posebno v Svestvi sv. pokore.
      Voda dela zemlo rodovitno, ravno tak milošča boža düšo človeka. Ne samo, da se moramo čuvati greha, liki si moramo prizdevati tüdi za jakosti. Düša brez jakosti je drevo brezi sada, je korina brezi cvetja. Jakosti, najbole pa bože jakosti, vera, vüpanje i lübezen se vkorenine v düši, či je obüdjava i krepi inilošča sv. Düha.
      Voda hladi pekoče trake sunce, da se na nji ne posüšijo rastline. Takše pekoče sunce za düševno živlenje so človekove strasti, sküšavanja, štere nam prizadevle hüdi düh i lagoja svet. Kak je Kristus vfišao viher na morji ravnotak vtiša pomágajoča milošča viher sküšavanj v düši, kda se v sküšavanji obrnemo s prošnjov za božo pomoč.
      Človik žeja po veselji po sreči, Nemirno je človekovo srce, dokeč ne dosegne popune sreče. To iskanje večkrat včini, da začne telo iskati samo zemelsko srečo, na Znotrašnje dühovno srečo i tolažbo pa pozabi. Tüdi v tom pogledi blagoslovleno dela milošča Sv. Düha. Dü-
še, štere majo miloščo božo i prijatelstvo bože, so lehko srečne na znotra.. Naj se njim na tom sveti pripeti 'ešče kakšteč velko hüdo, düša njim ostane mirna. Majo prijatelstvo bože, v primeri s šterim je vsaka svetna zgüba ne nikaj, majo zálog večne sreče i fo je dela v sredini svefskoga trplenja srečne i zadovolne. Svojo pomoč iščejo i jo najdejo v obilnoj meri pri Bogi; v sküšavanja) pa zmožno varstvo.
                                                                    Poldrügi den z Amerike v Evropo.
      Pazlivost celoga sveta je te dneve obrno na sebe stotnik Lindbergh, ki je brezi prestanka leto z Newyorka v Pariz. Dosta se je zadnje dneve Pisalo pa gučalo od Lindberghove poti, kda pa se odpravi na pot, je za stalno ne znao nihče. V četrtek večer je ešče bio letalec v moziji, potom je šo dve vöri spat i v prvi "zajtrašnji vöraj pa se je z automobilom odpelao na prostor, gde je meo svoj eoroplan. S sebov je vzeo tüdi čarno mačko, štero zavelko ma i jo je šteo pelati s sebov na pot. Na letališči pa je opazo, da je premrzlo i bi se znala na tak dugoj poti prehladi^ j jo je pelao nazaj domo.
      Že v začetki je meo fežkoče. Vreme je biIo deževno i letališče vse v blati. Eroplan je zevsimi pripravami na tak dugo pot vagao 21 metercentov i 40 kg. i to žmečo zdignoti v zrak, je ne mala reč. Dvakrat se je zagnao, pa zaman, tretjokraf pa se njemi je li posrečilo.
      Hitro se£je razneseo glas po celom Newyorki, da je Lindbergh odleto v Pariz. Lüdstvo je znavrelo vküper □a letališče, pa kapitan je bio že daleč.
      Rodio postaje na Angleškom so dablale vsaki čas naznanila, s potiiva-joči ladij, da so tíi pa tű vidli Lind-berghov eoroplan. V soboto okoli osme pa so že angležke postaje javilo v Pariz, da približno za dve vöri pride Lindbergh do svojega Cila.
      Kak blisk se je te glas razneseo po Parizi. Listi so tiskali posebne izdaje, lüdstvo je vrelo v desetjezere] na prostor za eoroplane, kama je meo
sesti amerikanski gost. Nekaj minut pred poledenajstov pa se v svetlobi žarometov zaglednoli mali Lindberghov eoroplan. Nepopisno je bilo veselje vnožine, kda ga je zaglednola. Policaji so komaj zadržali jezere, da so se ne sünole na njega ponüvajoč njemi okrepčilne pijače.
      Lindbergh je pač junak denešnjega časa. Človeka obhaja groza pri misli, da se je vüpao na tak dugo pot sam podati. 36 vör je trpela vožnja, na par sto kilomefrov okoli nikoga ne, nad njim samo neha, pod njim pa nesmemo morje i v toj samočini samsa-meren Človik, ki se spüšča'blüzi morja, da čüje šümenje valov i se pali zdigne nad oblake. 36 vör paziti, da ja ne brza^pibnjico sfalo, ves te čas biti brezi spanje, je istina ne malo delo.
  Slovenska Krajina.
  —"j.alostna'”vožnifl...Kda so se naši šlavončarje pelali na delo, je med potjov”po "svojoj lastnoj krivdi prišeo pod vlak^Aleksander Mikola z Bokreča, p. Püconci. Nesrečnik je bio k mesti mrtev, ar ga je kolo na vlaki naravnoč prerezalo na dvoje. Zapfišča 42 leti staro vdovico i sedmera dece, šteri nemajo niti grüde zemle pa so zdaj.kda delavnic roki tistoga, ki je slüžo lübi kriihek, počivata daleč od Goričkoga, spadnoli v najvekše pomenkanje.
  — Odlikovanje. Za večletno nevtrüdno delo, za povzdigo živinoreja v Slovenskoj Krajini, je-velki “župan mariborske oblasti zročo ^priznanje i zahvalo srezkomi živinorejskomi referenti v Soboti, uradnom! veterina-ri g. Jožefi Samec!*. Čestitamo,!,., _
  — Bogojina. Kak vsikdar, tak tüdi je zadnje naše senje bilo dobro obiskano. Prigon mare je bio lepi, pozna se pa v velkoj meri metelič-nost, ar je bilo malo lepe živine vmes. Küpcov je preci biIo i tüdi spitavanje močno, Taljanje so debelo maro iskali, Nemci pa plemeno, domači pa za klanje doma. Cene so se držale. Valalo je tüdi kramarsko senje.
  — Iz M. Sobote na Razkrižje. Preminočo nedelo so dijaki iz Martinišča napravili izfet v Razkrižje. Že
                                                                                                                                     Mihael^Mihajlovič Fujsov.
     V življenje.
     Po trej mladi glavaj so tisto opod-ne brodile posebne misli.
     Gospod Franc, kak so pravili ljüdje našemi študenti, je globoko premišlavao, na štero stran bi napelao stopaj svojega živlenja. Vse je skoro natenci prevrgeo', svoji mislaj, si prestavo pred sebe vse stane, štere bi lehko zdaj nastopo. Pri ednom pa ostao nájduže. Lepo pozvanje. Največ lehko v njem napravii za bližnjega, dostim lüdem lehko skuze obrišeš, z veselimi se veseliš z jokajočim! jokaš, samo težaven je. Spomno se je na svojo pokojno mater, na njihove reči: »Či bo ti kaj žmetno, pri Bogi najdeš vsikdar pomoč. < V düši se je začelo svetiti i s te svetlobe je vsikdar lepše i lepše prihajajo bodoči stan . . .
     Zadvečera pred večernicov je g. Pranc pisao velko pismo i je prek dao po večernici domačemi gospodi plivanoši.
     Obraz staroga gospoda se je raz-veselio: ,,Bene fecisti, eris miles Cristí. Dobro si včino, vojak Kristusov boš.
      Mariča je skoro ne vüpala pred svojo rodbino, Štera je bila, kak je že navada, tisti den pozvana k njemi na obed, Sledovje prestanoga trplenja so se poznati na njenom obrazi. Dvorila je gostom, malo govorila, le fil pa tam je odgovorila na kakše pitanje, se nasmeje Černi, pa to tak britko, da }e bole zabolelo kak razveselilo. O, da bi že skoro te den mino 1 Ka bodo pravili lüdje, šteri že itak vse znajo, da bi le mogla priti na Skrivoma v cerkev pa domo. I bridkost je navrha-la njeno razboljeno-düšo.
      Tüdi Vanč je na te den meo puno glavo misli, pa te so bile vesele. Najraj bi zavrisno. Sprijela je njegov dar na proščenj!. Govorila je toti malo, pa nikaj ne dene, se ne spodobi, je pač znamenje, da je bila v varaši i zna nekaj ka ze spodobi i ka ne. Le kda si je zmislo na Maričo, ga je Zaskrbelo, ar je ne zaslüžila, da jo je tak zavrgeo. Pa ka se šče, živlenje je živlenje. No pa spoštüvao jo bode ešče füdi naprej. Govorio je dosta pa se smejao, samo ka je govorio raz-mišlen.
      Tisti den je Šla Mariča sama k večernicam. Naziük je pazila, da se z
niednov ne sréča. Le kda je zagledala g. Franca, je vtegnola stopaje i Šla zaskop za njim. Dojšla ga je.
      »Mariča, da si bitra. Ali je že kesno ?"
      »O ne, samo tak sam se paščila." Na njenom glasile bio trepet i dijak je itaki'spoznao, da njoj reči idejo iz boleče düše.
      Privoščo njoj je dobro reč, ona pa se je obtožila i razgrnola dogodke, kak njoj je povedala Skerečova Ana. Teda se je špoto .dijak, za koj se je odločo i je začeo Maričo tolažiti.
      I raslo je vüpanje v njenom srci. Zakaj bi se srarniivala ona ? ali se naj poštenost pred vsiljivostjov sramüje? Što je bio neveren svojoj oblübi ? I ponos je prevzeo njeno düšo.
      V tej globoki mislaj je na strani dijaka prišla do cerkvi brezi, da bi koga opazila na desno i na levo.
      V cerkev idoč je dijak pošepetno Vanči: „ Počakaj me po večernicaj> mam nekaj s tebov gučati."
      Pri i po večernica] se je zdigavala s trej src goreča molitev. Mariča je prosila pomoči za boje i v trplenji. Dijak se je zahvalo za spoznanje i milost pa je ešče proso za stanovitnost
v dobrom. Vanč pa se je sam sebov bojüvao. Znao je, da bo dijak dnes z njim posebno resen. Vido je, s kom je šo k večernicam, vido ka sta se nekaj važnoga pogovarjala iz vsega toga sklepao, da bo račun med njim i dijakom dnes jako resen.
      I je Šla s cerkvi potolažena Marica, ki je potožila vse Bogi i je njeni račun pred Bogom ne pretežki 1 je Šo od molitvi krepki dijak, ki je začeo dnes ribičijo Gospodaro. I je šo razdvojeni iz cerkvi Vanč, ki je bio dnes na odločilnom križopotji.
      Z dijakom sta jo zavinola za ogradi. I kda jiva je čülo j'samo bože vüho, je začeo dijak : „ Vsaka poštena dekle, vsaki pošteni j* dečko je na proščenje- pri večernica]', samo edne je ne bilo." Vanč je pobeso oči. I v Opomin je nadaljavao šludent:        »Kde
je več poštenosti, pri tisti, stere pomagajo na plesi bajz doli i gori ali tam, kde se išče veselje v poštenom deli i pošfenoj drüžbi?« Vanči je ležita glava na prsa.
      Poštar je skočo prek prelaza . i se nagloma stavo pred dijakom t ,,Pro-sirn !“ je djao i njemi zročo lepo ro-zano pismo. V megajeni je odpro i ravnotak tüdi prečteo.
29. maja 1927.
NOVINE
                                                  DRAŽBENI OKLIC.
      V zadnjoj Štev. našega lista se je vrinola pomota, da se bo dražba vršila 20. t. m. v istini pa se
      dne 30. maja 1927 ob 8 uri in naslednje dni prodado v Murski Soboti v gradu po javni dražbi sledeči predmeti, različno starinske Pohištvo, različne podobe, porcelan, steklo, večje Število preprog, različne knjige, klavirji, več hrastovih sodov, več goveje živine, konji, več vozov, 1 star automobil, različne naga-čene živali in ptiči in drugo.
      Po dokončam dražbi v Murski Soboti se bo oddalo v Mačkovcih ca 500 borovega lesa in 150 m3 borovih drv.
      K draženju se bo začelo pozivao Šele Ve (pol) ure po zgoraj navedeni uri; med tem se lahko ti predmeti ogledajo.
                                               Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 12. maja 1927.
na kolodvori v Soboti i potom po celoj poti so z muzikov i popevanjom kazali svoje dobro razpoloženje. Veselje je prikipelo do vrha, gda smo prišli v lepo romarske cerkev sv. I ana. Ob 8 vöri so bili pri sv. meši potem ešče pri velkoj ob H vöri. S svojim zbranim cerkvenim spevanjom so podignoli lepo slovesnost pri obema mešoma, Naroda je bilo jako dosta. V lepom spomini nam ostane liibeznivi sprejem od domačega g. župnika kak tüdi obilno pogoš-čenje i dvorba pri g Kutnjak! i njegovoj Sestri. Vsem naj Bog bogato poplačajo večernicaj smo jo mahali prek Ljutomera v Cezanjevce. gde smo pri Ribičovih čüli pa vidili to najvekše čüdo sveta — Radio. Te iz-let nam ostane celo-živlenje v spomini tak zanimivi je bio.
   — Diplome v špomin majske deklaracije se dobijo küpiti v Slovenskoj knigarni, v trgovini g. Erdö-šija i g. Hahna. Vsi (isti, ki svojčas podpisali majsko deklaracijo, naj si küpijo to diplomo, da njim bo drág Spomin na on znamenit! dogodek z leta 1917. Priporočamo pa jo tüdi vsem drügim, voj je to eden najlepši špomin iz zgodovine naše polpretéčene dobe. Diploma, štera je umetniško zdelana i štero dajte napraviti v réme, košta sa. mo 10 din.
                                                                      Ka je novoga ?
   — Strašen vmor. Že nekaj časa se godijo okoli Jarenine, ne daleč od Maribora pogosta i jako?strahoviti vmori. Minoči tjeden pa se ie zgodo znovič v ednoj oštariji. Neznani tovaje so prišli skoz okno i napadli verta i vertinjo, šteriva sta Že bila v posteli na počinki. Ženo so strašno ranili i njoj je tovaj ešče šteo dati novi smrtni vdarec, pa ga je z rokov telko odbila, da so jo ne bujli. Moža so odvlekli v kühinjo i ga tam zmrcvarili tak, da so ga zajtra malo živoga najšli sosedje i je med potjov v bolnico mro. Žena se najbrž ozdravi. Mariborska Policija je poslala ne lice mesta dva detektiva s policajski psi, šteri zasledavlejo hüdodelce.
   — Vekši potres v Belgradi. Pred nekaj dnevi je bio v Belgradi
      »Vanč poslüšaj I« i je čteo Počasi i naglasom, kak da bi čteo večno Obsodbo.
      .Velecenjeni gospod!
      Že večkrat sam štela z Vami govoriti, pa mi je bilo nemogoče. Strmeti nemorem dale v tej dvojbaj. Odkriti Vam morata, da ste mi več kak štošteč drügi i da mislim nepre-stanoma na Vas. Z Vančom, ki Vas ma rad, govorim samo za to, da za-norim lüdi, naj ne vzemejo vpamet, ka čütim do Vas. Lehko njemi pri pri. liki povete, da naj si ne dela nikšega vüpanja.
                                                                             Lepo pozdrávla i misli na Vas Klarica.«
      Vanč je prebledeo, pesnice so se njemi stisnole i či bi mogeo bi vse skažlivce potro v ednom zamah!. Na ves svet se je tisti den čemerio, samo na dijaka i na Maričo ne. Stisno je dijaki pri slova roko: »Bog ti jezerokrat plati U
      I zaman so tisti tjeden čakali Vanča dečki, da bi prišeo med nje f da bi naprej popevao. Le kda je orao na njivi i je čüo Maričo, ki je ne daleč kopala, spevati:
preci močen potres. Bilo je ravno v zajtrašnji vöraj. Prestrašen! prebivalci so v nočni oblečaj i pogrnjeni z ode-valami bežali na vulice. Nastanola je strašna zmeŠlavica pa straj. Pol vöre sledkar se je ešče sünek zemle ponovo, i znova so bili prebivalci Belgrada v nočnoj moči na vulicaj. V Belgradi je potres ne napravo prevelkoga kvara, pač pa v okolici Gornjega Mi-lanovaca, kde je bilo njegovo središče. Tam je več hiš razriišeni i pod rüšinami je najšlo smrt več lüdi.
                                                              Kak stoji naša domáča politika?
     Vnogi bi radi zvedili, ka je novoga v Belgradi t. j. kak stoji naša domáča politika. Ar je pa zdajšnja vláda poslala narodne poslance na počitnice, zato je teško vgoniti, ka se pripravla"^ dverami, ali kak se to vučeno pravi za kulisami. Ka se küha, níšče nevej; mamo pač mačka v vreči.— Edno je pa gvišno, ka bi dnešnja vláda jako rada dosegnola od krala razpüst narodne skupščine ino bi te tüdi vodila nove volitve. Drügi pa tak pravijo, ka bi dnes den bile volitve škodlive za volo prilik v zvünešnjoj politiki.
     Kak je pa s posamičnimi strankami?
     Med radikali se vrši oster boj, šteroga bijejo tri jako nasprotne strani: Vukičevičova, Uzonovičova i pašičevci. Najmočnejši so Uzonovičova, šteri so meli prle v rokaj vlado pa so dobili naročilo, da naj odstopijo. Na Vukiče-viča (Zdajšnji min. predsednik) so jako divji i se trüdijo, kak bi pali prišli na vlado. Drügi so paiičovci, ki so na dvori v velkoj nemilosti. Tej majo pa med sebov nekaj jako ugledni politikov ; trüdijo se, da bi dobili moč v radikalnom klubi s tem, [da bi bio zebrani za strankinoga predsednika stari prijateo pokojnoga Pašiča Aca Stano-jevič. Uzonovičovci i Pašičove« So si bili do zadnjega jako v vlása], pa vküpna nevarnost od Vukičevičove strani je nje nekelko zbližala. Vukiče-vičovci so po broji najslabejši, majo pa dnes moč v svoji rokaj 5 velko za-
          »Smof poštene me deklice vsak sleparček ne za nas.« je zavrisno tüdi on:
          »Za bolezen so zdravila, za lübezen pa jih ne.«
      Tisto nedelo po proščenj! so si po predgi g. plivanoš popravili očalje i med drügim tüdi imenüvali Vanča i Maričo, » . . . ozavata se oprvim.«
      Tri tjedne potom je bilo gostüvanje. Vani je čüo svoje levite, kda je prišeo k vogledi, pa je vse rad pretrpo za volo nje, zavolo Maričo, kak prle zavolo Klarice. Potom pa je bio mir i sréča. Le nekaj je motilo veselje na gostüvanji: Gospoda dijaka je ne biIo tam. Odišeo je v šolo.
                   *
               o o
      Za štiri leta je bilo pri Vančo-voj hiši znova veselo.
      Dijaki so med tem mrli tüdi njegov oča. Ešče bole sta ga zlübila Vanč pa Mariča, pravi brat njima je bio.
      Gospod Franc so obslüžili novo mešo i primicija je bila na Vančovoj brigi, v zahvalo za lübezen i skrb, štero so skaživali g. Franc njidva sreči.
                                                                                               (Konec.)
slombo na dvori. Ide njim za to, da bi sami vodili volitvi, da bi se tak okrepili, drüge radikale pa razbili.
      Daviddvičovi demokratje na zvüna resan podpirajo vlado, očivesno je, da to samo zavolo discipline, ar na znotra že nega med njimi več Nekdašnje edinosti. Med njimi ma glavno reč Marinkovič (min. za Znotrašnje zadeve). Davidovič je z denešnjim stališom ne zadovolen, pa se zgovarja, da trbe spelati slobodne volitvi, ka je pa mogoče le, či so demokratje v vladi, čiravno je vláda ne demokratična.
      Šolski izleti.
      Naša deca v Čakovci. Črensovska osnovna šola (II. in III. razred) je priredila 18. t. m. v Čakovec. Kak velko je bilo navdüšenje, kda so nam že zajtra ob 2 uri peli budnice, pripravili se na odhod.
      Požrtvovalni črensovski kmetje, Kolenko Ivan, Cigan Ivan, Gabor Stefan, Jerebic Ivan in Rajtar Jožef so pelali naše šolare v Dolnjo Lendavo na kolodvor. Najtoplejša hvala !
      V Lendavi nas je presenetila pri-jaznost g. postajnoga načelnika, ki nam je odkazao celi vagon II. razreda. Njemi, kak tüdi postajnomi načelniki v Čakovci, najlepša hvala.
      V Čakovci smo spevali pri sv. meši v franciškanskoj cerkvi. Deca i gg. vučitela se iskreno zahvaljüjejo za gostoljüben sprejem in pogostitev pri Prečastiti o franciškanih v Čakovci.
      Kda smo si ogledali Zanimivosti mesta, nas je pali odpelao vlak v
Lendavo. Tü so nas ešče čakali naši ♦
kmetje z vozovi. Prav veseli in zadovoljni smo se povrnili v Črensovce. Vsi, posebno deca si bodo obranili Izlet v Čakovec v najlepšem spomini.
      Ešče ednok vsem, ki so nam pripomogli, da se je izlet tak krasno posrečo, najtoplejša hvala 1
                                                                Iz našega domovino-znanstva.
      Za rešüvane zadev, štere so samo kakšemi kraji lastivne, določa ustava razločne krajovne samouprave, i to za občine, občinske, za okraje, okrajne, za okrožje, Okrožne samouprave. Zvüa t)ga pa nešterni várašje dobijo zasébe posebno samoupravo, či je že nemajo od prle, kak na priliko Maribor Ljubljana i drügi, samo ka je tozadevni zakon ešče ne zgotovleni.
      Takše posle, šteri nemajo pomena za vse poprek, to se pravi za vso državo nego zadevajo samo nešterne kraje, prepüšča držáva krajevnim samoupra-vam, štere tam obstajajo i delajo. Na hasek tisti samouprav je, da opravlajo svoje posle kem skrbnejše i po düšnojvesti, ar je to ravno za tisto pokrajino najvekši dobiček.
      Po zakoni majo okrožno samouprave ete posle:
      1.) Okrožne finance [(določüvanje i spri jemanje proračuna, na jemanje posojil i vrejüvanje plače i pokojnine samoupravni^ uradnikov i nameščencov, odobravanje izdatkov za nastávlenje naprav, štere so vsem hasnovite i za Okrožna javna dela);
      2.) Predpisi za Zidanje i Okrožna javna dela, (zdržavanje že obstoječi naprav i zidanja novi kak so ceste, mostovje, biiri, prekopi, pristanišča, automobilne i eroplanske zveze, büranje vodin i potokov, naprave za lz-hasnitev naturni bogastev kak so rüdniki, Vodne moči Itd.) ;
      3.) skrb za pomaganje i zbogša. vanje lastnoga poledelstva, živinorejo, vinarstva, šumske zadeve, ribolov, lovino i v zevezi s tem zdržavanje šol, štere slüžijo izobrazbi vsej tej vek polodelskoga gospodarstva, podpiranje kmetijskoga i tomipodobnoga zadružništva za vsenebrojne strani gospodarstva, zdržavanje razloči postaj za presku-šavanje semenj, mleka i rastlin pa podobno, zdržavanje razločo! zavodov za zavarvanje proti razločna vremenske nesrečam, kak je toča itd. 
      4.) podpiranje obrti i industrije (fabričkoga dela) i v te namen naStavla i zdržavle hranilnice i posojilnice i drüge posojilniške zavode, da njim lehko pridejo na pomoč s posojilom na fal intereš;
      5.) upravlanje okrožnoga imanja (hramb, zemle, rüdnikov, elektrarn itd.) s čim je v zvezi tüdi zdržavanje tej naprav, zbiranje i izhasnitev njihov dohodkov;
      6. podpiranje prosvete med lüdstvom, najbole pa strokovnoga šolanja (kmetijskoga, živinorejskoga i obrtnoga itd.);   
      7.) skrb za zdravje lüdstva i rešavajo socijalni dužnosti, štere je na tom poli ravno od dneva več pa več; se spada napravlanje i zdržavanje bolnic (špitalov), umobolnic, glüho-nemnic, zavodi za sirote i Zapüščeno mlajino, invalidski domi, zdfavilišča nadale pomoč brezposelni!^ izseljenim, obnernorjenirn zavolo slabosti ali betega ;
      8. Zbiranje i vrejüvanje štatistika za potrebčine Okrožne samouprave i poda vanje mišlenja na želo vlade, posebno od zakonski predlogov, šteri se nanašajo na samouprav okrožij.
      K tomi pa bodi ešče povedano, da se pod gornjimi broji našteti delokrog Okrožne samouprave more po potrebčin! i dani okolščina) razširiti tüdi na drüge posle. Zato pa je potreben poseben zakon ali törven.
      S toga se pa očivesno vidi, da je Okrožna Samouprava velkoga pomena. S spametne i treznim postopanjom pa s sodelom si tű lüdstvo lehko pridobi lepe uspehe v svoj ha-
4
N O V I N E
29. maja 1927.
sek, posebno pa vala to za zadeve na gospodarskom i kulturnom' poli, kde Samouprava lehko najbole na šerici dela.
      Posle Okrožne samouprave opravlala Okrožna skupščina i Okrožni odbor. Njidva poslovni čas trpi redno tri leta, venda pa se moreta pod dani-mi okolščinami razpüstiti pred časom i se na to morajo vršiti itaki volitvi. Poslance v okrožno skupščino voli ljüdstvo na isti način kak svoie zastopnike v državni zbor, i to na vsaki 10 jezero prebivalcov po ednoga poslanca, volilna pravica je v obojoj prigodi ednaka (što sme voliti v drž. zbornico, sme voliti tüdi v okrožno sküpščine). Kotrige okrožnoga odbora zeberajo poslanci sami med seov.
      V prvejši poglávji smo premišlavali ino spoznali kak je z zakano-dajnov ino izvršilnov ali upravnov oblastjov (t. j, narodna skupščina i krao z odgovornim! ministr, šterivi mata oblast v celoj državi). V posamični Okrožja] pa mata skupščina ino odbor, kelko se tiče uprave, štera je tam, tüdi oblast, i ta se ravno zavolo zvršavanje samoupravni poslov zove samoupravna oblast.
      Ta nema zakonodajno moči kak jo ma narodna skupščina v Belgradi, ma pa pravico izdavati naredbe v zadevaj svojega delokroga. Vse edno je pa politični namen Okrožni sküpščin jako velki, ar je ž njimi napravleni prvi stopaj k zakonodajno] autonomiji.
      Slovenski okrožnij sküpščini: v Maribori, gde se zberejo tüdi naši zastopniki, pa v Ljubljani sta z svojim nastopom ino dozdajšnjim delom pokazali, ka znata za svojo velko nalogo, štera njima je naložena ino jo moreta opraviti dobrobit celoga našega naroda.
      (Preci podoben delokrog kak ga ma.okrožna skupščina, de mela tüdi Okrajna skupščina vsakoga posamič-noga okraja. — Tü pride na vsaki 1500 düš po eden zastopnik. Ar je pa naša Slovenska krajína razdeljena na dvoje glavarstev, ta tüdi dve sküpščini edna v Soboti drüga po v Lendavi.)
    Prekusnice.
    Zakaj — zakaj ? Goričanec od grada pa. eden od Svetoga Jürja sta se Šla, kde je bole potreben živinozdravnik ali pri Gradi, ali pri Sv. Jürji. Te je pravo svoje, ov pa svoje. »Znaš ti« se je zdro nazadnje Gračan, »zakaj mora biti pri Jürji živinozdravnik ? — Zato ar je tam dosta demokratov?8
    Ka pravi David ? David je bio mesar, šteromi je bio g. farar dosta na dugi. Prí fararovi pa je slüžo eden hlapec, ki je poleg šume drva brao. V nedeljo so g. farar hlapca zgoniti k Davidi po meso, oni pa so Šli na predganco. Med predgov j« prišo v cerkev ravno hlapec, kda so g. farar pravili. .Čüjte, ka nam pravi David !“ Hlapec pa se je oglaso pri dveraj : „David to pravi, ka ne da več mesa na porgo."
Samo to menka. Nekak je küpo krščak na senji pa ga ves vesli nese domo. Med potjov se sréča z sosidom j pa njemi pripovedavle, kak trpeči ino dober krščak je küpo za 200 Din. Sosid ga gleda Čüdno pa 'pravi: ,,vej je dober, dober samo njemi dvej lüknji menkata" ! »Zakaj ?" pita preplašeno gospodar kranščaka. „Za rogle tistoga jünca, šteri je telko za njega dao 1"
GOSPODARSTVO.
   Čiščenje deteličnoga semena. Nega venda ščetalja, štero bi pri-zadjale polodelavci telko skrbi i kvara pri krmi kak je ščeta!je po detelici. Najhüjšiva v detelici pa sta grinto i trpofec. Zaplodila se na razločna načine, najbole pa s semenom. Či je med semenskov detelice količkaj betev trepotca, ali nekaj dozorjeni betev grinte, pa ti že drügo leto zadevi celo njivo detelice. Sploj že dnesdén nega več takši detelic kak so bile svojčas. Zrok tomi je to, da se že skoro nindri ne dobi čistoga semena. Jako važno je teda, da se defeličnomi semem posvečüje najvekša skrblivost. Posebno pa vala to za denešnji čas. Vidimo den za dnevom, ka je najbogši dohodek polodelavce ešče itak živina, i s tem v zvezi njegov najvažnejši pridelek krma.
go tüdi za to, ar njim voda notri meče njive, travnike i gaje. Zato je edna boleča rana našega gospodarstva neza-bürane Müra. Müra je toti zabürana notri do Ižakovec, pa tüdi tam je ne nikaj bogše. Na bür se je nikaj gle dalo, ne med bojnov, ne po bojni. Ravno tam, kde je prle najbole bila zasükana strüga i so teda pri biiranji ostali globoki zatoni, je v zadnji po-vodnaj strgala i so stranske striige v povodni dosta bole nevarne kak glavna strüga. Končibar se to naj ne püsti vničiti, ka je že napravleno. Popravlanje büra niti ne košta telko kak si to nekak misli. Nekaj protja, malo dela i nekaj cementa, pa se dajo vfr. gane lüknje dobro zakrpeti. Le vole bi trbelo pa peneze.
Mali oglasi.
,,MAJALA“ mást' in milo za obraz Vam ohrani mladost i lepoto. Napravi kozo belo, osfranjüje vso nečistoče, piščajce, zdečico, jetike insončene šplinte. Cena za obadvoje Din 20.-— Izdelüje in z poštov razpošilja: Lekarna pri Sv. TROJICI D. Lendava.
                                                                              .K odaji
je lepo imanje v Bučečovci, štero obstoji s 5 oralov pola, travnikov, hiše i škednja. Prednjen hram je pokriti z črepom. Poizve se pri FRANC LOVENJAK!, Bučečovci, p. Križevci.
      Vnogi mislijo, da pridejo k čistom semem tak, ka si küpijo novo semen. Istina je, da se včasi namerimo na dobro semen, dostakrat pa mora polodelavec drago plačati semen pa ne detelčno, nego semen ščetalja. Zato se je od strani strokovnjakov dosta včinolo za čiščenje deteličnoga semena.
      V novejšem časi se jako razširjavajo stroji (mašini) za čiščenje deteličnoga semena.
      Takši stroj majo tüdi v Maribori pri kmetijskoj poskusnoj i hontrolnoj postaji. To je edina posteja za celo oblast. Vsaki, ki si šče dati semen očistiti, mora iti v Maribor. Čiščenje ne košta v penezaj nikaj, samo eden procent očiščenoga semena mora dati za odškodnino. Za ji, Štere stroj s semena izloči, se tam žežgejo.
      Znamo, da bi Vnogi naši polodelavci dali čistiti detelčno seme, či ne bi ta čistilnica tak jako deleč bila. Istina, d'. bi se tüdi tak dalo napra-praviti, ka bi cela ves dala pelati vküpno i bi nekakoga poslala, da da očistiti seme, pa tüdi to bi naletelo na velke težkcče. Najbogše bi bilo, či bi se edna takša postaja postavila nekdi v Slov. Krajini. Ze za to, ar so naši ljüdje z malov izjemov vsi polodelavci i ar se pri nas v primeri z drügimi kraji povle dosta detelice. To bi bila se zna skrb naši Srezki ktne-tijski referentov.
      Mislimo, da bi za Postavitev takše postaje nekaj morala držáva tüdi pomagati. Vej ravno to je delo polo-delavskoga ministra, da pomaga polo-delavstvi do kem vekšega haska.
      Regulacija Müre i travniki. Redno kmetijsko gospodárstvo kre velki vodin je samo te mogoče či so sfrüge dobro zabürane. Kmet more biti s svojov živinov zagvišani, da njemi ne ztnenka na sredi zime krme i bi mogeo v sili odavati živino pod ceno. Kelkokrat pa se to zgodi ravno gospodarom kre velki vod. Ma travnike i zna kelko živine približno lehko prehrani s krmov, štero na nji pripovle. Zdaj pa njemi naedaok Povoden vzeme cele voze krme. Ka de z živinov ? Odati jo mora, ali pa de polagao po-plavleno krmo. Ka je poplavlena krma za živino, nas vči žalostna kušnja z metelicami. Zato je neobhodno potrebno, da se vodine, štere hitro vö-poljejo, zabürajo, da ne bodo pri vsakoj máloj rosi meli gospodarje kre nji povodni.
      V zadnji letaj pe so zavolo povodni prav prizadete vesnice kre Müre. Ne samo, da njim travnike polevle voda i da se nešterni morajo že seliti, ar njim voda skoro hiže podkaple, ne-
                                                           Cene:
Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 330 Din., žita 225 Din., ovsa 200 Din. kukorice 200 Din., ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., prosa 250 Din., Živina : Govenska v Ljubljani kg. 8—11 Din., teoci 10‘— Din., svinje 15—16 Din. Krma: Sena 80—90 Din., slame 40—60 Din. metercent.
                                                          Borza s
1 Dolar 56 Din 70 par, Schiling 8 D. 00 p. Čehoslovaška krona 1 D. 68 p., Nemška zlata marka 13 D. 48 p., Francoski frank 2 D. 20 p., Švicarski frank 10 D. 92 Taljanska lira 590 D.
                                                        Samostalno podporno drüštvo »SVETI KRIŽ« v Chicagi Hl.
je jako dobro za prekmurske Slovence i Slovenke. V drüštvo se sprejmejo moški od 16. do 50., ženske pa od 16. do 45 Ieta. Vstopnina eden dolar pri sprejemi v drüštvo, mesečna plačila za drüštvo eden dolar. Za to plačilo dobi vsaka kotriga ob priliki betega vsaki den eden dolar podpore, za smrtnino pa 500 dolarov. Kotrig ma 300, gotovčine 12,000 dol. Seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci popoldne ob dvema vőroma na No 1802 S. Racine Ave.
Odborniki so: predsed.: Stefan Ros, podpredsednik: Ignac Krapec, nadzorni predsed.: Ignac Markoja, tajnik ; Štefan Hozjan 2049 W. Coulter Street, podtajnik.- Martin Horvat, blagajnik: Štefan Jakšič, paziteo betežnih : John Hanc, računovoditela: Matjaš Grüškovnjak i Toni Balažic, paziteo društva: Stefan Kelenc.
PERGAMENT
                                                 PAPIR
  se dobi po dnevnoj ceni na malo in na velko pri:
IZIDOR HAHN
                                               MURSKA SOBOTA.
                                                                     Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za „Novine“. pri
    I. HAHN trgovina s papirjev s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarne v Murski Soboti.
ERDÖŠ1
   BARNABAŠ
trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte.
          Pozor^krojači-sejmari T f Znižane cene T Raznovrstne moške štofe küpite najfalej v trgovini FR. SENČAR LJUTOMER (poleg hofela^Zavratnik). Neza-mudite prilike oglejte si zalogo i ceno.
Mlin za prodati
  na stálni vodi, v ljutomerski okolici, ob okrajni cesti novo zidan, na dva tečaja, kunst kamnov, val-ček dopelšen Benzin motor v dobrem stanu, zraven vrt za zelenjavo hlev za svinje govedo vse dobro urejeno in v dobrem stanu se zaradi preselitve proda. Natanč-na pojasnila v Gančani pri ŠTEFAN MATKO št. 5. p. Beltinci.
O
ČL
üJ
GA
<
a
a
o
dobra oštarije, vse zidano z tremi plügami zemlje, pa lepi sadovnjak, ograd, njiva i šuma. Što Šče küpiti, naj se zglasi pri lastniki JANKO CVETKO v Globoki p. Ljutomer.
>
r
o
z
Proda se mlin in Žaga,
 na dobri potočni vodi, v mlina je par kamlov in eden valček, preša in vso orodje za tikvino olje delati, vse poslopja v dobrem stanu s ciglom pokrito, okoli 10 oralov zemle voda se lahko nabere, da dojde za oficije i žaganje več tjednov. 5 min. od glavne ceste, 15 min. od kolodvora. Podrobni pogoji se izvejo v gostilni
 KAKOVEC,
                                  PODGRADJE p. Ljutomer.
Na znanje županom!
                                                VOLILNI IMENIK in
 ABECEDN1 IMENIK
                                                     se dobi prí
   IZIDOR HAHN
 trgovini v MURSKI SOBOTI.
Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN.
Izdajatelj JOŽEF KLEKL,
Urednik. IVAN JERIČ *