Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 25.	Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K.)	18. junija 1922. Leto IX.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Ceha na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 50 din. ali 200 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Namest, v uredništvi Berden Andrej kaplan v D. Lendavi.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 50 par (2 K.) za večkrat popüst od 5% do 35%.
„Máli verti.“
Prekmurske „Novine“ so prav spameten članek prinesle pod naslovom: „Boljševiški zakonski načrt“. Kot odgovor na to sem pa čital v „Prekmurskem Glasniku“ pod zgornjem naslovom en tipičen primer za kotnega novinarstva. Ta pisec „odkapčuje“, „zakapčuje pančor“ (kaj je to? italianski pančotto je pruslek), nasledno sovraži črko „h“, katero v 15 slučajih opusti na koncu reči; ter fabricira nove reči — na pol magjarske, ter nemške, na pol slovenske; morda je tudi bil ujetnik v Rusiji, ker pozna ruski sklon — „česvo“. Iz tega je videti, da je pisec nikoli ni študiral nikake slovnice in je čisto neučen človek. Njegovi magjarski izrazi kažejo na Prekmurca, a naslov je pa nikako ne prekmurski, ker tam vsi rečejo: „Mali vertovje“. Vkljub temu se pa on drzne članek pisati. Seveda za nivo Kodrovega „Prekmurskega Glasnika“ so takšni pisci tudi dobrodošli. Škoda je pa za papir in farbo, ko se take neumne reči tiskajo. — Pisec je gotovo ne „mali vért“, ampak velki boljševik, Bele Kuna tovariš, zato je tako divje zasikal, ko mu je člankar „Boljšev. zakonsk. načrta“ na rép stopil. Kaj bi pa ta pristen boljševik rekel, ako bi mu jaz povedal, da je tisti članek še premalo branil grofovske gradove? Ali je zmožen on razumeti, kakšna kulturna vrednost so grofovski gradovi za vso Krajino, da v teh gradovih in v njihovih parkih več stoletno kulturno delo leži! Naj si pogleda grad v Gornji Lendavi, v Murski Soboti, v Beltincih. Ta veličanska poslopja, ti krasni parki in vrtovi s svojimi posipanimi stezami! To je lepota, krasota Prekmurja! Kje so kulturna središča Prekmurja? Tam, kje so gradovi. Če nebi bilo v Beltincih gradu, kaj bi bilo z Beltinec? Bili bi postransko selo kot Lipovci. — Zato če je on prekmurec, bi moral zagovarjati obstoj gradov in bi moral zahtevati, da se grofom pusti toliko zemlje, da jim bo mogoče te gradove, ter vrtove in parke vzdrževati; ker bi smrtna škoda bila, ako bi grofi prisiljeni bili gradove prodati ter bi se porušili ali pa za grde magazine rabili, parki bi pa bili posekani. — Če se grofom pusti 300 —500 hektarov zemlje, zato pisec še tudi lahko kupi 5 oralov, ako res namerava „mali vért“ postati in delati.
In če je on slovenec, bi moral reči: Stoj vlada, ako pustiš v Vojvodini in Srbiji enemu posestniku 300 hektárjev, to je 521 oralov zemlje, zakaj ne pustiš tudi toliko v Sloveniji! Zakaj ta plemenska razlika? Da naj slovenec nikdar nemore bogat postati! Kje je tu enakopravnost? Ali saj konec članka svedoči, da
od tega pisca zdrave misli ni čakati. On namreč piše, da so magnati ljudem „tou zemlo z rok strgali na vrajže forme“. Naravnost tako so pisarili ogrski boljševiki v svojih novinah: „Népszava“ in „Vörös Ujság“. Gotovo se je on tudi od njih naučil te oslarije. Ako bi pa imel kaj inteligence in ako bi znal kaj iz zgodovine, bi moral znati, da so grofi ne vzéli, nego dáli zemljo; ker do leta 1848; je skoro vsa zemlja bila last grofov in plemenitašev. Kmetje so pa robotali grofu in so za to imeli svoj delež zemlje za porabo, ali ni kot last in so je ne mogli zapiti in prodati. Po 1848. letu so pa grofi morali odstopiti zemljo kmetom v last, ter so jim kmetje morali majhno rešitev platiti. Kaj je prišlo potem, znamo; kmetje so gladovali desetletja dolgo, ker so samostojno ni znali gospodariti. Kdaj so pa tedaj grofi strgali zemljo kmetom iz rok? Saj so sodišča od 1851. leta naprej točno vodila gruntne knjige kako bi pa potem kdo mogel komu silom zéti zemljo? Že morebiti, da je kjer kaki kmet prodal svojo zemljo iz lastne volje in jo je slučajno grof kupil, ker je pač on več plačal za njo, kot drugi. Da, strgali so kmetom iz rok zemljo, ali ne grofi, nego šparkase, kmetski oderuhi, gostilne in lastno lumpovanje. To je resnica. Ali kaj takega trditi, da so grofi komu na kak krivičen, način iz rok strgali zemljo, to je boljševiška demagogija, laž najhujše vrste! Seveda ki nema drugih razlogov za okrepitev svoje trditve, kot „kusto figo, korbač i bikovnico“, od tistega pač nemoremo kaj spametnejšega čakati.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Naročnikom naznanimo, da koncem meseca junija vsem stavimo naše liste, ki do toga časa ne plačajo naročnine. Ki ste naročili svojim Amerikancom, vzemite ravno to na znanje. Širitelov, ki redno vsako leto sterjajo svoj dug, se ne tičejo te reči. Sirote radi počakamo. V Ameriko moremo do sto Novin staviti, ar je naročijo ali domači ali amerikanci, plačati jih pa nešče nieden. Itak vse brezplačno delamo, da bi pa ešče gorplačüvali, celo pri tistih, ki lejko plačajo, ne more nišče želeti od nas. Vredništvo i Opravništvo Novin.
V Bratonci, dne 5. junija na risalski pondelek po sv. meši se je vršo jako dobro obiskan shod SLS pod milov nebov. Shod je odpro delegat krajevnoga odbora SLS g. Horvat domačin. Pozdravi vse navzoče poslüšalce, šteri je bilo više 2000 i se njim zahvalo za tako lepi obisk. Glavni govornik zborovanja je bio načelnik krajevnoga odbora SLS v M. Soboti g. Švikaršič.
Ljüdstvo ga z burnimi „živijo“ klici pozdravi. Govornik je v svojem nad eno vüro trajajočim lepim govorom orisal danešnji politični položaj. Kam koli ideš, vedno čüješ, da je ljüdstvo ne zadovoljno s danešnjim centralizmom. Ljüdstvo šče imeti svoje pravice in autonomijo. Ljüdstvo v Prekmurji pa posebno želej še železnico in material, šteroga je liberalna vlada zvozila iz proge M. Sobota—Hodoš, da se naj povrne nazaj, davki so ogromni, agrarna reforma ne dela po volji ljüdstva, vekši del kmetov mora ali bo moral odati svojo živino za voljo pomenkanja krme, ar ne dobijo senožati, V tom smisli so bile sprejete tüdi resolucije. Ljüdstvo je navdüšeno odobravalo lepo izvajanje g. govornika. Po govori g. Švikaršiča je prevzeo reč nadalje posestnik Bobovec iz Lipovec, šteri se za jako srečnoga čüti, da ravnoč v njegovom rojstnom kraji, v njegovoj fari ešče je krščanska vzgoja i prava kršč. pobožnost. To je dokaz, ar ravno v Bratonci so vrli „Orli“ doma. Razložo je poslüšalcom, kaj so Orli i njihove dužnosti. Potrebna je organizacija kmetov, naj čte ljüdstvo samo krščanske liste. Od gospodarskoga položaja je govorio g. Škafar iz Beltinec. Liberalna vlada že palik namerava povišati direktne davke na 200%., proti velki carini, naj vlada že enkrat izplača nam odtegnjeni 20% od štemplani penez, Lepi shod je uspel nadvse pričakovanje. Ljüdstvo se zahvalilo govornikom in mirno razišlo.
 Veliki Dolenci. 4. jun. na risalsko nedelo je vdarilo vu kravo na cesti, kda so domo gnali. Pastir je na kravo spadno, nikaj se je njemi ne zgodilo.
Čebelarski (rojarski) shod podrüžnice M. Sobota se vrši dne 25. junija t. l. ob 10 vöri predpoldne (ne kak je bilo objavljeno za 18. junija) na Tišini v čebelnjaki gosp. vučitela Antauera. Na te shod pride tüdi potovalni vučitelj za čebelarstvo (rojarstvo) gosp. Jurančič, ki bo ob tej priliki pregledovao roje po Prekmurji za voljo gnjilobe i bo dajal rojarom navuke (tanače), kak naj se te bolezni branijo. Na Tišini pa bo g. Jurančič pokazao, kak se od gnjilobe napaden panj razkuži. Vsi rojarji i prijatelji pridnih čebelic i sladkoga medü se na shod prav prisrčno vabijo.
Državna Borzna Dela v M. Soboti poroča z ozirom na članek v „Novinah“ št. 24. da dosedaj nema nikšega uradnega znanja o prihodu delavcev iz veleposestva Belje. Podpisani sem izvedel le pred par dnevi, da je prišlo več delavcev domo. Zakaj? to se ne ve. —■ Ar sam ne dobo do togamao niti od Direkcije imanja niti od delavcov, ki so prišli domo, nikšega znanja, sem takoj odpisal in zaprosil direkcijo, naj mi sporoči vzrok, zakaj so šli delavci od tistec in tüdi če je to istina!? Delavce pa
Podlistek.
Misijonsko poročilo našega prvoga prekmurskoga misijonara g. Kerec Jožefa iz portugalske naselbine Macau-China.
Kdaj smo si ogledali najfalejše posebnosti toga velikoga in najjužnejšega azijskoga mesta, smo naročili šoferju naj zavije proti domi. Po kratkoj jüžini se poslovimo od drügi patrov in nato si vsedemo v avtomobil in v spremstvi p. Cardosa odrinemo proti pristanišči na ladjo, zakaj krožila je vest, da bi najütriden zgodaj odrinili proti Hong Kongi. Ta ločitev je meni jako težko vstala, kajti že sem se preveč privado avtomobiljskoj dirki po lepem parki in po širokih obljüdenih cestah Azije. Po tak lepih dvodnevnih počitnicah se znova iti premetavat na morje, mi je nikak ne dišalo. Toda to ne bio cio mojega potüvanja, zato sem mogeo hoteč-nehoteč rajžati naprej šče dobrih sedem dni kitajskoga morja. Kda smo prišli do pristanišča, smo več ne najšli na prostori
kde smo zapüstili naš parnik. Zavoljo drage carine in velikoga navala drügih parnikov se je oddalo od klopi dobre pol vüre vožnje z barkov. Tam je lehko stao kak dugo je hoteo brez dače. Že je postajala noč: v mesti so vrtéle pogoste svetilke, na morji je pa postajala črna tema. Pater Cardosa je nas vse spokao v en čoln in naročo kitajci, naj nas pelja na ladjo „Trieste“. Kitajc je z toga nikaj ne zarazmo, nego vozo nas je z čolnom po singaporskih vodah, kje ta smo njemi kazali. Kmica je bila velka, ladij je pa puno bilo v morji iz šterih so blisketali električni posveti. Ne smo mogli spoznati kde stoji naša. Komaj smo pa bili na prostom morji, so valovi plüskali v naš čoln in malo je falilo, da smo ne odišli na dno morja za živež ribom in rakom. Kričali smo na pomoč i proti nebi i proti pristanišči. Božja pomoč je bila zaistino, da med takšim šumom valovje in tuljenja siren vnogih ladij, so začüli nekje oddaleč naš krič in nas prišli rešit z povodnim motorjem. Ne smo znali ne kitajski, niti malajski, ali vendar smo si pomagali z rokami in nekaj malo z ang-
leščino, da so nas odpeljali za šest dolarjev na „štalian sif“ — na italijansko ladjo. Od velikoga razburjenja smo skoraj celo noč ne mogli spati; v posteli smo en drügomi prepovedavali na kakši čüdoviten način smo se rešili iz smrtne pogibeli. Na ladji smo zvedeli, da šče komaj za dva dni odrinemo iz Singapore, zakaj vnogo lesa in indijskoga šibja so nalagali za Hong Kong in za Shangai. 16 veliki bark je stalo okrog naše ladje; bile so pune lesa in šibja, štero se je nalagalo v prazne magacine, iz šterih so prešnja dva dni izložili jugoslovanski ciment. 10 in 11 augustuša se je vsedlo na ladjo tüdi približno 600 kitajcov, sami delavci, ki so se peljali v Hong Kong in Shangai; vse té vnogi material je spravila vküp loydova agencija v Singapori. 11 augustuša poldné se je končalo delo nalaganja in nato smo odrinili ob pol eni iz singaporskih vodeh proti vzhodi. Na konci otoka smo srečali ponesrečeno ladjo, v šteri se je vužgalo skladišče premoga; dve angleški rešitki sta ji prišle takrat že na pomoč. Mi smo bili v odaljenosti kakiva dva kilometra in smo opazovali z dalnogledi to nesrečo. (Dale.)
2
NOVINE
18. junija 1922.
opominam, ki so prišli domo, naj mi pridejo pojasnit in tak pomorejo najti na šteroj strani je krivica ali na lastnoj, če ne na upravi veleposestva. Gda dobim od uprave velepos. odgovor, bom obširno povedal o vsej zadevi, a zaednok več nemrem, ár nemam ešče nikaj pozitivnega pri rokah. Čüdno je samo to, ka niti eden delavec nej prišo iz goričkoga, temveč samo iz dolnjega kraja, tü se lekar skoro pokaže vzrok na lastnoj koži pritožitelja, no bomo videli! Teliko pripomnim ešče, da mi je pisal goričanec od tistec, ka njemi je dobro tak da si bogše nemre želeti in da ima poleg dobre hrane in lepoga krüha ešče dnevno do 50—60 koron zaslüžka; gde si pa moremo želeti vekšo dobroto v dnašnjem časi. Šef Državne Borze Dela v M. Soboti, Kerec Franjo.
Amnestija ali pomiloščenje. Ob priliki ženitbe našega kralja Aleksandra I., se je izdala amnestija, poleg štere je okoli 15 jezero peršon pomiloščeni. Od toga pomiloščenja so pa izvzeti oni, šteri so pregrešili kaj proti državi. Iz mariborskoga zapora je že više 100 kaštigani izpüščeni.
Kak ščejo demokrati spraviti pristaše svojoj stranki. V D. Lendavi je neki uradnik demokrat, šteroga ime pa še zdaj neščemo na svetlo prinesti, je na te način šteo pridobiti Prekmurca za demokratsko stranko, da njemi je reko; saj gospod, vi ste še premlad, plačam vam pollitrčka, pristopite k našoj stranki, tam vas čaka lepa bodočnost, jaz vam pokažen par akt, pa bote včasi imenüvani za kanclista. — Odgovor: Zahvalim se vam gospod, pollitrčka si spite sami, vam bole trbej. — Prekmurci se ne dajo podküpiti.
Sokolska veselica v D. Lendavi, štero so dne 11. junija uprizorili naši sokolaši v ogradi Esterhazy-jovom, je od blüzi ne tak uspela, kak so to sokoli pričakovali. že tjeden dni so naprej razbobnjali, da pride najmenje 200 sokolov v kroji, a na njihovo veliko presenečenje jih je pa dosta menje prirajžalo v D. Lendavo. Pravični ščemo biti. Nam ne koristi pa ne škodi. Našteli smo pri obhodi po vulici 44 sokolic i 36 sokolov v kroji. To je bilo vse. I to iz cele napovedane okrogline; Čakovec, Varaždin, Ptuj itd. Torej grozno varanje! Obhod po vulici je pa bio naravnost blamaža za njih. Zabadav, v D. Lendavi so ne dobra tla za sokola. Vulica prazna, tiha i mirna, od niket ni en pozdrav, samo deca so bežala za njimi kak za komediajaši. I da so to grozovito blamažo tüji gosti sokoli ovarali, so se tak razčemerili, da so sami sebi kričali po vulici. — „živio, živio.“ Takšega sprejema so ne čakali sokoli v D. Lendavi. Zastav so njim dobri lendavčarje tüdi ne razobesili klub temu, da je g. dr. Čuš gerent že naprej tisti den dao razbobunjati po mesti, da občinstvo more zastave razobesiti. Pitanje je samo, kak pride g. Čuš do toga in odket si vzeme to oblast, da šče pritiskati na občinstvo, naj njegove sokole čaka z razobešenimi zastavami? Kak mi znamo „sokol“ je privatno telovadno drüštvo, šteromi pa nikak nejde ta čast, da bi ga mogli z razobešenimi zastovami sprejemati. Kljub velkomi pritiski jih je malo bilo viditi. Najbolje je okraso svojo palačo g. kraljevski notar. Dobro, da ta tiha pijajca našega ljüdstva že enkrat pokazala svojo farbo. Ali čüdimo se, kak pride edna Gombošica do toga, da dene vö svojo zastavo. Je mogoče ona sokolica? Kak znamo ta poštena ženska redno opravlja svoje krščanske dužnosti, teda sokolica ne more biti. Hja pritisk je pritisk! Zmoti vnoge poštene tüdi! Telovadba se je slabo obnesla. Sokolice so malo boljše telovadile, kak sokoli. Krivili so godbo, da ne dobro svirala. Kozel more biti nikak! Gosti sokoli iz tüji krajov so takoj vpamet vzeli, da so prišli na tla ne za njih pripravljena, zato so tüdi taki odkurili domo z sposebnim vlakom, z šterim so prišli že okoli 7 vüre. Domači sokoli se zna, da so se dobro zabavljali, da pa brez svaje i prepira to tüdi ne bilo, kak je že pač to navada pri njih. Na konci poči vsigdar bič. Po njihovi dejanji spoznate nje.
Bratonci. Dne 5. junija so se tüdi vdeležili sijajnoga shoda Slovenske ljüdske stranke vrli orli iz Bratonec pa tüdi iz Kroga jih prišlo lepo
število. Orli so navzoči bili pri sv. meši. Med sv. mešov je svirala beltinska godba s sodelovanjom beltinskoga mešanoga pevskoga zbora pod vodstvom g. nadučitelja Špragera. Krasno so popevali domačini beltinčarje. Orlom iz Kroga je proti šla godba i bratonski orli. Najlepše je bilo viditi, da so se pozdravili Orli bratonski i krogški. Pozdravila sta je okrožni predsednik orlov g. Horvath i načelnik krajevnoga odbora SLS g. Švikaršič. Po večernicah so priredili Orli dve krasnivi igri: „Burka iz vojaškoga živlenja“ i „Trepetinec“ šterivi sta jako lepo uspeli. Med igrov je zopet svirala godba i nastopo prvovrstni beltinski pevski zbor. Pri igri smo čüli tüdi Več govorov. Gučao je tüdi med drügimi „Orel“ brat iz Ljubljane, gosp. Rudolf Pipa. Govornik je tak navdüšeno gučao, da ne bilo človeka, ki se ne bi jokao, njegove navdüsene reči so globoko segnole vsakomi človeki v srce. Za njegov trüd se njemi najiskrenejše zahvaljujemo vsi bratončarje. Po končanoj igri je bila prosta zabava i ob 7. vöri večer je šlo mirno i pobožno ljüdstvo vsaki na svoj dom. Naše poštene prireditve si lehko vzemejo za zgled sokoli i vsi liberalci!
Država.
Kraljeska svatba. Dobili smo kraljico v osebi rumunske princezinje Marije. Dne 8 junija je postala ona pred oltarom žena našega mladoga kralja Aleksandra I. i tak tüdi ob ednim naša kraljica. Ob priliki kraljevskoga zdavanja so se vršile v Belgradi velke slavnosti. Celi Belgrad je bio obdani z zastavami i zelenimi venci, visoki dostojanstveniki, razni diplomati i zastopniki tüjih držav so se zbirali v Belgradi na kraljevsko poroko. Bile so velike svečanosti, vojaške parade, razsvetljava itd. Točno ob 10. je zapüsto kralj Aleksander svoj novi kraljevski dvor i podao se v automobili v stari dvor, kje se nahajala njegova bodoča žena z svojimi starišami. Ob ½ 11. se svatba pela iz dvora na 7 krasno okinčanimi kočijami pred saborsko cerkev. V cerkvi se zbrala že dühovčina na svojem določenom mesti, tak i drügi dostojanstveniki. Pred oltarom stoji patriark Dimitrij s svojimi šestnajstimi pravoslavnimi vladikami, püšpekami, na levi strani se nahajajo zastopniki drügih ver, katoliški püšpeki, muslimanski evangelčanski i židovski, na desnoj strani pa razne deputacije, višji častniki, ministri itd. Na sredi cerkvi stojita kralj Aleksander i njegova nevesta Marija, za njov pa princezinji
Ileana i Kira. Ob 11.20 je cerkvena svečanost končana. Rumunska princezinja Marija je postala kraljica Srbov, Hrvatov i Slovencov. V tom hipi zagrmijo vsi topovi (štüki) v Belgradi, zvonovi se oglasijo po vseh cerkvah. Po zdavanji je bio slavnostni obed na kraljevskom dvori i potem so se vršile razne vojaške parade. Na drügi den se kraljevska dvojica odpelala z dvornim vlakom na Bled, gde ostaneta par tjednov.
Svet.
Več jezér jugoslovanski vagonov stoji ešče v Nemčiji. „Balkan“ javlja, da v Nemčiji na železniškoj progi Pesrau-Regensburg že par mesecov stoji več jezer vagonov, štere bi mogla Nemčija dati našoj državi na račun vojne odškodnine. Vagoni se tam kvarijo i zdržavljejo reden promet. „Balkan“ pri toj priliki ostro napada ministra za promet i finančnoga ministra za voljo nemarnosti, da ne včinita nikaj, da bi se vagoni ob pravom časi prevzeli.
Domača i svetovna politika.
V Belgradi je preminoči tjeden počivalo politično delo za voljo pripravljanja na kraljevsko poroko. Po zdavanji kralja, dne 10. junija se je sela vküper obprvim narodna skupščina. Na toj seji je izvoljeni bio poseben odbor za ureditev gospodarski odnošajov v Dalmaciji i za razdelitev veleposestev. Od Jugoslovanskoga kluba so bili izvoljeni v odbor poslanci Barič, dr. Dulibič i Sušnik. V političnih krogi se govori, da g. dr. Žerjav po kraljevoj poroki bo mogao podati svojo demisijo. Dr. Žerjav je je zapleteni v nekšo olovsko afero. Ta afera pa zbüdila v kraljevskom dvori jako neugodno razpoloženje do dr. Žerjava. Zato je sam ministerski svet za to, da se njegova demisija naj sprijme. — Ne nemogoče, da pride celo do vladne krize. V tom slučaji bi se sestava novoga kabineta poverila g. Stojani Protiči ali šteromi drügomi njegovomi političnomi zavüpniki. Pro-tičovo potüvanje v Zagreb — pravijo — je v teznoj zvezi ž njegovov misijov.
Na Vogrskom so preminoči tjeden bile volitve narodni poslancov. Vlada je dobila velko večino.
Pošta.
      Bratec Janoš Motovilci 40. Ne mogoče nikaj zvedeti. Posküsite se pa obrnoti na Rdeči Križ v Ljubljano. 
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Feller-jev „Elsafluid“
kot KOSMETIKUM *
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvježujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in
vrlo prijetno sredstvo za drgnenje
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakoga: 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica . 72 K
Za prodajalce:
12 dvojn. ali 4 spec. steklenice . . . 300 K 24	  „	   „  8	   „	   „	   .	 .  .  560 K
36	  „	   „ 12	   „	   „	   .	 .  .  800 K
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi.
PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 8 Kr. in Kr. 12; Elsa mentolni klinčič 16 Kr.: Elsa posipalni prašek 12 Kr.; Pravo Elsa ribje olje 80 Kr.: Elsa voda za usta 48 Kr.; Elsa kolonska voda 60 Kr.; Elsa šumskimiris 60 Kr.; Glycerin 16 in 60 Kr.; Lysol, Lysoform 48 Kr.; Kineski čaj 4 Kr.; Elsa mrčešni prašek 16 Kr.: Strup za podgane in miši po 16 i 20 Kr.
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA 40—20.     donja Hrovaško. Centrala št. 146.
ZDRAVJE
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta. Za lekarnarja Fellera: „ELSA“ LILIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo lepote“; 4 kosi z zamotom in poštnino 120 Kr.
„ELZA“ OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, sončne pege, zajedance, nabore, i t. d., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kron.
„ELSA“ TANOCHINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost i t. d., 2 porcelanasta lončka z. zamotom in poštnino 80 Kron.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. RAZNO: Lilijno mleko 24 Kr.; Brkomaz 10 Kr.; najfinejši Hega-puder Dr. Klugera v veliki originalnih škatuljah 40 Kr.; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 40 Kr.; puder za gospe v vrečicah 8 Kr.; zobni prašek v škatljah 12 Kr.; v vrečicah 8 Kr.; Sachet diševa za perilo 12 Kr. Schampoon za lasi 8 Kr.; rumenilo 12 listkov 48 Krv, najfinejši parfem po 48 in 60 Kr.; Močna voda za lase 80 Kr. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebaj računa.
EUGEN V. FELLER, lekarnar STUBICA donja 40—25.	centrala št. 146. Hrovaško.
Delniška glavnica K 30.000.000
Ček. račun Ljubljana št. 12620.
SLOVENSKA BANKA
Centrala v Ljubljani
podružnica Dolnja-Lendava, Glavna ulica št. 80.
Küpüje i odava peneze i blago — dolare najboše
plača. —
Da intereš od vlog na hranilne knjižice i na tekoči račun po najvišišoj obrestni meri. Da vsake vrste porgo.
Tisk: Ernest BALKANYI D. Lendava