164. JtevlM • UiMInL t silil 19. HU 1911 XUV. leto. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: ćt\o lete.......K 24- pol leta......., 12*- četrt leta 6- na mesec v upravništvu prejeman: celo leto.......K 22*— pol leta.......» 11*— četrt leta.......550 na mesec . 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knailova ulica si. 5 (v pritličju levo), telefon ŠL 34. nedelje 2n lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, lnserati itd. to je administrativne stvari. -i- Posamesaa številka volja 10 vtaorlov. - Na pismena naročila brez istodobne vpotlatve naročnine se ne ozira. »Narodna tiskarna*1 telefon ŠL 85. .Slovenski Narod" velja po pošti: Ta *.vstro-Ogr*ko: celo leto.......K 25-— pol leta........ 13 — četrt leta......,650 na mesec......> 2*30 za Nemčijo: celo leto.......K 28* za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30* Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnletvo: Knsflova alica Si. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon st. 05. Prestolni tovor. Cesar je včeraj s prestolnim govorom otvoril novi državni zbor, drugo zbornico, izvoljeno na podlagi splošne in enake volilne pravice. Prestolni govor je to pot precej dolg in navaja celo vrsto nalog, ki jih naj reši novi parlament z vlado. V Avstriji smo že mnogo let sem navajeni, da se v prestolnem govora očrta nekako maksimalni delavni program, in da se potem dejanjsko reši in dožene samo minimum tega, kar je bilo napovedano. In kakor stoje stvari, tndi sedaj ni pričakovati, da bi bil v dobi šestih let resen ves ta program, ki ga je očrtal prestolni govor. Veliko bo že, če bo rešen le minimum. Izmed v6eh nalog, ki jih navaja prestolni govor, štrlita venkaj dve, ki sta za vlado gotovo najvažnejši in za ljudstvo najmanj veseli. Pomnoži-tev armade in novi davki, to sta tisti dve nalogi, ki jih postavlja prestolni govor v prvo vrsto in poleg katcili izgledajo vse druge naloge samo kot nakit, samo kot sladka vodica, ki naj olajša zavžitje grenkih pilul. Zaeno s pomnožitvijo armade, ki naloži prebivalstvu silen krvni davek, se obeta skrajšanje prezenčnega službovanja, namreč dveletno aktivno službovanje, a vsakdo ve, da bo to dveletno službovanje le fiktivno in ne resno. Ne samo da pri različnih vojaških kategorijah ostane še dalje v veljavi triletno službovanje, tudi pri tistih oddelkih, kjer bo veljalo dveletno službovanje, bo poveljstvo imelo pravico, zadržati vojake tri leta v aktivni službi. In finančna reforma. Minister zn na njih del, grof Aehrenthai, je vodil tako spretno politiko, da je danes avstro-ogrska država v največjih denarnih stiskah in da skuša vlada že več let sem z različnimi davčnimi projekti napolniti prazne državne blagajne. Ogromna bremena nas čakajo, tako ogromna, da se človeku kar tema dela pred očmi, ee računa kakšni bodo efekti posamičnih davčnih projektov. Da bi parlament raje do volil ta ogromna bremena, naj odpade iz dohodkov novih davkov nekaj tudi na dežele. To sta glavni nalogi novega parlamenta, kakor jih precizira prestolni govor in dobiti večino v parlamen- tu, ki bo ljudstvu navalila ta gorostasna bremena, to je naloga barona Gantscha. _ Krili so se! J ugoslovanska državnozborska delegacija je bila v minolih štirih letih razdeljena na dve skupini, na ŠusteršiČev klub in na Zvezo južnih Slovanov. Dr. Šusteršič je svoj klub takoj obnovil in zopet mu je pristopil tudi tisti Grafenauer, ki bi bil pri volitvah sramotno propadel, da mu niso dali s>*ojih glasov slovenski naprednjaki. JSaino s pomočjo slovenskih napr^d-njakov je dobil Grafenauer svoj mandat, a ko ga je imel, je šel v Šu-steršičev klub.a A temu se nič ni čuditi, saj smo doživeli zdaj še čudnej-še stvari. »Zveza južnih Slovanov« se ni obnovila. V minolem parlamentu so bili v tej zvezi slovenski napredni poslanci, tržaški poslanec, istrski poslanci in večina dalmatinskih j>oslan-eev. Z ozirom na spremenjeni .položaj, z ozirom na to, da je baron Gautsch prevzel vlado in da išče za-slombe pri južnih Slovanih, se je '/.lasti naš list zavzemal za ustanovitev zveze vseh jugoslovanskih parlamentarnih skupin po vzoru skupnega češkega kluba in nemškega National-verbanda. Taka zvev-a pa se ni dala ustanoviti. Niso je hoteli dalmatinski poslanci, ki odklanjajo sploh vsako skupnost z dr. Šusteršičem. Ti dalmatinski poslanci so ustanovili svoj klub, Spinčič, Laginja, Mandić. Gre-gorin in Kvbaf pa svoj klub. Zakaj se ta dva kluba nista mogla združiti, zakaj niso ti poslanci obudili »Zveze južnih Slovanov«, to še ni pojasnjeno, a menda so to skuhali v Trstu, kjer so se neke merodajne osebe že pred mesecem ogrevale za vstop v ŠusteršiČev klub. Primorski poslanci dr. Grego-rin, dr. Laginja, Mandić, dr. Rybaf in Spinčič so si začasno ustanovili svoj klub, kateremu je načeloval Spinčič, včeraj pa je ta skupina for-melno vstopila v klerikalni Šusterši-čev klub. Pogajanja so trajala več dni in poroča se, da je dr. Šusteršič i/javil, da sprejme imenovane hrvašk** in slovenske poslance, da pa ne sprejme LISTEK. Skušnjave Tonažo KrniežUavčKa. Šaljiva povest; spisal L. Šepetavec (Dalje.) Na starega leta dan je bil Tomaž slovesno instaliran kot blagajnik gospodarske centrale. Svojo svečano obljubo, da bo delaven, zvest in pošten je koj na novega leta začel izpolnjevati na način, da je kar pod roko sam sebi zvišal mesečno plačo za sto kron. Z ozirom na svoje novo službeno dostojanstvo se je odločil na večjo denarno žrtev in si je kupil nekaj uovih oblek, novega perila in novih Čevljev. Ko se je prvič s cilindrom in v elegantni zimski obleki prikazal v okolišu šentflorjanske ulice, so ljudje kar skupaj drli in ga občudovali, gospa Ines pa je gledala za njim s solzami v očeh, kajti slutila je, da bo zdaj kmalu konec že itak precej redkih obiskov Tomaževih. Tudi Natalija je dolgo in zamišljeno gledala za Tomažem in je bila zopet enkrat ves dan slabe volje. Naposled je Tomaž naročil svojemu nominelnemn očetu naj poišče kje v bližini Magarče ve gostilne primerno stanovanje. Tomaž in Boltežar sta vsa ta leta prebivala kot podnajemnika pri upokojenem eksekutor-ju Smoletu. »Jaz spim v podstrešni kamri In vi, ki ste takorekoČ moj oče, pa spite v nekdanji jedilni shrambi,« je Tomaž govoril Boltežar ju. »To za naju ni več primerno in, treba je dobiti boljše stanovanje.« Boltežar je bil zadovoljen, a stari Smole se je tega naznanila sila vstrašil, zakaj vedel je, da tako zanesljivih podnajemnikov za svoja dva brloga ne dobi iz lahka. Smole je bil ves žalosten, kajti vajen je bil Bolte-žarja in je imel rad Tomaža in kar ni se mogel sprijazniti z mislijo, da bi se ločil od njiju. »Kaj bo, kaj bo,« je tožil. »Glej Boltežar, nikar me ne zapusti. Saj bom tako kmalu umrl. Ko bi bila Natalija preskrbljena, bi že nič ne rekel; a zdaj je že 24 let stara in še vedno ne vem, kako 6e bo preživljala, ko bom zatisnil oči.« »Bo pa vendar pri gledališču kaj naprej prišla,« je menil Boltežar, ki se mu je Smole smilil. »Nič ne bo, nič ne bo,« je zdiho-val Smole. »Zadnjič sem šel sam nad režiserja, pa sem ga prosil, naj ji da, kako vlogo. Samo da bo pokazala svoje zmožnosti. Z najmanjšo vlogo bo zadovoljna, sem rekel režiserju. Pa kaj mi je rekel. Tako majhnih vlog sploh ni, da bi jih ona mogrla igrati, dr. Kavniharja, poslanca ljubljanskega. Ce je dr. Šusteršič res kaj takega izjavil, se je prav po nepotrebnem trudil. Dr. Kavnihar ni nikoli reflektiral na to, da bi postal član Šusteršičevega kluba. Če bi se bila obnovila »Zveza južnih Slovanov«, ali če bi se bila ustanovila skupna organizacija vseh Jugoslovanov po vzoru Češkega kluba, potem bi se gotovo tudi dr. Ravnihar ne branil ji pristopiti. A njegove izjave na raznih shodih pričajo očitno, da na vstop v ŠusteršiČev klub sploh nikoli ni mislil in kot napredni poslanec tu-di misliti ni mogel. Šusteršiču je bilo od vsega začetka na tem, da prepreči ustanovitev skupne organizacije jugoslovanskih poslancev po izgledu Češkega kluba in da zbere kar mogoče mnogo jugoslovanskih poslancev v svojem klerikalnem klubu. To se mu je posrečilo. Presenetljivega ni v tem nič. Dr. Laginja je bil vedno klerikalec in v najtesnejši zvezi z dr. Šustersičevo ljudsko posojilnico, Spinčič je duhovnik, Mandič je duhovnik, dr. Rvbai* je bil pred zadnjo volitvijo pri tržaškem škofu in se je ž njim tako dobro sporazumel, da so vsi duhovniki zanj glasovali, dr. Gregorin je pač kandidiral na napredni program in je z naprednjak i ~ premagal klerikalnega protikandidata, a kakor se vidi, ga to ni oviralo vstopiti v klerikalni klub. Našli so se! Tako je zdaj pod komando dr. Susteršiča zbrana velika večina jugoslovanskih poslancev in pojde pod klerikalno zastavo v boj za ŠusteršiČev ministrski portfelj. Kakor rečeno, nas to ni presenetilo. Ze davno vemo, da kranjski klerikalci s primorskimi krogi nekaj ^>mavšlajo«. Pokazalo je to postopanje Mandićevo v delegacijah, pokazale so to zlasti zadnje volitve, ko so kranjski klerikalci v Dalmaciji mešali kar so mogli, v Trstu in v Istri pa se niso ganili, no, in kakor rečeno, vedeli smo že pred mesecem, da so v Trstu hudo navdušeni za vstop v ŠusteršiČev klub. - Politična kronika. Seja kluhovih načelnikov je včeraj sklenila, da bodi predsednik zbornice dr. Svlvester. Predsedoval je dr. pl. Fuchs. Posl. G r o s s je izrekel mnenje, da odgovarja parla-metaričnemu običaju, da se predsednik izvoli iz najmočnejše stranke.Kot kandidata je nemški »Nationalver-band« nominiral dr. Svlvestra. Posl. B i 1 i n s k i je rekel, da se še ne more izjaviti, ker poljski klub še ni sklepal o tem; vendar pa upa, da bo klub sprejel kandidaturo dr. Syive-stra. Obenem je pa prosil, naj se poljskemu klubu prepusti predsednikovo mesto v proračunskem odseku, za kar kandidira klub dr. Koritovske-g a. — Posl. Korošec je izjavil, da njegov klub ne priznava principa, da se mora predsednik izvoliti iz najmočnejše stranke. O predlagani kandidaturi bo njegov klub še-le sklepal. — Enako mnenje je izrekel tudi dr. F i e d 1 e r. Zavzemal se je za to, naj se tudi pri tej volitvi vpelje turnus, kakor v delegacijah. — Posl. dr. A d 1 e r je rekel, da ne ugovarja predlogu posl. Grossa in da bo o tem poročal svojemu klubu. Dr. E b e n -h o c h je izjavil v imenu krščansko-socijalne stranke, da bo ta glasovala za dr. Svlvestra. Enake izjave so podali poslanci M a 1 f a t t i , Conci in Simonovici. Poslanca C h o c in Kramar sta izjavila, da jima je oseba dr. Svlvestra in njegova kandidatura simpatična, vendar pa protestirata proti principu, da bi se moral predsednik vedno voliti iz najmočnejše parlamentarne skupine. — Kar se tiče podpredsedniških mest, se je konferenca načelnikov zedinila, da naj one stranke, ki so imele do zdaj podpredsedniška mesta, tudi zdaj nominirajo svoje kandidate. Na predlog posl. Romanczuka so po kratki debati sklenili, naj se v petek razven predsedstva izvolijo nekateri odseki, tako predvsem legitimacijski odsek in imunitetni. O vprašanju, koliko članov naj imajo posamezni klubi in kako naj se to število porazdeli med posamezne stranke, bo sklepala v četrtek konferenca načelnikov. e e Češki radikale! so sklenili, vložiti v zbornici predlog, naj se obtoži Bienerthovo ministrstvo zaradi* vpo-rabe § 14. Klub bo v zbornici uvedel tudi akcijo zoper pod ražen je tobaka, e e Češki enotni klub je včeraj sprejel vse one češke poslance, ki do zdaj še niso bili v klubu. Sprejeti so bili vsi člani Stranskvjeve skupine, neodvisni agrarec Prašek in Z a -h r a d n i k. Kar se tiče delovnega programa državnega zbora, bi bili Cehi pripravljeni dopustiti, da se bančna predloga reši, vendar pa v, neizpremenjeni obliki, brez predlogov, katere je stavil posl. dr. Le-c h e r v nemškem »Nationalverban-du«. e • Klub poljskih socijalnih demokratov je imel včeraj sejo, v kateri se je sklenilo, predlagati socijalnedemokratični m klubom drugih narodnosti, da naj se, dokler skupno postopanje socijalno - demokratičnih poslancev vseh narodnosti v državni zbornici ni mogoče, pooblaste vsaj predsedniki posameznih klubov, da smejo v skupnih zadevah sporazumno postopati. m v Liberalni laški državni poslanci so se v posebnem klubu konstituirali in izvolili posl. Malfattija za predsednika. * Odprava praznikov je našla povsod velik odpor ne samo med delojemalci, marveč pred vsem tudi med duhovniki samimi. V Avstriji so se že vodilni krogi izrekli proti odpravi in sedaj je prišla tudi Nemčija. Papeževa novotarija se bo raztezala zato najbrže samo na Rim in italijanske škofije, če bo to pripustilo delavstvo in ne bo imela vlada nobenih pomislekov. e V včerajšnji seji ogrsko - hrvaškega državnega zbora je začela opozicija takoj začetkom seje s tehnično oo6trukcijo. Predsednik je sporočil, da prosijo nekateri poslanci za dopust treh do petih tednov. Opozicija je nato zahtevala, naj se po imenih glasuje o vsakem posameznem dopustu, kar se je tudi zgodilo. — Ta tehnična obstrukcija je povzročila, da je vlada začela misliti, ali bi ne kazalo, da se vendarle začno uporabljati energičnejša sredstva. Kakor se govori, bo opozicija popolnoma jasno situacijo s tem ustvarila, da bo vladi svetovala, naj odstopi, ali naj pa razpusti zbornico, ker opozicija nikakor ne bo dopustila, da bi se v, zbornici še nadalje zborovalo. Ministrski predsednik K h u e n-H e d e r -vary je še vedno na stališču, naj se mirno prenaša nasprotovanje opo- je dejal režiser, in prisegel je, da bo Natalija vedno izvrstna koristovka, pa nič drugega. In pri nemškem gledališču je tudi niso hoteli.« »Hudo je, hudo,« je menil Boltežar. Natalijina usoda ni prav nič vplivala na hladnokrvnega Boltežar-ja. »Naj pa gledališče pusti.« »Bom ž njo govoril,« je resigni-rano izjavil Smole. »Vsak dan ji pri-digujem, naj pusti gledališče in naj gre šivat, pa me neče poslušati. Ali pa pravi, da je umetnica, ne šivilja. Ali pa deklamira, da igralka brez gledališča je kakor zvezda brez neba.« Eksekutor Smole je s svojimi lamentacijami vsaj toliko dosegel, da Boltežar ni šel iskat stanovanja, kakor mu je naročil Tomaž.Lagal je, da ne more nič najti, in delal to pasivno rezistenco toliko vztrajne je, ker je bil Smoleta tako vajen, da se ni hotel od njega ločiti. Nekega takega dne v mraku sta sedela Smole in Boltežar za mizo in se pomenkovala, Natalija pa je sedela pri njiju in je šivala kostum, ki je imel namen, kar najmanj pokriti. Naenkrat je prilomastil v sobo Luka Magarac. Vsi so se začudili, kajti Smole in Boltežar sta bila sicer vsak dan v Magarčevi krčmi, a na svoiem stanovanju nista Magarca že dolgo videla. »Glej ga, Luko! Saj je res Luka! Poglej no! I kaj te je pa prineslo. Sedi vender!« Tako sta obenem govorila Boltežar in Smole in sta bila radovedna, kaj pomeni Magarčev obisk. »A gde je kućegazda? Ovaj vražji dečko! Gdje je?« Tako je stoječ sredi sobe vpraševal Luka Magarac. »Koga pa iščeš)« je vprašal Smole. »Kućegazdu, novoga gospodara. Vrag ga stvorio! A gdje jel« »Kakšen gospodari Ali se ti blede T« »Kućegazdu tražim, novoga gospodara, Tomaža Krmežljavčka. Zar ga ne poznaš više, sveca ti tvoga pijanoga? Tomaža tražim.« »Čegav kučegazda pa je Tomaž t« je porogljivo vprašal Boltežar in gledal svojega starega prijatelja, kakor bi hotel uganiti, če je pijan ali če je znorel. Luka Magarac je vrgel klobuk na mizo, uprl obe roki ob boki in je zmetal Boltežar ju vso svojo bogato zbirko izbranih hrvaških in madžarskih žalitev ob sivo glavo. In ko si je tako olajšal dušo, se je na novo razkoračil. »Dakle slušaj,« je dejal. »Tomaž Krmežljavček je kupio kuću, u kojoj imam gostionicu, kupio i platio. Petnajst hiljada kruna je platio te je sad moj kueegasda, moj gospodar. Je-li razumiješ 1« »Ne,« je odkritosrčno izjavil Boltežar. »Ali sem jaz znorel, ali pa ti.« Luka Magarac je vsel svoj klobuk s mize in ga vrgel ob tla, obsul Boltežar ja i rumasskinii, italijan- skimi in nemškimi psovkami in mu potem v daljšem govoru pojasnil, kaj se je zgodilo. Bistvo njegovega pripovedovanja je bilo, da je Tomaž že dlje časa hodil ogledovat hiso, kjer je imel Magarac gostilno in da je imel z gospodarjem dolge pogovore. Ta dan je pa gospodar naznanil Magarcu, da je svojo hišo prodal Tomažu in da mu je Tomaž izplačal 15.000 kron v gotovini, 15.000 pa jih ima na hiši hranilnica. In povedal je gospodar, da se izseli iz hiše, ker misli Tomaž sam priti v njegovo sta no vanje in da se naj Magarac hitro s Tomažem domeni zaradi gostilne, ker je več krčmarjev, ki bi jo radi prevzeli. »Dakle, gdje je kućegazda, dobri moj prijatelj Tomaži« tako je končal Magarac, a odgovora ni dobil, kajti njegovo poročilo je vsem sapo zaprlo. Poročilo Luke Magarca je bilo resnično. Tomaž je bil res ta dan postal hišni posestnik. Boltežar in Smole sta samo strmela in kar pojmiti nista mogla, da je Tomaž v kratkih letih prištedil in prišpekuliral toliko denarja. Vesela pa sta bila oba in radevolje sta šla v Magarče v o gostilno, da bi tamkaj Tomaža pričakala in mu čestitala in na njegove stroške in na njegovo zdravje izpraznila nekaj literčkov. (Dalje prt nodaJMJj aicrje. Najbrže bodo podaljšali čas vosameanih sej. Ustanovitev: nove hrvaške stran-Ite po banu dr* Tomašiou, je vendar isplivala na hrvaške politične kroge, čeprav tega nočejo javno priznati, iv^se kaše, da se bodo politične stranke na Hrvaškem vendarle združile sope r sistem, dokler je še čas. To bi se moralo sicer že zdavnaj zgoditi, fvrzrokov za to je bilo dovolj. In tako je hrvaško - srbska koalicija v zadnji seji eksokutivnega odbora z ozirom na to, da se je situacija vsled ustanovitve nove stranke izpremeni-ta, sklenila, zvezati se z državnopravno opozicijo. Dne 24. julija je sklicana plenarna seja koalicije, ki vse bo posvetovala in sklepala o skle- mh odbormTih. • m m Kossuthova stranka in J ust ho v a stranka se nameravati zediniti. Jutri imati obe stranki skupen banket, na featerem se bo razpravljalo o tej za-oevi. Za predsednika združene stranke bi bil izvoljen J u s t h , dočim bi tnl K o s s u t h častni predsednik. — Kakor se govori, hi dovolila Justho-va stranka Kossuthovcem v vprašanju volilne reforme nekatere koncesije in bi predvsem omejila svojo zahtevo po splošni .volilni pravici le na mesta. s V Albaniji se vstaja vedno bolj £iri. Goneral Abdula paša, ki Je imenovan za vrhovnega poveljnika Albanije, se odpelje koncem tega tedna y spremstvu več častnikov v vstaško ozemlje. Polkovnik Kizza je imeno-■van za poveljnika pete divizije v (Skadru. — Vrhovni komando v Albaniji sporoča v Carigrad, da je kakih 20 Malisorov napadlo v ponedeljek taborišče v Broji, da so jih pa turški vojaki pregnali. Interesantno pri tej praski je, da so Turki streljali s puškami in s topovi na onih 20 mož, kar kaže zmedenost poveljnikov in strah pred vstaši. Albanska 'četa se je po kratkem boju umaknila. Tudi v okolici Korice zasledujejo albanske čete. tam so poslali nad Albance bataljon strelcev in več strojnih pušk. — Tudi na obali se situacija vedno bolj poostruje. Avstro-Ogrska in Italija nameravate skupno storiti vse, kar je potrebno za varstvo prometa z ladjami in za varnost svojih podanikov. — Agent avstrijskega Llovda v Santi Quaranti v Albaniji je zapustil mesto, ker se širi tudi že tam vstaja. Tudi več uglednih rodbin je zapustilo to mesto, znamenje, da bo tudi tu izbruhnila y kratkem vstaja v polni moči. * * Srbskega ministrskega predsednika Milovano vica napadajo opozici-jonalni listi, ker je kljub kritičnemu položaju na Balkanu, nastopil daljši ilopust. Listi kritizirajo tudi dejstvo, da. se je ministrski predsednik izja-.vrl, da hoče vladati y smislu Pasiće- >ega kabineta^ s * Nove železniške zgradbe v Turčiji je bil sklenil zadnji turski ministrski svet. Ministrski svet se je odločil za sledeče progo: Priština-San Giovani di Medua, Bitolj - Janina, Ohrida - Dobre, Bitolj - bolgarska meja, Karaferina - grška meja. Nadalje zgradi Turčija železnice v A na toli ji, Trapecuntn in Erzerumu, ter dve stranski progi. Vse te železniške proge zgrade francoski podjetniki in so posledica dolgomesečnega truda francoske diplomacije pri porti. Seveda je v /vezi i gradnjo teh železnic tudi visoko posojilo, ki je mora najeti Turčija. s * * ,V Jemenu prede Turkom tudi fcelo huda. Kljub ogromnim žrtvam &e morejo ukrotiti vstaških Arabcev, ki so v zadnjih dneh razdrli vo^ dovod v Lohajo in porezali brzojavne žice. Ministrski svet v Carigradu ee posvetuje, ali bi ne bilo primerno, j>oslati v Assvr novih vojev. m Marokansku vprašanje jo baje že tako dozorelo v prvih dveh razgovorih Kiderlen - Wachterja in Cam-lxma, da sta se sporazumela o reme-jjih nove pogodbo. Vendar pa bo trajalo še nekaj časa, prodno bodo vsi detajli izdelani, tudi baje niso na francoski strani posebno naklonjeni hitri rešitvi vprašanja, ker gre za teritorijalne kompenzacije Nemčiji na škodo Francoske. — Glede zadnjih dogodkov v Elksarju, je j>oročal francoski zunanji minister, da je storila francoska vlada pri španski vse potrebne korake. Francoski poslanik v Madridu se je vrnil včeraj zopet na svoje mesto. Štajersko. Iz Trbovelj. Družinska d r a -m a. Viktor Knez, sin Uršule Brodnik, je bil sicer jako dober fant v treznosti, a pijan je bil zverina. V j nedeljo večer je prišel zopet v gostil- j no svoje matere, kjer je začel razsa- I jati in vpiti, da mora biti eden mrtev. Končno se je lotil gosti lnioerke, svoje matere, ki je že tretjič omofce-na. Mati mu je komaj ušla. Moža njenega, Jožefa Brodnika, selo mirnega človeka, je vendar popadla jeaa in tudi v bojazni sa svojo leno pograbi noš, ki ga imajo za kruh remati, ga odtrga od deske in udari svojega pastorka Kneaa a konico noža po glavi, tako da mu je prebil glavo do možganov. Zdravnik dr. Žižek se je na vso mod trudil, oteti ranjencu življenje, a bilo je zaman. Ob strašnem jokanju in vpitju domačih je izdihnil. — Očma Brodnika so orožniki odpeljali, doma je pa vse v obupu. Fant je bil delj Časa na Nemškem pri rudarjih in je bil drugače zelo eleganten in lep človek, da so se tudi dekleta stepla zanj, sicer je pa živel v vodnem pretepu. Bil je zdrav in močan, kakor medved. Vse se ga je balo. Končno je iztaknil, kar jc vedno iskal. Tragično je pač to, da ga je ravno lastni očem moral usmrtiti. Ob tej priliki bi vprašali slavno občino, če redarstvo izpolnjuje svoje dolžnosti? V zadnjem času se ponavljajo razni izgredi in maršikaterikrat se po cele noči razsaja, vriska in vpije po vasi, a od policajev se nihče ne gane. Včasih, ko je bil samo en policaj, je bil večji mir, ko sedaj! Naš policijski st ražmojster je preveč prizanesljiv. Take pijane razsajače kar ob pravem času v luknjo, da se s tem preprečijo večje nesreče. Na Dolu pri Hrastniku jc orož-ništvo aretiralo 191etno dekle Franci ško Kainšak, ker je odstranila na nedopustni način sad telesa ter ga zakopala. Dekle je baje izrazilo, da je dobilo sredstvo za to pri dr. Z. v Celju, kar menda pač ne bo istinito. Zlet celjske sokolske župe v Središče so je obnesel, kakor je bilo pričakovati, izvanredno sijajno. Navzlic velikim stroškom in oddaljenosti — Središče leži na skrajni iztočni štajerski meji — so se udeležila zle-ta po večjih doputacijah sledeča sokolska društva: Celje (24 telovadcev z zastavo), Sv. Jur ob J. ž., Sv. Lenart v Slov. gor., Ljutomer (z zastavo), Maribor (26 telovadcev, ena vrsta telovadk), Ptuj. Kajhenburg in Žalec (z zastavo). Varaždinski Sokol je bil zastopan po 20 bratih v kroju. Došel je z njim tudi znano izvrstno izvežban naraščaj. Štajerskih sokolov v kroju je bilo 116. Poleg sokolov so se udeležili zleta skoro vsi odličnejši narodnjaki iz Maribora. Ormoža, Ljutomera. Ptuja in vseh bližnjih krajev ter naravnost ogromna množica ljudstva. Mod izletniki sta bila tudi gg. senatni predsednik dr. M. Ploj in dež. poslanec središkega trga dr. Vekoslav Kukovee. Ob 11. dopoldne se je vršil na središkom kolodvoru sijajen sprejem štajerskih sokolov. V imenu pripravljalnega odbora, ki je Javnost naravnost vzorno pripravil, je pozdravil došle branitelje naroda in napredka, brate sokole g. Ivan Kolarie, podžupan sre-diški. Odgovoril mu je v zbranih besedah starosta Celjske sokolske župe dr. Jos. Karlovšek iz Celja. Na to je šel sprevod sokolov z godbo in narodno konjenico na čelu v slavnostno okrašen tnr. Dopoldne so bile še telovadne vaje, opoldne pa so se vršili skupni obedi v raznih gostilnah. Postrežbo je vse hvalilo, srediski gostilničarji so se izborno posta ili. Popoldne so došli i brzovlakoin varaždinski sokoli, katere je pozdravil starosta Celjske sokolske župe, dr. Karlovšek. Odgovoril mu je podsteroata varaždinskoga Sokola, brat O. Šantl. Potem so korakali sokoli pred občinsko hišo, kjer jih je ob prisotnosti občinskih odbornikov trira Središče j n dež. posl. dr. Knkovca pozdravil v jedrnatem govoru župan Josip Sinko v imenu narodno-naprodnega Sr«>rli-šca, v imenu srediski h fantov na Ko-oevar ml. Odgovoril mu je v sijajnem govoru dr. Karlovšek. Po obhodu sokolstva s prapori jk> irf^n se je podalo na telovadišeo, ki je bilo prirejeno na lenem travniku pod občiu-skim gajem. V gaju samem pa je bilo vse kar najlepše pripravljeno za ljudsko veselico. Izboren telovadni nastop sokolstva je občudovala ojrroinna množica ljudstva iz celoga okraja; bilo je do 5 tisoč ljudi. Škoda, da je telovadbo nekoliko motil dež. Po telovadbi, ki jo je vodil z znano strokovnjaško spretnostjo načelnik celjske sokolske župe in starosta celjskega Sokola br. Jos. Smert-nik, je spregovoril zbrani tisočglavi množici dež. posl. dr. Knkovec. Poudarjal je, da nam je treba vsem, ki čutimo in ki delamo za narodov napredek, sedaj tem tesnejših stikov in medsebojne podpore, ker je zmagala v javnem življenju na Sp. Štajerskem s številkami nespamet nad zdravo pametjo in sila ter krivica nad poštenostjo. Oficijelno vodstvo našega naroda imajo sedaj v rokah ljudje, ki ne služijo narodu, temveč tujim mogočnežem. Zato vodijo boj proti vsem kulturnim in gospodarskim narodnim napravam ter 4?azijo stare naše narodne vzore. Treba nam je za odpor proti tem ljudem skup- nosti in edinosti, jačenja duševnih in telesnih aH: vse te pa vrti na veoren način sokolstvo. Udeležba ne le domačinov, temveč tudi velikega števila enako mislečih in čutečih Slovencev is celega Sp. fitajerja na sokol-skem sletu v naši narodno-napredni trdnjavi, v Središču, se ni zgodila en* radi zabave, temveč je govoreč dokaz, da smo pripravljeni z vsemi silami braniti tudi v bodoče ideale poštenega narodnega dela in svobode. Ljudstvo je burno poadravljalo naprednega prvoboritelja, možje so ga dvignili na rame. Za dr. Kukovcem je slavil v navdušenem govoru dr. Karlovšek vrline Središčanov. Po oficijalnem delu se je razvila sijajna ljudska veselica; k dobri volji je mnogo pripomogla izvrstna središka godba pod vodstvom g. učitelja Franca Serajnika in ognjevita kaplja iz vinogradov srediških tržanov. Zlet je potekel dostojno in uspešno ter služi v vso čast spodnještajerskemu sokol-stvu in vrlim Središcanom. Iz Ptuja. Toča. V ponedeljek popoldne je razsajala v naši okolici huda nevihta s točo. Ta je napravila po vinogradih toliko škode, da je trenutno ni mogoče preceniti. Iz Št. Petra pod Sv. gorami nam pišejo: Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda ima dne 23. julija ob 3. popoldne v Kranerjevi gostilni svoj občni zbor. Pri pevski zabavi sodeluje tamburaški zbor iz Podsrede. Vabimo k mnogoštevilnemu obisku. Iz Gradca, Pri današnji (v torek dne 18. julija) nadomestni deželno-zborski volitvi iz skupine velepose-stva je bil namesto odstopivšega pl. Dohneja izvoljen grof Woraczicki, graščak v Finkeneggu pri Wildonu. Drobne novice. Desetleten zažigale c. Pred nekaterimi dne- vi smo poročali o čudno pogostih požarih pri Sv. Antonu v Slov. goricah, ki so spravili vse tamošnje prebivalstvo v grozen strah. Orožniškemu postaje vod ji pri Sv. Trojici se je sedaj posrečilo, prijeti zažigalca. Je to desetletni viničarjev sin Alojzij Bru-men. Pri sodniji je rekel, da je zato zažigal, ker se mu je ogenj dopadel. Zažgal je v štirih dnevih kar štirikrat, med drugim tudi viničarijo posestnika Rojsa v Cagi, kjer so stanovali njegovi starši. — Za poštni okoliš Štore pri Celju se upelje raznašanje pošte po posameznih vaseh trikrat na teden. V vaseh Lipa, Št. Lovrenc in Opoka se postavijo poštni nabiralniki. — Nezgoda na železnici. Na progi med Zidanim mostom in Hrastnikom je povozil tovorni vlak železniškega delavca Martina Kajtna. Stroj je reveža, ki ni slišal pravočasno prihajajočega vlaka, na glavi in po telesu grozovito razmesaril. Koroško. Rabelj. Tudi pri nas smo se začeli gibati. Pri rudokopih nas je pretežna večina Slovencev, tako smo v delu Bovčani, Zilani in Ratečani. Da so Slovenci, so zavedajo edino Bovčani, seve so pa tudi častne izjeme tako med Zilani, kakor tudi Ratečani. V predvečer sv. Cirila in Metoda so Bovčani zažgali kres, pri katerem so tudi igrali na harmoniko. To so gledali domačini — kaj pomeni. Šele g. nadučitelj je pojasnil, da praznujemo sv. Cirila in Metoda. Pretekli teden je pa nekdo na kakih 20 m visoko drevo razobesil slovensko tro-bojnico. Zdaj jc bil pa ogenj v strehi. Tirolcc — nadpaznik Duksneu-ner se zrepenči kakor petelin na gnoju ter zaukaže, da se naša trobojnica takoj odstrani. Pa kdo bo šel na tak vitek vršič! Pokoren ukazu nadpaz-nika jo je sklatil neki Slovenec — fej izdajalec! ali te mora en privandrani Tirolec k temu prisiliti? Mislimo, da ne. Okrog vitkega drevesa so se zbrali zopet Bovčani, da bi prestregli naš prapor. Užaljeni so bili, ko zastave niso dobili: pač pa so sklenili, da o prvi priliki kupijo novo zastavo ter jo razobesijo na takem kraju, kjer jo nihče ne bode mogel sklatiti. Čast tem vrlim rojakom! Tudi drugim Slovencem-rudarjem se bodo oči odprle ter bodo prišli do spoznanja, da »Kdor zaničuje se sam — podlaga je tujčevi peti.« — Še nekaj. Pri c. kr. rudokopu delavci kar trumoma zapuščajo službo. Vzrok — prenizka plača. Mladeniči po 20 let stari dobe za 9urno delo po 3 krone, stari družinski očetje pa po 4 krone. Pa naj človek živi s tako dnino sedaj v tej draginji! Dobro bi bilo se priporočiti drž. poslancu naj malo podreza na Dunaju. Erar ima ja denar, saj vedno napravlja nove topove in milijonske ladije. Končno naj pa zvedo gospodje pri rudokopu, da Slovan gre na dan. K umoru gozdarskega praktikanta Kobentarja. Iz Podrožčice poročajo, da manjka o morilcu gozdarskega praktikanta Kobentarja, vsaka sled. Aretiranega kajžarja Miho Na-geleta so morali zaradi pomanjkanja dokazov izpustiti. Uprava posestva je razpisala nagrado 200 K za izsleditev morilca* Strela je udarila v nedeljo ob 4. popoldne v restvaracijo Josipa Kan-duta V Ukvah. Štiri ure pozneje so zapazili, da gor! v stanovanju lovca Lamprehta, vendar pa se je posrečilo ogenj kmalu pogajati m preprečiti večjo nesrečo. — IS. t. m. je začelo goreti v Ukvah v nekem praznem gospodarskem poslopju, posrečilo pa se je ogenj pogasiti s pomočjo vojaštva, Poiar v Srednjem Logu na Koroškem. Ne ve se kako je nastal ogenj v Srednjem Logu; popolnoči je izbruhnil ter uničil 9 hiš. Ubogim ljudem je zgorelo vse. Le za silo so oblečeni. Tudi zavarovani niso bili vsi in kateri so imeli svoje imetje zavarovano, je bilo le za majhne vsote. Obesil se je na nekem skednju pri Celovcu 401etni tesar L. Fele. PrtmoBliri. Iz Ajdovščine. K zletu »Goriške Sokolske Župe«, kateri se vrši tukaj nepreklicno dne 23. t. m. so prijavila svojo udeležbo poleg nebroj sokolskih društev, tudi še mnoga druga narodna društva. Slavuost se prične z tekmo istega dne zjutraj. Ob 10. dopoldne je skušnja za proste vaje in skupine. Popoldne se pa prične ofiei-jalna prireditev z vsprejemom na kolodvoru pri prihodu posebnega vlaka, kateri odhaja iz Gorice točno ob 12. uri 41 min. ter se vrača iz Ajdovščine ob 10. uri 35 min. zvečer in se nadaljuje potem točno po na plakatih naznanjenem vsporedu. Cenjeno občinstvo opozarjamo, da se bodo prodajale veselične vstopnice samo pri blagajnah ob potu na veselični prostor. Pri vhodu na istega bode le kontrola. Vstopnice za tribune, stranske tribune, stojišča itd. bodo barvane ter naj se cenj. udelezniki za tozadevna pojasnila obračajo na reditelje, kateri imajo strogi ukaz paziti na to, da se sleherni posluži pravega prostora. Na veselicnem prostoru prodajalo se bode v korist Sokola gorka in mrzla jedila, vsakovrstno pijačo, sladčice kavo itd. Tam bode ta dan fungirala tudi tobakarna. Pridite torej vsi na ta zlet in prepričajte se osebno, da je za vse kar bode kdo poželel, v obilni meri preskrbljeno. Na zdar! Porotna razprava radi »Banke popolare« v Gorici. Za Pianijem sta bila zaslišana Conforti, bivši lesni trgovec v Beljaku in njegova žena Dina. Conforti pravi, da je popolnoma nedolžen, prava nesreča je bila zanj, da je prišel po neki banki iz Vidma v zvezo s Popolare v Gorio i. Tu so jra zajeli, mu odprli kredit 150.000K ter delali z njim, kar so hoteli. Conforti omenja denarno krizo leta 1907. in 1908., veliko konkurenco lesni trgovini od zunaj, družabnik Bratti je odstopil, spravljali so ga tudi njegovi uslužbenci ob kredit. Vsa stvar glede Confortija se vleče skozi vsa spraševanja že prejšnjih obtožencev; vidi se, da mož ni stal samo preslabo, ali da ga je zavela zveza z banko v nesrečo in privedla na zatožno klop. Žena njegova je izjavila, da ona ni prav nič kriva: možu je bila dala nekaj denarja, če je pa bilo pozneje kaj prepisano na njeno ime, se je zgodilo to pred notarjem in ona misli, da je vse v redu, da ni storila nikakega pregreškn. Sklenila je svoj govor z zatrjevanjem, da umrje žalosti, ako bi morala stopiti pred svoje otroke kaznovana. — Nekaj zanimivega, nekaj redkega, morda le v Gorici mogočega se je zgodilo. Državnega pravdnika namestnik Marinar je pri razpravi predlagal, naj se izključi iz porotne klopi slovenski porotnik Leopold Toroš, o katerem ve in je s pričami potrjeno, da je rekel v hotelu »pri Jelenu« pred par dnevi v družbi: ali tisočaki ali milijoni, oproščeni bodo obtoženi. Toroš bi bil torej pravzaprav le ponovil to, kar je že rekel pri razpravi laški porotnik Lazzari. Zagovorniki so so protivili predlogu državnega pravdnika za izkjučitev Toroša in sodni dvor je tudi odklonil predlog, rekoč, da če je Toroš res tako rekel, je pač to v nasprotju z njegovo prisego, toda sodni dvor nima naloga poizvedovati, kako jo drži, zato po § 306. ni nikakega vzroka za izključitev Toroša iz porotne klopi. Čudno, da so se našli hitro ljudje, ki so šli Toroša denuncirat k držav nem n pravdništvu. Razprava se nadaljuje. Sedaj pridejo na vrsto priče. »Božjemu srcu priporočena zadeva.« V Drežnici v Gorah na Goriškem pase ovce posebno brumen gospod po imenu Kalin. Ta bi bil rad imel za učitelja v Drežnici klerikalca Bratino; pisal mu je pismo, v katerem je rekel, da bo gotovo imenovan on, ker je ta zadeva božjemu srcu priporočena. Ali tolminski okrajni šolski svet je predlagal učitelja Loe-niškarja in ne Bratina, Kalinu ni hotelo pomagati »božje sroe«, kateremu je to zadevo priporočil; prihodnjič se mora obrniti kam drncara, da bosta imela z Bratino več sreče l Na c. kr. učiteljišču za vinarstvo in sadjarstvo v Rlosterneuburgu je napravil Slovenec Just Ušaj iz Sv. Križa na Goriškem z dobrim vspe-bom zrelostni izpit. Ta vspeh je posebno razveseljiv, ker je že par let sem, kar ni nikak Slovenec maturi-ral na tem zavodu. Osebne vesti. Pri dež. hi potočni banki v Gorici je postal rac. praktikant Fr. Staeapan asistent, koncipist dr. P. Zumiri pa je prišel v IX. činov-nl razred. Ceiko učiteljstvo v Trstu. V nedeljek zvečer je prišla v Trst dražba 45 čeških in moravskih učitelj* in učiteljic. V imenu tržaškega na dr. Val ono jih je sprejel tajni k mestnega sveta dr. Du Ban. Ceskim gostom, ki ostanejo v Trstu 3 dni, so priredili tržaški Slovenci in Cehi v Narodnem domu častno večerjo. Iz Trsta se peljejo izletniki v Dalmacijo, Črno goro, Bosno, Hercegovino in na Hrvaško, odkoder se vrnejo naravnost domov. Zopet slnčaj kolere v Trstu. Včeraj je obolel v Trstu osem in pol letni deček Vittorio Mariani za kolero sumljivimi znaki. Dečka so odpeljali v infekcijsko bolnico. Bakteri-jologična preiskava je pokazala, da ima deček res kolero. Natančno diagnozo o dečkovi bolezni pa so napravili zdravniki sele popoldne, in je Še niso objavili. Iz Gradeža v Trst namerava leteti v nedeljo 23. t. m. zvečer s svojim letalnim strojem tržaški avijatik Ivan Widmar. * Razdelitev podpor ponesrečencem povodom orkana. Poleg 10.000 kron, ki jih je dovolil mestni magistrat tržaški za ponesrečence in oškodovane so nabrali do sedaj 85.174 K 45 v. Podporo razdele sledeče: Sorodniki ponesrečenih dobe 21.800 kron. Nekaj mornarjev dobi povrnitev za izgubljene mornarske priprave 1230 kron, za poškodovane domače ladje in ribiške naprave so dovolili odborniki 30.734 kron in za poškodovan* inozemske ladje 13.575 kron. Ostali oškodovanci, med temi tudi lastniki kopališč pa dobe 5665 kron. Odhor ti pridrži pravico, da v prihodnji seji to razdelitev, če bi bilo potrebno. It lahko popravi in razdeli tudi še med tem časom došle ]>odpore. Razsvetljava tržaškega pristani, šča. Zadnji orkan v tržaških pristaniščih, ki je napravil toliko škode in zahteval toliko človeških žrtev, je jasno pokazal usodni nedostatak tržaških pristanišč, namreč sila po-manjkljivo razsvitljavo. Merodajni krogi so se resno začeli zanimati sa ta nedostatek. Ti krogi nasvetujejo tudi prav lahko izvršljive in cene načrte, kako odpraviti ta nedostatak. Vsaka bojna ladja in tudi veliko zasebnih parnikov ima danes že močne metalce svitlobe. Vse finančno ladje imajo naprave, da razsvetljujejo lahko obrežje, v svrho preganjanja tihotapcev. Podobno bi se lahko pomagalo mornarjem, ki so v vinarjih in v silni temi izročeni na milost in nemilost pogubonosnim valovom. Z malimi stroški bi so napravili lahko stalni metalci svetlobe, v slučajih večjih viharjev pa bi stopili v akcijo tudi metalci svetlobe bojnih, taseb-nih in finančnih ladij. Načrt je jak" dober, vprašanje jo le, če ga bodo nu rodajni krogi tudi vpoštovali. Vseka -kor pa se bo moralo v kratkem ta m dostatek odpraviti, kajti dovolj žrtev je že stala pomanjkljiva uprava tržaških pristanišč. Otvoritev nove ceste. V nedeljo 23. t. m. se otvori slovesno nova državna cesta, ki veže Lovrano z M:i tnljem. Otvoritev bo vodil namestnik tržaški princ Hohenlohe. Iz voza je padel v Gozačah 71 letni rudarski mojster Josef Lozar. Vsled dobljenih poškodb je umrl. Iz sodne službe. Kanci ista Prid« Simon v Trstu in I. Tomaži e v Kopni sta postala kanelijska oficijala. Dnevne vesti. -\- Cr. kr. državno pravdništvu jc včeraj konfisciralo eno kolono našega listka, menda za dokaz, da tudi najpriprostejše zafrkacije ne razume. Konfiscirani odstavek je obsegal eicer krvavo, a za-služeno zasmehovanje tistega borniranega človeka, ki jc sežgal Caukarjeve poezije, ki vidi v vsaki nedolžni zaljubljeni pesmici klafanje, v najspodobnejšem plesu le zapeljivost, v vsakem prijaznem pogovoru med moškimi in ženskami skušnjavo, ki vsako besedo grdo tolmači in ki najde v najnedolžnejši stvari vedno le greh. Ožigosana je bila ta zoper na »SittlichkeitsschniiC-flerei«, ki jo uganja avtor rdeče brošure in na drastičen način je bila pokazana smešnost tega početja. Podobnih zafrkavanj je vse polno v različnih satiričnih listih, pa še nikoli ni na pr. dunajskemu državnemu pravdništvu prišlo na misel, da bi kaj podobnega konfisciralo v »Mušketi«. Nam pa je državno pravdni-štvo ves odstavek zaplenilo. Ker bi radi spoznali še mnenje in obzorje tiskovnega sodišča, bomo proti konfiskaciji vložili ugOMor. + Našli so se! Vest, da so dr. Kvbar, dr. Gregorin, dr. Lagiuja, Spinčič in Mandić vstopili v Šuster-šičev klerikalni klub, je v Ljubljani vzbudila veliko senzacijo. Vse se čudi, kako so mogli ti, na narodnem programu izvoljeni poslanci vstopiti .v klerikalni klub. Še bolj čudno je, da tega namena niso povedali pred volitvami. Znamenja, prav resnega u važe van ja vredna znamenja kažejo, tla je bila dispozicija za ta prestop že pred volitvami dana, a da se je namenoma prikrivala. + Ljubljanski poslanec dr. Rav-nihar bo torej v parlamentu osamljen med jugoslovanskimi poslanci. Zasluga na tem bodi drage volje pri-)>oznana Rvbafu in Gregorinu, Spin-^iću in Laginji in Mandiću. Vsakemu kar mu gre in upamo tudi, da zahvala dr. Šusteršiča ne bo izostala. Ljubljanskim volilceni in sploh naprednjakom pa ni tega biti prav nič zal, nasprotno, obče je zadovoljstvo, da ima dr. Ravnihar popolnoma proste roke in da bo lahko brez vseh ozirov zastopal narodne in napredne težnje svojih volilcev in njihovih somišljenikov. Tisto podporo, ki jo potrebuje dr. Ravnihar za različne akcije, bo vedno dobil pri drugih Slovanih, tako, da bo v polni meri mogel izvrševati svoje naloge in brez ozi-rov na desno in na levo delati slovensko, narodno, napredno in ljudsko politiko. + Kranjski deželni odbor je korporacija, ki je mogoča samo v Avstriji. V vsaki pravi državi bi liarareč vlada tako korjx>racijo že davno razgnala. Ta deželni odbor, .vziroiua njegov referent dr. Pegan se sedaj pere zaradi Kobalove kleti. IVganova advokatska rabulistika pa nič ne izpreminja na dejstvu, da je upravno sodišče spoznalo postopanje .lezelnega odbora kot posta voloni-stvo. Občinski odbor mesta Idrije . imel v petek, dne 14. julija svojo prvo redno sejo, h kateri so se zbrali odborniki polnoštevilno. — Župan Stravs je po konstatiranju sklepčnosti otvori] sejo in naznanil dnevni red. Preide se takoj k dnevnemu re-du, in sicer volit vi odsekov. Župan poroča, da je napravil ključ za volitev odsekov, po katerem so vse tri stranke enakomerno zastopane v odsekih. Utemeljuje to s stališča parlamentarnega in pravičnosti. Ključ je županstvo predložilo klubom, da imenujejo svoje člane. Dočiin sta socijalno - demokratični in klerikalni kini) sprejela od županstva predlagani ključ, jc narodno - napredni klub občduskih odbornikov odklonil ta ključ z motivacijo, da ne more paktirati — zvest svojim naprednim načelom — s klerikalci, pa pač je zali teval za-se eno tretjino odsekov popolnoma, in sicer: stavbni odsek in Ml>ožni. Navzlic prigovarjanju od so-i ljalno - demokratične in klerikalne strani, je vztrajal narodno - napredni klub pri svojem sklepu. V vse odseke so bili nato izvoljeni socijalni demokrati in klerikalci. Klerikalec Kristan je proglasil vsled tega narodno - napredne odbornike za nedela vce. To je cd tega bivšega socijalna demokrata precejšnja predrz-sl in grda hinavščina. Dolgo vrsto let so vršili narodno - napredni ob-činski odborniki požrtvovalno svojo službo v korist idrijskega mesta, v zahvalo so bili izpostavljeni Oswal-dovim hudobnostim in jim je bilo -ak<> uspešnejše delo za razvoj idrijskega mesta ravno vsled OswaI-ilovih reknrzov onemogočeno. Zakaj bi bili narodno - napredni občinski odborniki marijonete v Osvaldovih rokah. In sedeti skupaj s takimi ljudmi, kakor so idrijski klerikalci. Nikjer, kjer ni potreba.! Zakon ne po- ' a odlokov, pozna samo mestno sta- ešinfitvo in v tem imajo narodnoga prodni občinski odborniki štiri 1 -ta izmed sedmih, torej absolutno i -ino. Svojo deloljubnost bodo lah-• tukaj posvedočili. Ce upajo soci-ni dcinokratje s svojo prijaznostjo in naklonjenostjo do idrijskih kleri-v zaprečiti Oswaldovo rogovi-I jen je proti idrijskemu mestu, se najbrže hudo motijo. Idrija je izrazi-napredno mesto in kot tako trn v ;"tj klerikalcem. Po izvolitvi odse-cov je bilo več prosilcev sprejetih v a.«>\insko zvezo idrijskega mesta. Vato je župan poročal, da je več pro-T.j vloženih, ki pa se morajo pred-"•/iti najprvo raznim odsekom v pretres. S tem je bila javna seja zaključena in sledila je tajna. -j- Protestni shod zoper osebno •lohodarino se bode vršil v ponedeljek dne 24. julija ob 8. zvečer v veliki dvorani »Mestnega doma«. Želeti je, da bi bil ta shod prav dobro obiskan, ker je treba jasno in odločno dokazali krivično postopanje davčne administracije pri odmeri osebne dohoda-rine. Vsi tisti, ki se jim je neopravičeno zvišala osebna dohodarina, naj dajo potrebne podatke svojim /a-družnim načelnikom ali se pa naj osebno oglasijo na shodu. Naravno je, da jc ta shod važen in vsekako po- treben, ker se mnogim dela krivica, proti kateri je treba odločno nastopiti. Torej, obrtniki in vsi drugi, pridite v ponedeljek na protestni shod v »Mestni dom«! + Izlet »Sokola« v Kamnik je krasno uspel, kakor je razvideti iz »Slovenčevega« poročila, oziroma kakor izpozna vsakdo, kdor zna citati časniške notice. Koj prvo vest med dnevnimi novicami je posvetil »Slovenec« »Sokolu«. V tej seveda trdi, da je bil nastop klavern, ker je bilo le nekaj čez 200 Sokolov v kroju, pri telovadbi pa jih je nastopilo okrog 80. V takoj na to sledeči drugi notici pa »Slovenca« že boli in jezi, da je tudi iz mestnega droga na Malem gradu vihrala zastava. Dalje sumniči gerentovega tajnika, da je strastno agitiral ]x> hišah, naj se razobesijo zastave. Iz te »Slovenčeve« jeze vidimo, da je moral biti Kamnik ves okrašen in v zastavah in res poročajo vsi, ki so bili v nedeljo v Kamniku, da je po glavnih ulicah skoraj ni bilo hiše, s katere bi ne vihrala tro-bojnica. V tretji notici pa sumniči »Slovenec« šolske otroke, da so sc udeležili sprevoda in denuncira v debelo tiskanih vrsticah c. kr. uradnike, da so kršili in gazili po svojih otrokih ukaze c. kr. šolske oblasti. O ti onemogla jeza in zavist! Šolskim otrokom niti med letom, kaj še-le v počitnicah, ni prepovedauo, da bi si ogledali kak sprevod, ali da bi celo korakali za njim, kakor korakajo v Ljubljano za vojaško godbo. »Slovencev« podel poskus, denuncirati c. kr. uradnike, ki se natančno zavedajo svojih dolžnosti, je torej plusk v vodo. Pač pa se iz tega prikritega in onemoglega srda vidi, kak pomen ima naš »Sokol«, kako se ga nasprotniki boje in kako jih boli, da je pohitel bodrit Kamničane, ki so ga sprejeli kar najbolj prisrčno in slavnostno. —- Domine deeane! Vi se radi izigravate kot velikega politika, podučite raje svoje backe, kako je pisati časniške notice, če se hoče ljudstvu natresti peska v oči, česar ste od nekdaj vajeni Vi in Vaši prijatelji pri »Slovencu«. + Kje so volilni imeniki? Kje je šola? Iz Most uani poročajo: Volilnih imenikov ni, kje so, ne ve nobeden. Že pred enim niesecom jih je potegnil župan nazaj in do danes jih ni na izpregled. Na ta način nas hočejo ogoljufati najbrže zopet za naše pravice in hočejo preprečiti, da bi bile še letos volitve v občinski zastop. Namen je prozoren in Moščani se zavedamo, da naj to pomeni samo brezvesten atentat na naše pravice in na nase interese. — Pred državnozbor-sko volitvijo so nam klerikalci in na čelu jim Oražem, tudi obljubovali šolo. Kupili so svet za šolo, če jih pa danes vprašaš, kaj je s šolo, ti nobeden ne ve odgovora. Pred volitvami so farbali ljudstvo, da bo šola še letos pod streho, iu končno bi se bili zadovoljili tudi s tem malim zrncem, ker smo mnenja, da je boljša slaba šola kakor nobena. Toda klerikalcem ni bilo za šolo, samo slepomišiti so hoteli, češ, da hočejo preskrbeti Mostam šolo. Kje je sedaj? + Promocija. Magistratni kon-ceptni pristav v Ljubljani' gosp. Janko R u p n i k je bil v soboto na gra-škem vseučilišču promoviran doktorjem prava. — Danes promovira na graški univerzi gosp. M. F. Klanj-š č e k za magistra farmacije. Čestitamo! — Ponesrečenega Milana Železni karja so v ponedeljek j>opoldne potegnili iz Kamniške Bistrice, ne daleč od znanega naravnega mostu pri Predosljih. Zapazili so ga otroci, ki so tam v bližini pasli. Včeraj popoldne pa so ga položili v Stranjah pri Kamniku k večnemu počitku. Skromen in tih — kakor je bil blagi pokojnik vsigdar — je bil tudi njegov cerkveni pogreb. V svoji skrajno naporni službi si je nasrečnež nekako pred tremi leti nakopal epilepsijo in na posledicah svoje vestne službe je storil svojo nesrečno smrt. Vse kaže, da je pri takem napadu zdrknil v Bistrico, ki ga je zagrnila v svoje hladno naročje ... Pokojnik je bil nenavadno tiha, dobra, blaga duša, čislan in ljubljen od vseh, ki so ga poznali, zato je njegova tragična usoda vzbudila splošno pomilovanje ... Rojen v Slovenski Bistrici, umrl v Kamniški Bistrici... Blag spomin Ti je zagotovljen v naših srcih, dragi, nepozabni Milan! — Razpisana srednješolska mesta in sicer od 22. junija do 15. julija so rdli izdani sledeči razpisi: Klas. filolog.: Iiiomost (g., L. Gr., 24. VIL), Arnau (rlg., L. Gr. d., 25. VIL). — Moderna filolog.: Novo mesto na Dolenjskem (g., S. 1. gr., 25. VIL), Dunaj II. (r., Fr. D., 26. VIL), Toplice na Češkem (r., Fr. D., 26. VIL), \Varnsdorf (r., Fr. D., 26. VIL). — Mat. fiz. skupina: Maribor (r., M. Geom., 20. VIL), Karlin (r., M. NI., 27. VIL). _ Kratice in znaki kakor navadno. Uradna učiteljska konferenca za novomeški okraj. Dne 15. julija t. 1. se je vršilo pod predsedstvom c. kr. okr. šolskega nadzornika g. Josipa Turka uradno učiteljsko zborovanje. Predsednik je v zelo zbranih besedah pozdravil g. barona Viljema Kechbacha, vladnega svetnika, ki se je udeležil zborovanja, in nato splošno vse udeležence. Predsednikovim namestnikom je bil določen starosta učiteljstva novomeškega okraja g. Iv. K u t n a r, nadučitelj v Žužemberku, zapisnikarjem pa nadučitelj K. Silvester. Dnevni red je bil precej obširen. Skoro v uro trajajočem poročilu je podal predsednik obilico nasvetov in med tem posebno priporočal več zanimanja za ponav-Ijalno šolo. Njegova izvajanja je uči-teljstvo poslušalo z največjo paznost-jo in ob sklepu z burnim ploskanjem izrazilo zasluženo priznanje. Obravnavale so se teme: a) Pogoji uspešnega in trajnega pouka. To nalogo so izdelali: gg. Ant. Sila, Lud. Koželj, Fr. Kopitar in gdčna. Eavhekar. b) Pomanjkanje učnih pripomočkov otežuje delovanje uči-teljstvu in ovira napredek pri učencih. Kako bi se dalo temu odpomoči? — O tem so poročali gg. M a r o k , Vrhove, Hočevar in gdčna. Kozamernik. Vsi poročevalci so rešili svojo nalogo z izredno marljivostjo. Poleg tega sta pa predavala ff. dr. M a n t u a n i, ravnatelj deželnega muzeja v Ljubljani, o »Varstvu umetnih in zgodovinskih spomenikov«, in g. Leveč Ivan o »Lepo-pisju po novejših načelih«. Obe predavanji sta bili za učiteljstvo zelo zanimivi in poučni, kar je dokazovalo I>ozorno zasledovanje in ob koncu dolgotrajno odobravanje. Nato so se vršile razne volitve. V konferenčni odsek so bili izvoljeni vsi prejšnji člani. V knjižnični odsek pa gdčna. C 1 a r i c i, E c k e I, gg. G e b a u e r, Kopitar in J e r i n. Po izčrpanem dnevnem redu se je predsednikov namestnik zahvalil g. nadzorniku, nakar se je zborovanje zaključilo. Bil je to lep dan za učiteljstvo, ki ga ni motilo najmanjše nesoglasje. Tatvina v kostanjeviškem gradu, ki se je izvršila 2. t. m., še do danes ni pojasnjena. Graščinski oskrbnik jc imel v uradni blagajni nekaj nad 2000 kron shranjenega denarja. Ta znesek je po zatrdilu oskrbnika samega ukradla neznana oseba na ta način, da je vzela blagajniške ključe iz nočne omarice in šla v gozdarski urad, kjer je udrla v blagajno. Prva preiskava, ki jo je uvedlo okrajno sodišče v Kostanjevici, ni ničesar dognala. Pač pa se je ves materijal izročil državnemu pravdništvn v Novem mestu. Ta, na vsak način jako čuden slučaj, daje misliti na »varnost« sodnih uradov, osobito zemljiške knjige, ki se nahajajo v istem graščinskem poslopju, kakor gozdarski urad. Znano je namreč, da je graščinsko poslopje v tako defekt-nem stanju, da se ni samo bati sličnih tatvin, ampak obstoji celo nevarnost, da se nekoč sesuje cela stavba ter pokoplje pod seboj urade in uradnike. Kdo bi nosil v tem slučaju vso odgovornost, o tem naj premišljuje slavno nadsodišče v Gradcu. Posestnikom v Idriji, ki so podali ustmeno ali pismeno pri županstvu razne prošuje v stavbnih zadevah, se naznanja, da se vrše tozadevni krajevni ogledi dne 23., 25. in 26. t. m., vselej od 2. popoldne naprej. Prosilci, kakor vsi drugi prizadeti, naj se prijavijo določene dnevne komisiji na licu mesta. Ameriške novice. Za kolero je umrl v Auburnu mlad italijanski delavec, ki se je pripeljal iz Italije s parni kom »Duca degli Abruzzi.« — Slovenski Sokol v Waukeganu je razvil dne 25. junija slovesno svoj prapor. Slovesno razvitje se je vršilo v Nor t Chicagi, kumovala je Marija Kemžgarjeva. LTdeležba je bila ogromna. Med veliko društvi so nastopile tukaj prvič javno slovenske Sokoliće. Na zdar! — Utonil je V Saginansu 281etni Slovenec Jakob Oman, doma iz Vrhnike. Lovil je ribe; pri tem se mu je prekucnil čoln i u padel je v globoko vodo, iz katere se ni mogel rešiti, ker ni znal plavati. V Ameriki je bil že 8 let. — Po risu 1 o je v premogokopu v Madridu la. rojaka 331etnega Ivana Kuralta iz Škofje Loke. Ko so ga odkopali izpod nasipine je bil že mrtev. Cirkus Strassburger v Latter-inannovem drevoredu ima vse predstave skoro popolnoma razprodane. Novost snočne predstave je bila borba za konja, v kateri se bori 8 jezdecev za 7 konjev, dokler ne zmaga končno en sam. Veliko privlačnost cirkusa tvorijo dresirani morski levi in proste dresure ge. Strassburger, ter leteči ljudje. Zelo pohvalno je treba omeniti tudi serpentinski ples in tudi mameluki tvorijo dobro atrakcijo. Mnogo priznanja je žel tudi mladi Strassburger v slikoviti in fantastični uniformi kozaka. Sploh vse točke sporeda so premišljeno in srečno izbrane, ter se vrste z veliko preciznostjo. Hud delovodja. Ko je včeraj popoldne hotel iti na južnem kolodvoru v vlak nek delovodja, ki je imel za prtljago veliko žago in zaboj, ■ mu vratar tega, ker je proti predpisom, 3 ni dovolil nesti v voz, marveč bi bil. moral delovodja to dati pretehtati. To je pa možakarja tako razljutilo, da zgrabi vratarja za roke ter mu zagrozi. Ko je to videči uradnik opazil, je poklical po pomoč; delovodja je pa vratarja izpustil in šel s prtljago proti vlaku, kjer so ga ustavili in le-gitimovali. Da pa zadeva s tem še ni rešena, se razume. Zaradi prepovedanega povratka sta bila aretovana leta 1862. v Škoc-janu rojeni ter v Krtino pri Kamniku pristojni Fran Cerar in leta 1864. na Zg. Berniku rojeni ter v Cerklje pristojni Ivan Jerše. Oba so oddali okrajnemu sodišču. V Ameriko jo je hotel predvčerajšnjem popihati še preden je ugodil vojaški dolžnosti leta 1892. v Črnomlju rojeni in tja pristojni čevljarski pomočnik Jožef Plevnik, kateremu je pa na južnem kolodvoru službujoči nadstražuik nakano preprečil s tem, da ga je aretoval. Oddali so ga deželnemu sodišču. Kdo jc lastnik? Dne 17. t. m. dopoldne je prinesel nek komisijonar k ge. Berti Ledererjevi na Ahacljevo cesto št. 1 škatuljo, v kateri je brla črna salonska obleka, površnik in nekaj perila. Ker je postrešček škatuljo popustil, ne da bi povedal, komu spada ter odšel, je ga. Ledererjeva vse skupaj poslala na osrednjo policijsko stražnico, kamor naj pride lastnik ponje. S ceste. Ko je včeraj po Grubar-jevi cesti peljal hlapec Matevž Golob z železom naložen voz, je ta, ker ni bil zavrt, zdrčal na Karlovsko cesto. V tem hipu pridirja pa električni voz in ker nobeden od voznikov ni mogel svojega voza takoj ustaviti, je Golobov voz zadel v električni voz s tako silo, da mu jc napravil precejšnjo vtisnino in se je vsled tega raz-tila tudi ena sipa. Mica Kovačeva se je bila snoči pojavila v neki gostilni na Dunajski cesti v osebi mesarskega pomočnika Antona Š. Fant je zapil 80 vin. ter jo hotel popihati, kar so pa še pravočasno opazili in ga oddali stražniku. Pobegnil je včeraj od dela 541et-ni prisiljenec Gregor Koehl iz Koroškega. Popihal jo je v prisiljeniški obleki. Ukradena je bila delavcu v Gru-barjevemu prekopu v skupni spalnici denarnica, v kateri je imel 22 K denarja. Na cesti onemogel je včeraj v Linhartovi ulici leta 1867. v Celovcu rojeni Alojzij Marenčič, katerega so z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnico. Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 33 Slovencev, iz Amerike pa je prišlo 32 Hrvatov in 6 Slovencev. Izgubljeno in najdeno. Nek gospod je izgubil srebrno tobačnico in srebrn vžigalnik s črkama »A. A.« — Prevoznik blaga Ivan Zupančič je izgubil zavoj podlage za obleko (por-hant). — G. Zvonimir Adamič je našel srebrno tobačnico in samovžigal-nik. — Kletar Jožef Šlajpah je izgubil srebrno kratko verižico s tolarjem Marije Terezije. Koncert. Zaradi neugodnega vremena v torek, 18. t. m., izostali koncert Slov. Filharmonije se vrši v hotelu Tivoli pod vodstvom g. kapelnika Talicha jutri, v četrtek. Spored nespremenjen. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 60 vin. Narodna obrambo. Šentjakobsko-trnovska moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda ima jutri v četrtek 20. t. m. ob 8. zvečer redni občni zbor v gostilni pri Dražilu na Rimski cesti. Vabijo se nanj vsi društveniki ter prijatelji naše šolske družbe. C. M. podružnica za Škofljico je imela prav lepo veselico preteklo nedeljo v gostilni g. Jesiha navzlic neugodnemu vremenu. Udeležili so se je poleg prijaznih Ljubljančanov mnogoštevilno zavedni rodoljubi domačini in okoličani. Družba sv. Cirila in Metoda je prejela 269 K čistega dohodka. Hvala marljivim prirediteljem, hvala rodoljubnim udeležencem. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala Kolinska tovarna 900 K kot običajni prispevek od prodane kavi-ne primesi. Kavina primes Kolinske tovarne je po svoji pohvalni kakovosti in vsled zmernostnih cen uašla odjemalcev povsod med Slovenci. To nas veseli tembolj, ker podpira Kolinska tovarna našo prepotrebno družbo sv. Cirila in Metoda. G. Friderik Hans, rečni nadzornik v p. v Ljubljani, je storil družbi sv. Cirila in Metoda prav lepo dobroto, daroval jej je raznih predmetov šolske oprave, modernih, dobro «»hranjenih in prihodnje šolsko leto bode-ta dva razreda na družbenih zavodih v Trstu prejela s tem veledušniin darom velik del svoje potrebne oprave. Plemenitemu gosp. darovalcu iskre-. na zahvala! _ i Društvena naznanila. Veliko vrtno veselico priredi* »Napred. politič. in izobraževalno* društvo za Kolizejski okraj« v nedeljo dne 13. avgusta na restavr. vrtu pri »Levu« na Mar.Terez. cesti. Vsled-velikega sporeda se je osnoval posebni pomnoženi veselični odsekr kateri bo skrbno rešil pozneje objavljeni program, in posebno se opozarjajo cenj. gosp. kegljači, ker se bodo kegljalo na dobitke z začetkom 29. t, m. in sicer tako-le: 1. dobitek 30 K, 2. dobitek 20 K in 3 dobitek 10 K. Opozarjajo še druga bratska društva, da se ne priredi več veselic na isti dan. Telovadno društvo »Sokol II.« vabi ponovno vse člaue, vsa br. društva in slavno občinstvo, da se udeleži III. javne telovadbe in ljudske veselice v nedeljo dne 23. julija vf Hribarjevem gaju. Kdor pozna našega mladega Sokola, ve dobro, kako je stremel vedno in povsod za sveto Tvrševo misel. Ni nam treba razlagati podrobno, kako se je razvijal Sokol II., preduo je prišel do te stopnje, kot jo ima danes. Doprinesel je marsikatero težko žrtev, prebolel dokaj hudih boli, ali ostal pa je iz vsega tega le krepak steber, ki bo stal in ra-stel dokler bo živel zaveden Slovenec v njegovih okrajih. Da povzdiguje Sokol II. vedno bolj svoja krila, bodi najboljši dokaz, da noče nikjer zaostajati, da hoče biti povsod, kjer je bratstvo, kjer si segajo v roke vrli Slovenci in spodbujajo za nadaljno borbo. Zadostuje naj dokaz napredka v telovadnem oziru le dejstvo, da je Sokol II. dosegel na tekmi v Kamniku v uižjem oddelku prvo in v višjem pa drugo mesto. Upati pa je, da pokaže še več, toda ne posamezniki, ampak celo društvo. Pridite vsi na 3. javno telovadbo, da se prepričate na lastne oči, kako se vzgaja mladina, kako se trudi in dela Sokol II. za po-vzdigo Št. Jakobskega in Krakovsko Trnovskega okraja. In ne bo vam žal za izkazano zaupanje in pomoč. — Začetek je ob polu 4. uri popoldan. Spored je dokaj bogat, ali :ne vstra^L naj se nikdo, da ga hode peklo in ož-galo solnce, saj ga bode branila krepka senca dreves, krepčal ga dober zrak v Hribarjevem gaju. Takoj po telovadbi se bode razvila prosta zabava, kjer najraje pozabi človek vse bolesti, posebno če zasliši zvoke »Slovenske Filharmonije«. Za udobnost posestnikov bode jako izvrstno poskrbljeno. Nikdo naj ne bo v skrbeli, ker dobila se bode dobra kapljica, izborna jedila, kava in drugo po zelo nizkih cenah. Brezskrbna mladina pa naj raja, dokler je mladosti čas. Tudi za to je poskrbljeno.Pri plesu igra posebna godba. — Vabimo vsakogar, nikdo naj ne izostane, kaj ti v spominu ostanejo gotovo krasne urice, prežite v bajnem Hribarjevem gaju med jasnimi in veselimi obrazi bratov Sokolov. Zatorej ne pozabite, kam da bi bilo najbolje iti v nedeljo dne 23. julija! V Hribarjevem graju na veselo svidenje! — Odbor Sokola IL« Merkurjeva veselica. Nekaj dobitkov iz Merkur je ve veselice, katerih lastniki se še niso zglasili, je na razpolago v društveni pisarni. Dotični-ki naj se zglasijo v društveni pisarni med urami, kjer jih dobijo proti izka-zilu. Sokolsko slavlje v Škocijanti pri Mokronogu. V nedeljo 23. t. m. priredi novomeški »Sokol« z vsemi blažjimi društvi izlet z javno telovadbo v Skocjan. Namen tega izleta je združiti naše kmetske fante v sokolske vrste. Saj je to prva prireditev v našem okolišu, ki stremi za tem. da pridobi Sokolstvo čini več simpatij tudi širšega občinstva, osobito pa da omogoči stik med naprednimi fanti z neustrašnimi brati »Sokoli«. Ta misel bode gotovo tudislavno občinstvo z veseljem pozdravilo, saj je že samo govorjenje, da pridejo »Sokoli« dokaz, da zna tudi kmetski živel j razumevati in ceniti pomen Sokolstva. Razgled po slovanskem svetu. — Dr. Avgust Harambašić umrl. V nedeljo ob 1. popoldne je umrl vsled srčne kapi v Zagrebu dr. Avgust Harambašić, velik hrvaški pisatelj in pesnik. Rodil se je 14. julija 1861 v Dkdnjem Miholjcu v Slavoniji. Ker je izgubil zgodaj starše, je preživel večji del svoje mladosti pri svojem starem očetu v Novi Gradiški in v Oseku ter v Požegi na gimnaziji. V Zagrebu je bil kot slušatelj prava leta 1881 zaradi političnih demonstracij relegirau, bil je potem v Sušaku pri pravaškem listu »Sloboda« in je urejeval beletristrični list »Hrvatska vila«. Pozneje je bil slušatelj prava na Dunaju iu je dovršil svoje študije v Zagrebu. Leta 1886. je bil obtožen zaradi neke pesmi veleizdaje in obsojen zaradi hudodelstva kaljenja javnega miru na 15mesečno ječo ob enem s Kokotovičein, ki je bil obsojen na 12 mesecev, katera ka- ten mu je bila potem znižana na Sest mesecev, ob enem je izgubil državljanske pravice ter jih dobil nasaj šele leta 1890. Leta 1891. in 1892. je ' Harambašic rigoroziral in bil 1. 1892. promoviran sa dr. prava. Od 1. 1896. naprej je bil zagovornik v kazenskih stvareh in od leta 1900 odvetnik v Zagrebu. Harambašić je bil zelo dober humorist in satirik in je urejeval vse satirične liste stranke prava. Od leta 1879. naprej je bil tudi sotrudnik »Vijenca«, svoje pesmi pa je pošiljal tudi v razne druge liste. Leta 1889. je izdala »Matica hrvatska« njegove »Pjesničke pripovijesti« in leta 1859. njegove »Izabrane pjesme«. Njegove pesmi so prevedli na češki, poljski, maki, bolgarski, italijanski, nemški in madžarski jezik. Od političnih listov je urejeval »Hrvatsko« 1. 1890, »Hrvatski dom« 1. 1894, »Hrvatsko Vilo od 1. 1881 do 1883, »Balkan« in »Preporod« od 1898 do 1899. Bil je tudi mladinski pisatelj in je pisal tudi za pedagoške liste. Poleg tega pa bil tudi libretist in je napisal libreto za opero »Zlatka«, »Kraljev hir«, »Armida« in »Zadnji kralj« ter dramolet »U spomen Lisinskoga«. Pa tudi prevajal je Harambašić zelo veliko, posebno romane, povesti, pesmi in drame, vendar ti prevodi niso vedno zelo posrečeni, pisani so s preveliko na-glico, čemer se pa ne smemo čuditi, če izvemo, da ima hrvaška književnost od njega okrog 50 daljših prevodov. V politiki pravaštva Harambašič že dolgo ni igral nobene vloge več, v zadnjih časih pa se mu je omračil tudi um. Z njim je izgubila hrvaška književnost zelo plodnega in marljivega delavca in s Hrvati sočustvujemo tudi mi napredni Slovenci pri tej izgubi, dasi ravno je bil dr. Harambašič pravaš. Bodi mu zemljica lahka! f — ■ folsbo poročila. Izvestje L državne gimnazije v Ljubljani za leto 1910/11. V prvem delu je nemška razprava Rudolfa Grošlja: »Das Webersche Gesetz der Psychophysik und seine relationsthe-oretische Deutung.« Iz šolskih poročil je pa razvidno, da je na tem zavodu poučevalo v lanskem šolskem letu 32 šolskih moči. Koncem šolskega leta je bilo 625 javnih učencev in 21 pri vat isto v, torej skupaj 646. Od teh je bilo 628 Slovencev, 8 Nemcev, 7 Hrvatov in 3 Čehi. Razven enega Žida so bili vsi katoliškega veroizpo-vedanja. Odlični uspeh je doseglo 122 dijakov, sposobnih 358, splošno sposobnih 24, ponavljalni izpit bo imelo 43 dijakov, neklasificiranih je bilo 13, nesposobnih pa 86. Dijaki so imeli ustanov v skupnem znesku 12.380 kron 85 vin. Izvestje II. državne gimnazije v Ljubljani o šolskem letu 1910/11. Najprej podaja prof. dr. Ivan Tert-nik »Katalog učiteljske knjižnice«. Nato je objavljeno predavanje prof. dr. Fr. Ilešiča: »Kako mislijo dandanes starši o šoli in o šolnikih?« Iz šolskega poročila razvidimo, da je na tem zavodu poučevalo 22 učnih moči. Koncem šolskega leta je bilo 421 javnih učencev in 3 privatisti, skupaj torej 424. Slovencev je bilo 417, potem 3 Hrvati, 3 Čehi in 1 Nemec, dva sta bila protestanta, ostali katoličani. Z odliko sposobnih je bilo 36, sposobnih z dobrim uspehom 251, vobče sposobnih 26, nesposobnih 82. Ponavljalna izkušnja se je dovolila 23, neklasificiranih jih je ostalo pet. Skupni znesek ustanov je znašal 5225 K 49 vin. Izvestje državne višje realke v Ljubljani za šoisko leto 1910/11. Kot uvodni spis je priobčen spis Franca Pacherja: »Uber stereographische Projektion und ihre Anwendungen.« Na zavodu je poučevalo 32 šolskih moči. Koncem šolskega leta je bilo 512 učencev, in sicer 508 javnih učencev, 3 privatisti in 1 izvanreden učenec. Slovencev je bilo 303, Nemcev 196, Čehov 5, Hrvatov 4, Lahov 4. Katoliškega veroizpovedanja je bilo 496 učencev, 1 pravoslavnega, 11 protestantovskega in 4 židovskega. Z odliko sposobnih je bilo 31, sposobnih z dobrim uspehom 284, vobče six)Sohnih 51, nesposobnih 101, ponavljalna izkušnja se je dovolila 39, nekJasifirinanih je bilo 5, 1 je bil izvanreden učenec Nemci so uživali ustanov v skupnem znesku 3180 kron 66 vinarjev. izpred sodišči Obsodba in blamaža čukov. Danes se je pokazalo pred ljubljanskim okrajnim sodiščem, da čuki lažejo tako, da sami sebi verjamejo, da so brezobzirni, nasilni pretepači in da gledajo le na to, kako bi komu škodovali. Gotovo je, da odpustimo obdolžencu, če taji, pošteno taji, kar mu očitamo. To dela vsak in to je vsakemu tudi dovoljeno pred sodni jo. Gotovo pa je tudi, da je razloček med tajenjem in lažjo, spojeno z obrekovanjem, kar ravno znači osebnost obtoženca. In današnji obtožnec, reditelj čukovske veeetiee, ki se je vršila dne julija na Viču, se je pokaaai, da. je tudi v tem oziru po vseh isbornih ču-kovskih nazorih dovršeno vzgojen čuk. Med veselico, ki se je vršila s vsem čukom lastnim pompom ob levem bregu Gradaščiee na Viču, se je naenkrat razširila med udeleženci novica, da leti na udelžnike od nasprotnega brega kamenje, jajca in neka boljša tekočina. Že sedaj naj omenim, da pred sodiščem tega ni nobena priča potrdila, nobeden ni videl kakega kamna ali jajca, še manj pa kaj one ominozne tekočine. Kljub temu pa so se ojunačili nekateri, med njimi tudi obtoženec, reditelj, Jernej Svetlin, umirovljen železniški pripenjač na Viču, in so šli iskat dozdevne napadalce. Napravili so provizorično brv čez Grada-ščico, pri čemer je eden padel tudi v vodo, in oboroženi s palieami in koli, odšli na boj. Naleteli so vročekrvni junaki res na skupino mimoidočih, med katerimi se je nahajal tudi ključavničarski pomočnik Franc M i š iz Viča. Nahrulili so jih, češ, da so oni napadalci. Med tem ko se je Miš prerekal z nekim Peklajem, je prišel Svetlin in ga udaril s težko palico po hrbtu. Takoj nato so sprehajalci opazili, da sledi tem napadalcem še cela gruča čukovske armade, kar priznavajo čuki sami. In kot pametnejši so se napadeni obrnili in se hitro umaknili. Pri tem pa je zavihtel Svetlin še enkrat svojo palico in udaril Miša drugič po hrbtu. Miš ima glasom zdravniškega spričevala dve precej veliki krvni podplutbi na hrbtu. Ni se torej pozneje v čukov-skem taborišču Svetlin zastonj hvalil, ko je rekel: »Kakor sem star, pa sem le fest tepel.« Res je že star, vpo-kojen je, oženjen in ima pet otrok, torej mu to zanj častno hvalo prav radi privoščimo. Sodišče pa se seveda na to junaštvo ni moglo ozirati in le iz usmiljenja je bil obsojen možakar samo na deset kron globe ali 24 ur zapora, dalje v povrnitev sodnih stroškov ter v plačilo 4 K za zdravniško spričevalo in 10 kron za bolečine Mišu. Pa to še ni vse. Čukom ni zadostovalo samo to, da je bil eden napaden in tepen, marveč so hoteli napraviti še več krivične škode. Ovadili so Franca Miša, Janeza Gašperi-ua. Al. Valjavca in Janeza Slugo, da so metali med udeležence te veselice čez Gradaščico skriti v grmovju ob levem bregu čez vodo kamenje, jajca in neko sumljivo tekočino. Zastopnik obtožencev (pisarna dr. Oblak), ki je tudi pri prvi obravnavi zastopal Miša, je še pred dokazovanjem ponudil pričo, ki naj dokaže, da obtoženec Sluga sploh ni bil navzoč pri onem napadu, kar so morali vsi nasprotniki s svojim zastopnikom vred (pisarna dr. Pegan) prav častno pripozna-ti. Tej blamaži je sledila druga. Res so bili ostali trije obtoženci, kar se je dokazalo že v prvi obravnavi, kakih 300 do 400 korak ov od veseličnega prostora. Toda sam frater, 531etni Luka Hrovat, katerega iz spoštovanja do njegove verodostojnosti sodnik ni niti zaprisegel, in bi se torej lažje lagal, je pripoznal, da ni videl nobenega kamena in ni oduhal nika-ke ominozne vode. Le na rokavu svoje kute je pokazal jajčni madež, o katerem pa ne ve, kje ga je dobil. Morda bi bila madeževa provenijrnca na fratrovi kuti zanimiva, vendar pa sodnik tega ni preiskavah kar je eisto prav. Kak madež dobi lahko tudi najčistejši frater kaj lahko na taki veselici. Fratrovo izpoved so potrdile vse priče tudi pod prisego in so s temi izjavami obsodili čuki sami sebe kot lahkomisoljne in škodoželjne ovaditelje, obtožence pa je oprostilo sodišče popolnoma vsake krivde. In potegnil se je dolgi čukovski žefra-nast nos od Ljubljane pa tja do Viča, kjer žalostni vitezi lahko gredo hladit svojo jezico na prostor žalostnih spominov tja na levi breg Gradaščiee. Razsodba v procesu zoper morilca amerikanskih potnikov. Včeraj ob polu 12. opoldne je razglasil v Za-grebu sod ni senat pod prod sodstvom dr. Košu ti ča razsodbo proti znanemu morilcu amerikanskih potnikov Ika-nn Miljkoviču. Sodišče je spoznalo Ikana Miljkovića za krivega in ga obsodilo zaradi roparskega zavratnega umom po §§ 134., 135. k. z uporabo § 252 k. pr. r. na dosmrtno ječo. Stroški postopanja so neizterljivi. Miljkovič je sprejel obsodbo brez vsake razburjenosti. Zagovornik pa je priglasil ničnostno pritožbo in priziv. Razne stvari- * Odkritje nove premogovne žile. V Deieditzu so dobili v rovn Silesia v globočini 368 m, 4 m" velik kos čistega premoga. Ko so ga odstranili se je odkrila za njim še močna premogovna žila. Tako velikega kosa 'istega premoga kot je ta, do sedaj še niso dobili v celem premogokopu v Deieditzu. * Zastrupljena torta. V Franko-brodu ob Meni se je zastrupila neka rodbina, ki šteje 5 oseb, z vanilijno torto. Neki lSlstni dijak, ki je bivnl pri njih na počitnicah, in tudi jedel zastrupljeno torto, je is umrl. Mati in starejša hči sta v smrtni nevarnosti, ostali bodo osdraveli. Kdo je povzročil zastrupljenje, še ne vedo. * 50kratni poiigalee. V Altoni in bližnji okoliei je v zadnjem Času jako mnogokrat gorelo. Jasno je bilo, da je ogenj nekdo zlobno podtikal. Sedaj pa so zaprli kot požigalca nekega hlapca Schuhertha. Ta je pripoznal, da je najmanj 50krat ogenj podtaknil. Sohubert je bolan na žhcih, in je bil radi slaboumnosti že dalj časa v nekem zasebnem zavodu za slaboumne. * Hvaležen delavec. Delavce So-lovcov je napadel v Petrogradu hčerko prometnega ministra Ruhlova in jo z nožem težko ranil. Solovcov je stal že enkrat pred sodnijo zaradi po-skušenega umora. Oni večer, ko je poskusil umoriti Ruhlovo hčerko je bil popolnoma pijan. Rodbina Ruh-lov ga je bila svoj Čas izdatno podpirala. Zakaj je izvršil atentat, do sedaj še ni znano, sumijo pa, da iz maščevanja, ker mu je rodbina Ruhlov odtegnila zaradi njegovega pijančevanja podporo. * Nevihta in potres. V zadnjih dneh je vladala v Madridu huda vročina, ki je dosegla v senci včasih 40°. V nedeljo pa so imeli tam nevihto, kakršne ne pojmi jo najstarejši ljudje v Madridu. Utrgal se je oblak in vsul a se je toča, vmes pa je treskalo in grmelo brez prenehanja. Strela je udarila v električno centralo in raztrgala električne napeljave, treščilo je v notranje ministrstvo in V finančno ministrstvo ter v mnogo privatnih hiš, k sreči pa ni zahtevala nevihta nobenih človeških žrtev. Med nevihto pa so čutili na več krajih mesta tudi močan potres, ki je napravil mnogo škode na hišah in pro-vzročil pravo paniko med prebivalstvom. Telefonsko In brzojavna porodio. Našli so se! Trst, ]9. julija. Poročilo, da so primorski poslanci, izvoljeni kot na-eijonalisti, vstopili v klerikalni klub je tukaj obudilo občno ogorčen je. Vsestransko se sodi, da je to provzročil dr. R v b a f, ki se je koj po volitvi začel razvnemati za vstop v klerikalni klub. Posebno srdita je nevolja med delavstvom, ki je vseskoz naprednega mišljenja. Trst, 19. julija. Tukaj vlada splošno mnenje, da so dr. Rvbaf in tovariši namenoma preprečili obnovitev »Zveze južnih Slovanov«. Sli so s to namero že na Dunaj. Dr. Rvbaf je že dolgo ne samo privatno nego tudi javno zastopal stališče, da z dalmatinski poslanci ni hoditi, da jih ni nikoli na Dunaju in da sploh delajo samo dalmatinsko politiko. Hrvaško-slovenski klub. Narodni klub in Zajednica. — Dalmatinski poslanci. — Dr. Ravnikar. Dunaj, 19. julija. Snoči se je ustanovil po večdnevnih pogajanjih Hrvaško-Slovenski klub, ki se sestavlja iz Susteršičeve klerikalne skupine in primorskih poslancev. Primorski poslanci so si ustanovili najprej svojo posebno skupino Narodni klub, katerega predsednik je S p i n č i č. Nato so stopili primorski poslanci v pogajanja s Susteršičem, katerih posledica je bila, da se je Narodni klub spojil s Šusteršičevo takozvano Zajednico v Hrvasko-sl o venski klub. Za predsednika tega kluba je bil izvoljen Šusteršič, za njegove namestnike pa Sipnčič, Korošec in DuHbuč,za-pisnikarji so Gregorin, Sesardič in Jankovič. Primorski poslanci skušajo ta svoj korak opravičiti, češ, da tvori ta novi klub prvi korak k skupni zvezi Južnih Slovanov, ter da ta klub ne dela nikakih ovir posameznim skupinam v njih kulturnih in gospodarskih težnjah, pač pa (in to je ena največjih nevarnosti H velja v narodnostnih vprašanjih princip večine in edinosti (?). Primorski poslanci pravijo, da se vrše pogajanja glede vstopa še ostalih jugoslovanskih poslancev, to je dalmatinskih neklerikalcev, še naprej. Dalmatinski neklerikalni poslanci pa smatrajo ta korak primorskih poslancev najmanj kot zelo prenagljen. Lahko bi bili tudi primorski poslanci še počakali, ker je pri vseh jugoslovanskih poslancih vladalo v principu mnenje, da se naj ustanovi zveza jugoslovanskih poslancev ter so vladale v tem pogledu le trenutne težkoče. Dalmatinski neklerikalni poslanci so po stavljeni vsled tega koraka primorskih poslancev pred fait accompli. ter sedaj navzlic svoji principialni pripravljenosti ustvariti Jugoslovansko Enoto, ne morejo v skupino, v kateri absolutno vlada dr. Suster-šie. Ljubljanskemu državnozborske mu poslancu dr. Ravnibarju že samo z ozirom na brutalno in nečuveno po stopanje klerikalcev pred volitvami in med voiit^a™^ na Kranjskem in na Štajerskem, ai na noben način mogo če vstopiti v ta klub in naj bi puščal še tako širok delokrog posameznim skupinam. Državni sbor. Dunaj« 19. julija. V današnji seji državnega zbora se je izvršilo pod predsedstvom starostnega predsednika Fuchsa srečkanje glede razdelitve zbornice v predpisanih 9 oddelkov, ki imajo nalogo verificirati neprote-stirane mandate. Protestirani mandati pa se izroče legitimacijskemu odseku. Protestiranih mandatov j<* v Galiciji 30, v Bukovini 1, na ( eš-kem 8, na Moravskem 10, v Šleziji 3, v Zg. Avstriji 1, na Štajerskem 1 (Hagenhofer), na Tirolskem 1, v Istri 1 (Spadaro), v Dalmaciji 3 (Iv-čevič, Sessardič in Čingrija). To priliko je porabil poslanec Simon Stark za reklamo Iz galerije so metali najeti ljudje na stotine natisnenih listkov v zbornico, na katerih je napisana interpelacija na ministrskega predsednika glede dunajske stanovanjske bede. Zbornični sluge so te ljudi odstranili z galerije. V današnji seji so tudi češki in dalmatinski poslanci vložili svoj državno pravni ugovor, kateremu sta se pridružila tudi rusinska posl. Markovič in Ku-rilovie. Kandidature za zbornične podpredsednike. Dunaj, 19. julija. Danes popoldne ima Enotni češki klub sejo, v kateri bo sprejel predlog o kandidaturah za zborničnega podpredsednika. Kot kandidata imenujejo poslanca Mr.-štalko in Diiricha. Dunaj, 19. julija.ii Krščanski socialisti so imeli dopoldne sejo, na kateri so nominirali za podpredsednika ngrarnega poslam-n Jurk<>na. i l ski socialni demokrati za protoko* lira nje nenemških govorov. Dunaj, 19. julija. Češki sociaini demokrati so danes sklenili posiati k ministrskemu predsedniku Gautschu deputacijo, ki naj zahteva, da naj se tudi vsi nenemški govori v zbornici protokolirajo. Argentinsko meso. Dunaj, 19. julija. Nemški mestni poslanci pripravljajo akcijo pri min. predsedniku glede uvoza argentinskega mesa. Oglasili so se pri Gau{seliu in ta je izjavilT da je stališče vlade v tem vprašanju z^lo težavno. Nasvc-t o val pa jim je, da naj pridejo š primernim predlog« mi pred Tej akciji se bodo pridružili tudi slovanski mestni poslanci. Sub auspiciis imperatoris. Dunaj, 19. julija. Na vseučilišču so bili danes promovirani trije kandidati sub auspiriis imperatoris in sjppr en jurist, en teolog in en filozof. Filozof je Poljak Wedkiewiez. Novi ravnatelj grozdnih uradov v Gorici. Dunaj, 19. julija. Dosedanji ravnatelj gozdnih uradov v Gorici dvor-neni svetnik Karel Schruttek je premeščen v Solnograd. njegov naslednik je višji gozrlnr Julij Trubrig. Vtisk prcstolnega govora. Praga, 19. julija. V čeških političnih krogih je napravil pre 18 2.pop.! 734-3! 21*5 j 9.zv. 735'6! 186 19.! 7. zj. 737 9! 17-2 si. jjzah. del. jasno si. szah. del.oblač. si. vzhod del. jasno Srednja včerajšnja temperatura 18*8#, norm. 19-8*. Padavina v 24 urah 8*9 mm. Včeraj opoldne močna nevihta. Vodni clevatorll (črepalo na vreteno) za vodnjake cisterne ter čre-pala za vodo za ročni in strojni pogon, motorje na veter, toplo-zračne, plinove, naftove in bencinove postavlja najceneje J. K. Rudolf c. kr. dvorni dobavitelj O Plznji. Zahvala. Potrti najgloblje žalosti ob prebridki izgubi našega soproga, očeta, starega očeta, gospoda 2484 Jurija Magušar veletržca, tovarnarja in posestnika, ki je v Kropi po dolgi in mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, v 68. letu svoje starosti dne 16. julija 1911 ob 8,410. uri dopoldne mirno v Gospodu zaspal — nam ni mogoče se zahvaliti vsakemu posebej. Zato se tem potom iskreno zahvaljujemo za mnoge dokaze požrtvovalnega sočutja, za darovane prekrasne vence ter za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu od daleč in blizu. Zlasti se zahvaljujemo preč. duhovščini, g. dr. Vovsu za zdravljenje, pevskemu zboru pod vodstvom šolskega vodje g. J. Pleničarja za ganljivo petje, godbi in nje načelniku g. A. Oblaku, kroparski in kamnogoriški požarni brambi, »Posojilnici v Radovljici« in tudi šolski mladini v Kropi. Prav iskrena zahvala bodi izrečena vsem ostalim neimenovanim in onim, ki so nam ustno ali pismeno izrazili svoje sočutje in še enkrat vsem, ki so spremili rajnika k zadnjemu počitku. KROPA, dne 19. julija 1911. Žalujoča KhNnfcep ti jenu takoj Hm i h, lg »•{star, Stari trp. iti L nadstropje. 2434 Trgovina z mešanim blagom v prijaznem slovenskem kraju na Štajerskem, katera obstoji že nad 30 let, z velikim prometom, zelo dobro idoča, se prta. oziroma na več let da v najem. 2469 Natančneje pove Anton Vodenik, trgovec v Kostriv-nici pri Bo«. Slatini. Štajersko. Ugodna prilika! Proda se radi družinskih razmer v mestu : hiša: kjer se nahaja dobro upeljana špecerijska in tudi gostilniška obrt. Reflektira se le na resne kupce. Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda.« 2335 V novozgrajeni hiši na Poljanski cesti 71 se oddalo za novembrov termin stonovnnio s 3 oziroma 4 sobami in pritiklinami, dalje 2445 velika, na novo urejena prodajalna. Natančneje se izve istotam. Janko Predovič v Ljubljani. eooi avri Jk. a fiiHstna ItvMfuo, rod trase« 1 priporoča svojo bogato zalogo naočnikov, sčipalnikov, daljnofftdov in vse v to stroko spadajoča predmete. 1893 Drtre B pekama1 se odda s 1. avgustom v najem. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. (srednješolca) iz boljše rodbine, se sprejmeta v popolno oskrbo v dobri uradniški rodbini, pod strogim nadzorstvom. — Ponudbe pod Šifro nL." na upravništvo »SI. Naroda«. 2476 Žcnitna ponudba! Izobražena gospodična z gospodinjskim tečajem, iz boljše rodbine v starosti 24 let s primernim premoženjem, Želi se v svrho ženitve seznaniti z značajnim, dobro situiranim gospodom uradnikom ali trgovcem. — Cenjene ponudbe s sliko s polnim podpisom do 22. t. m. pod šifro „M. 24w poštno ležeče Ljubljana. — , >•? glavna pošta. = 2468 Proda se pod zelo ugodnimi pogoji v Oi*ftovci blizo Vač, železniška postaja Zagorje ob Savi, obsegajoče 63 oralov njiv, travnikov, vrtov, gozda, z dvema hišama, obširnimi gospodarskimi poslopji; redi se lahko do 200 glav živine, ovac in pre-Šičev; komaj nekaj minut od posestva nahaja se mlekarna. Pojasnila daje pisarna dr. Frana Poček, odvetnika v Ljubljani, Stari trg štev. 30. 2451 iH. pov. Mri leneis. Ljubljana. Rimska cesta it. 9 2441 se priporoča za izvršitev vseh del merjenja ter izdelovanje projektov in vseh vrst proračunov stroškov« Danes zvečer ob 81|4 uri la predstav z novim sporedom. Jutri, v četrtek ob B\ zvečer briljantna predstava. Preprodaja vstopnic v to&ačni ti Vsak an Ob 10. dopoldne javno ogledovanje hlevov in Ravnatelji vaj 2479 tako] spreji 2418 2 dobra Knjiška potnim Polovico voznine povrnem. — Pismene prijave sprejema Imnoi| tval, krojač % Temajn, p. Satana. Vinska klet 2367 (transito) na Martinovi cesti štev. 32 »iHa takoj ali s t. avoKtom v najem. Leži poleg južnega kolodvora. Stanovanje s 4 sobami, kopeljo, električno razsvetljavo in vsemi pritiklinami se Odda za avgustov termin. Poizve se pri hišniku, Franca Jožefa eesta itev. 16. 2174 2437 samostojne dobre delavce sprejme tvrtka BattaiioDi & Morini v Mostaru (Hercegovina). Stalno mesto, plača 50—65 vin. na uro. dolenjsko, pristno, belega 10 hI, rdečega (cvička) 9 hI je poceni napredaj. Dopisi pod „A. M." na upravništvo »Slo« venskega Naroda«. V Zgornji Šiški štev. 65, ob glavni cesti, sc si. avgustom odda dobro idoča Prevzame se lahko tudi vse spadajoče orodje označenih delavnic. Pojasnila daje Josip Sever, gostilničar istotam. 2457 Odda se lepo obstoječe iz 3 sob s pritiklinami. — Natančneje se poizve pri J. J. Naglas i Turjaški trg št. 7. 2455 50 hektolitrov najboljšega belega in rdečega vina :: izvrstnega letnika 1908 se iz vinorodnega okraja Sromlje pri Brežicah in sicer belo vino liter po 56 v :: in rdeče vino liter po 52 vin. :: ima na prodaj 2476 Ivan Zechner, Brežice na Štajerskem. Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami ki izhaja vsak potok, ter stane četrt letno le 1-80 K. Zahtevajte ga povsod! NaroČite ga in inserirajte v njem I Naslov: ti u str O« vani tednik, Ljubljana. 763 s s Proda se iz proste roke zaradi smrti žene lepo blizu farne cerkve CemŠenik, obstoječe iz gospodarskega poslopja, gozdov, travnikov, obsejanih njiv, z vsem inventarjem. — Več se izve pri lastniku M. Rozman9 vemienik pošta Loko pri Zagorju ob Savi. 2395 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Delniška glavnica K 3,000.000. Stritarjeva Ulioa fttOV. 8. RMOTVal iona 610.Wđ kron Podružnico v Splieta, Celovca, Trsta, Sarajeva in Gorici. 33 ftpnjc ii prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst O P« dnevnem kam. Sprejema vloge na knjižice in na teina racnn ter ja obresti je 00 dne vloge po Oslu 4 V T.l.fon šle*. 16. Leta 1837. aetanovljena delniška dražba 427 KRANJSKA STAVBIHSKA DRUŽBA V LJUBLJANI Telefon itev. 16. Stavbno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbnotehniika dela p tesarstvo in mizaL dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah la na VI6n| kamnolomi v Podpe«l ta vOpatiji- — s strojnim obratom za stavbna in fina se aa stavbna dela vsake vrste. 6206 1TE 65 1 4742 0905 0062 Priporočamo našim :: gospodinjam n | _ , KOLINSKO CIKORIJO, iz edine slovenskeg tovarne v Ljubljani Tehnična piaarna in stavbno podjetje Ingenieur H. UHLIR 3801 Ljubljana, Resljeva cesta št. 26. mm mm nit mt tfttii in initinii. strokovni imam ML irnzitji iitiliL. 2467 je preselila svojo mestno pisarno v Šelenburgovo ulico 3. ][==]e dihe Modni salon JUJMlAKHlie =0j Ljubljana, Židovska ulica štev. 3 Prodaja damske in otroške klobuke radi pozne :: sezone za polovično ceno. :: Sprejemajo se popravila. 2306 Cene brez konkurence! BD Žalni klobuki vedno v zalogi. ]0iK Umno sfavbništvo. Kdor hoče hitro in ceno zidati, uporablja le 1166 Skagliol plošče sss- z«, napravo ločilnih sten, ki jih vsak lahko postavi PREDNOSTI: Varno proti potresu, ne propušča i prostonoseče, hrani prostor torej zvoka in jako trdno drži žreblje. | ni treba nlkskib traverz. Samonoseče in trpežne Kesslerjeve stene Na. «mnn stm h opeke). Preračun stroškov in proračun napravita tAStonj arhitekta imetnika patenta Hdnigsberg & DentsoH, *ttSSET Zagreb. 4 Priznano največja, resnično domača, že 25 let obstoječa eksportna tvrdka. Fr. Čuden urar v Ljubljani, Prešernova ul. 1 samo nasproti Frančiškanska cerkve je delničar največjih tovarn švicarskih ur »UNION« v Genovi in Bielu :-: oi torej lahko po originalno tnnilkib km. :-: garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem .\ regulatorju regulirane, svetovno znane .*. Alpina ure z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, :-: tula, srebru, ni kij u in jeklu :-: prodaja. Nedosežno velika izbira. — Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti. Deklica ki ima veselje do trgovine z mešanim blagom ter gostilne, SO sprejme a 1. septembrom t L sns- mm u 6 e n k o -sna v trgovino V. Eagolmaaa, Šmartno v Tuhinjski dolini. 2425 Ja Zamljen čevljarski mojster v Ljubljani. Sodna ulica št. 3 izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo storjenih čevljev. Izdeluje tudi prave gorske in telovadske čevlje. Za naročila z dežele zadostuje kot mera priposlan čevelj. 245 fibčinska v Drnišu v Dalmaciji sprejema hranilne ulege od K 2-— do K 100.000-— pro+i 5°, o brestova nju, ter povrača zneske do K 5000 — brez odpovedi, zneske do K 20.000*— proti prijavi 8 dni, večje zneske po dogovoru. — Za polletno izplačevanje obresti izdaja na zahtevanje obrestne knjižice. — Dopisovanje v slovenskem in hrvaškem jeziku. 2249 Zs varnost hranilnih vlog in njih obre-stovanfe jamči občina Drniš. zVcoSni ć>cz/o?i. (Saoćitim Sam cifri p&ipozoča HloSuHe le ncjffinefSecja ofzuoa 239 So3 oTtanco. Satni MoSu&i vedno pzi-ptavlfeni. oJa&o 4u3i venci o Ita&cvi in za&ne cvetlice ,\ So+na i&^ofavtfene. OJ I ALFONZ $ BREZNIK c. kr. izvedenec in učitelj Glasbene Matice. Največja in najstarejša trgovina in izposojevalnica klavirjev in harmonijev. Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja strun in muzikaUJ. C. kr, avstrijski poštno-ranilnični konto št. 1I4.G03. Ljubljana, Kongresni trg št. 13 Naslov brzojavkam PlAftO • BREZNIH, Ljuljan. Klavirje dvorne tvrdke Bosen-dorf er, Ciapka, Eolil & Kelti-mann, Stelzhammer in Mu-bora (amer. harm.) imam le jaz izključno edini zastopnik za Kranjsko v velikanski zalogi in izbiri. Ne dajte se varati po navidezno cenem, vsiljivem „poletan", osobito, ker nudim vsakomur, da si po kolikor mogoče najnižji ceni ali na čudovito majhne obroke brez vsakega zadatja nabavi prvo-... . vrsten instrument z resnično zisroeno 10letno garancijo. Stari klavirji najugodneje v zameno. Izposojevalnina naj-^ 'I'1.' ■ —I" vseh glasbil najceneje. Preigrani klavirji vedno V palogi. Violine, citre, kitare, tamburice, harmonike, telov rogovi in strune po tovarniških cenah. — Oglejte si mojo zalogo. Preblavske rudninske vode. J S d rOSl 3 VflG D3tr0nS KB kiSClitC neprekosliive čistosti in velike vsebine ogljikove kisline. DrflhlsVClf^ tisittnn naJĆi^tejša alkalska rudninska voda, preizkušeno rlEllluiJuu Mdlllld, zdravilna pri motenjih prebave in menjavanja snovi, katarih, kamenu, boleznih v mehurju in na ledicah. nmhbllfbi IlUlrini lrrnlfir nanovo odprt, ogljikove kisline velebogat, PlKUIdlilll llVdlllll VIKIKU naraven natronski kislec, vsled prijetno rezočega okusa prav posebno pripraven za brizganje vina, za mešanje s sadnimi sokovi in je tudi brez vsake primesi uživan izborna osvežilna pijača. 2279 Dobiva se v Ljubljani pri Mihaelu ter po vseh lekarnicah in Špecerijskih trgovinah ter pri vrelski razpo- šiljalnict Prebla K oroško. I H. KristoHMiifor j Liitljua. Stari trg it«. 28 S X BLUZE, plaace, pelerine, noćne halje, predpasnik«, perilo, tndl po meri, otroške oblekice, čepice, potrebščin, za novorojenčke, moderce, pasove, nogavice, rokavice, moške srajce, ovratnike in drugo modno blago. Pošilja se na ogled po posti. X H X Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste ploščo Itd. X E X 2 Ljubljana X S X Stopnice, balkone, spomeniki, stavbni okraski itd. X S X hnonOan in tfak »Narodne tiskarne«. 9711 26 5547 S-C 8877