Kako po vsem burnem do- gajanju dvajsetega in tudi ne- kaj prejšnjih stoletij ponovno sestaviti, zamisliti, izreèi podo- bo èloveka, ki je celostna? Na pot iskanja nas popelje avtor s svojo knjigo Reèi èlovek. Dediš- èina Descartesove postavitve èloveka (subjekta) v središèe spoznavanja je predvsem v prejšnjem stoletju pokazala svoje slabe lastnosti. Govorica filozofije, teologije ali znanosti, ki drugemu ne priznava njego- ve drugosti, je na eni strani v nevarnosti, da zaide v absolut- nost oz. totalitarizem, na drugi pa v relativizem, ki ne verjame v nikogar veè. Avtor se za re- šitev problema obrne h grškim oèetom in skupaj z njimi ugo- tavlja, da je kljuè za razumeva- nje èloveka Ljubezen. Edino ljubezen vse zaobjame, hkrati pa drugega priznava in mu pu- sti svobodo. Po poèelu ljubezni je zmo`no razlo`iti in razumeti stvarjenje, greh in odrešenje. Pri svojem pisanju uporablja veliko globokih podob iz Sve- tega pisma in iz njih vleèe raz- lage o èloveku, grehu, svobo- di, trpljenju — predvsem pa o ljubezni. Avtor nas vodi v glo- boko `ivljenjsko razumevanje Boga, èloveka in stvarstva skozi pet poglavij. Sveto pismo — ra- zodetje Boga pa je temelj, iz ka- terega èrpa snov za prikaz zgo- dovine “nore” Bo`je ljubezni. <9$ ;, $  0  "" Prvo poglavje se dotakne boleèe toèke današnjega èasa, vprašanja o resnici. Po prete- klih stoletjih modernizma je današnja doba preprièana o mnoštvu resnic. Tako se vsaka kulturna skupina, znanstvena veja zapira vse bolj v svoj svet — preprièana o svoji resnici. Dialog ugaša, posledica je raz- deljenost in atomizacija civili- zacije. Ozadje te razdrobljeno- sti pa je v tem, da ima naèin spoznavanja prednost pred spoznavno resniènostjo, kar polagoma privede do potrjeva- nja subjekta ne pa resnice kot take. Taka govorica logike fi- lozofije in tudi teologije pa vse bolj izgublja stik z `ivljenjem. Tako je tudi po tej zamisli zgra- jen svet vedno bolj odtujen in predstavlja vse veèjo škodo za stvarstvo, zlasti pa za èloveka. Tudi vera ni imuna pred mo- derno miselnostjo, zato se `iv- ljenje kristjanov vse bolj odda- ljuje od idealnih programov, ki jih je zasnovala teološka veda. Današnji èas daje najveèji poudarek tehnološkemu stan- dardu in svobodi, kar naj bi omogoèalo brezmejno mo`- nost samouresnièenja in posa- meznikove samoodloèitve. Poudarjanje napaèno razumlje- ne svobode pa nas kristjane sili, da zagovarjamo svobodo kot razse`nost odnosa ljubezni in torej razkrijemo njen pravi po- men. Avtor si v tem trenutku postavi izziv, da sooèi novo- dobne namišljene resnice z `ivo in uèinkovito resnico. Problem je v tem, da je za modernega èloveka strašno pomisliti, da obstaja ena sama absolutna re- snica. To pa zato, ker ima o njej napaène predstave. Avtor zato zaène z nizanjem argu- mentov za sprejem resnice. Sprehodi se skozi grško in la- tinsko poimenovanje za resni- co, dotakne se slovanskih je- zikov, rušèine, sanskrta, jezi- kov Bli`njega vzhoda, išèe ko- rene, jih primerja … Ugotovi, da je pojem resnice povezan z veènim spominom (ne-poza- bo), z verskim zaupanjem, ob- ljubo … spominja na bivanje, dihanje, `ivljenje. Resnica je tisto, na kar se lahko opremo brez nevarnosti. Èlovek pa iz- kuša, da je edini, ki zares ved- no ostane, Bog. Bog je torej zvest, hkrati pa je tudi svoboden. Poèelo zve- stobe in svobode je tako poèelo resnice. Svoboda in zvestoba tudi omogoèata pot do edino- sti brez prevlade enega nad dru- gim. Bog (Resnica) je torej Oseba, ki po agapiènem poèelu (poèelu zastonjske ljubezni) po- trjuje in sprejema vse, brez iz- jeme. Pri vprašanju resnice to- rej ne moremo iti mimo vpra- šanja osebe, odnosa, svobode, zvestobe … <A$& Avtor se na zaèetku vpraša, kaj je oseba. Èlovek je v vseh .  *  (<    + , !     + # A+" ',; < ' #  # èasih iskal svoje zedinjajoèe je- dro — po eni strani osebno, po drugi splošno. Bog pa zmeraj izpolnjuje svoje naèrte s kon- kretnimi ljudmi prek obèeva- nja — komunikacije. Avtor nam nato poda odgovore nekaterih cerkvenih oèetov. Èlovek na- stane, kolikor je dobesedno po- klican v `ivljenje z besedo, ki mu jo izreka Bog. Èlovek je v bistvu bitje odgovora. Oèetje išèejo resnico o èloveku v Jezu- su Kristusu. Bistvo Bo`je na- rave je ljubezen, ljudje pa smo ustvarjeni po podobi te nara- ve. Torej moramo bistveno je- dro èloveške narave iskati v lju- bezni. Ljubezen obstaja, kadar se dva pola drug drugemu svo- bodno zaupata in prepušèata. Zato ljubezen `ivi trajno us- tvarjalno. Ljubezen obsega vse in vse podpira ter vzdr`uje, vendar nièesar ne pogojuje. Najlepša podoba te ljubezni je Sveta Trojica — Troedini Bog. To strukturo dobi èlovek tudi ob stvarjenju. Zato se èlovek ne more uresnièevati sam, ker bi bil to odmik od stvarjenjskega na- èrta. Bog je ustvaril èloveka kot moškega in `ensko prav zato, da dva v ljubezni posta- neta eno, ne da bi se medse- bojno unièila ali iznièila. Kaj- ti prav v tem se uresnièuje Bo`ja podoba — priti do svo- bodne medosebne izroèitve po podobi Svete Trojice. S tem si èlovek klièe v zavest te- meljni odnos do Boga Stvar- nika. Èlovek naj bi se usmer- jal k drugemu, k Bogu … Tu pa nastane prostor za greh. V okviru ljubezni lahko razlo`imo èloveško naravo, ki je padla narava. Bog, ki je lju- bezen, pušèa èloveku svobodo — tudi za slabo. Padli angel èlo- veku podtakne misel, naj se po- stavi na mesto Stvarnika. Aga- pièno poèelo pri èloveku tako zamenja poèelo samouveljav- ljanja in samoljubja. Ljubezen ni veè poosebljajoèa, ampak samo še zadovoljuje samoljub- ne potrebe. Padla èloveška na- rava je torej v tem, da je èlovek zaprt v svojo sprevr`eno nara- vo, ki je gluha za ljubezen in to- rej gluha za Boga. Padcu èlo- veka je podvr`en tudi njegov um, ki se z izvirnim grehom odtrga od ljubezni in postane sredstvo samouveljavljanja. Prejšnji um ljubezni se tako spremeni v um moèi in samo- ljubja. Šele podarjena ljubezen lahko preprièa èloveka, da je za odrešenje treba `rtvovati samo- ljubje. Zato je samoljubni um in cel èlovek potreben oèišèe- nja, ki pa ga najla`je dose`e v skupnosti ljubezni — Cerkvi. Osebe torej ne moremo zo`i- ti prete`no na um in voljo, am- pak je jedro èloveške osebe lju- bezen Boga Oèeta, ki jo je èlo- vek dele`en po Sv. Duhu. Èlo- vek je ustvarjen po Bo`ji podo- bi — globoko v sebi ga oznaèuje podoba, vzorec Svete Trojice. <*1")+  $.$1" Spoznanje resnice in osebe v zgoraj omenjenem smislu se avtorju ka`e kot nujni pogoj za spoznanje Boga. Spoznati Boga namreè pomeni tudi spoznati sebe in narobe. Resnièno spoz- nanje je namreè predvsem od- kritje odnosa. Ta odnos, v ka- terem se osebe spoznajo, je lju- bezen, ki zajema celega èloveka. Sveto pismo tako spoznanje opisuje kot spoznanje srca. Tako spoznanje ni zgolj razum- sko, ampak je to spoznanje uma, ki se spusti v srce - zato govorimo o umu ljubezni. Po- èelo spoznanja je torej ljube- zen. Èlovek pa ne more ljubiti, èe ga ljubezen ne obišèe. Bo`jo ljubezen èlovek najbolj obèu- ti pri odpušèanju grehov. Spoznanju Boga daje bis- tven prispevek obèestveno `iv- ljenje. Obèestvo je kraj, ki omogoèa priznavanje in upo- števanje drugega — to je kraj oèišèenja samoljubja razuma. Tako je mogoèe, da se pogovor o Bogu (kot predmetu) vse bolj spreminja v pogovor z Bogom (kot subjektom). K priznava- nju drugega nas nagiba ljube- zen, ki jo v srce èloveka izliva Sveti Duh. Zmo`nost drugega priznati in biti hkrati povezan z njim je tisto, kar avtor opre- deli kot versko poèelo. Pred- vsem razum (del uma, ki ga je samoljubje najbolj pokvarilo) je potreben oèišèenja v udeja- njanju ljubezni v obèestvu. Kako se razum osvobodi svoje `elje po nadzoru in obvla- dljivosti, nam avtor razlo`i s podobo Mojzesa pred goreèim grmom. Mojzes gre h goreèe- mu grmu, ker hoèe ta pojav ra- zumeti. Prvi odziv (še neoèiš- ' #   èenega) razuma pred goreèim grmom je torej `elja po obvla- danju. Šele ko Bog Mojzesa na- govori iz grma, ta zavzame dr`e spoštovanja. Ko Mojzes naprej spoznava Boga, hkrati spozna- va svoj poklic oziroma poslans- tvo. Tudi v nadaljnji Mojzeso- vi zgodbi je razvidno, da Moj- zes spoznava Boga, kolikor se mu On sam razodeva. Spozna- nje napreduje naprej samo še na krilih ljubezni. To nam go- vori o tem, da je Bog tisti, ki se da spoznati. Bog gre prvi na- proti èloveku. Moderna svet- na dr`a to zanika s tem, da poudarja spoznavni subjekt in ne upošteva, da je resnica `iva stvarnost. Bog, ki ga postavlja pojmovna filozofija, je zgolj potreba za sistem, v resnici pa ne obstaja. @ivi Bog pa se ra- zodeva kot `ivo bitje, ki nago- varja. Tako je nagovoril Ada- ma po njegovem grehu. Jezus nam daje sijajno podobo Boga kot Oèeta, torej smo mi njego- vi sinovi. Zato tudi Boga spoz- navamo v svobodi kot njego- vi sinovi (posinovljenci) in ne kot njegovi su`nji. Spoznanje Boga sovpada s spoznanjem sebe kot sina. Nato se avtor vpraša, kak- šna govorica je najbolj primer- na za posredovanje spoznanja o Bogu. Govorica simbolov je boljša od konceptov filozofije na eni in sentimentalizma na drugi strani. Simbol je kraj sre- èanja dveh svetov. Temelj sim- bola je osnovan v Kristusu. V Kristusovi ljubezni se v neloè- ljivi enoti sreèujeta dva razlièna svetova (Bo`ji in ustvarjen — èloveški). Simbol od osebe zah- teva zavzeto sodelovanje celega èloveka. Na nek naèin je govo- rica simbola zavezujoèa, ven- dar ni enoznaèna, zato je tudi svobodna. Svobodna v tem, da èlovek v njej sam prepoznava in odkriva pomen. Simbol je zato primeren tudi za spozna- nje v obèestvu, saj govori vsem, hkrati pa nagovarja povsem in- timno in osebno. Simbol je pri- meren za bogoslu`je, za obèes- tveno slavljenje Boga. Simbol zato zagotavlja celostno spoz- nanje — izkustveno-razumski pristop, ki je `ivljenjski. Tudi dogme so zrasle iz `ivljenja Cerkve in so zato simboli vere. < 0 & V tem poglavju nam avtor “razlo`i” greh oziroma ga po- stavi v prostor Bo`je ljubezni. Greh je mo`en, ker je Bog us- tvarjal po poèelu ljubezni, lju- bezen pa drugemu pušèa tudi to svobodo, da se obrne proti njej. Avtor pri razlagi sledi pri- povedi Svetega pisma. Prvot- no skladnost, kjer imata Bog in èlovek svoje mesto, ogro`a ka- èa, ki s taktiko zla, prekanjeno- sti in nevošèljivosti preprièa èloveka v odpad od Boga. Kaèa èloveku prika`e Boga kot lju- bosumnega, sebiènega — to pa je la`na podoba Boga. Tako najprej popusti èlovekov um, ki se iz uma ljubezni spreme- ni v strogi logièni razum. Po logiki sprevr`ene ljubezni (kar ima eden, drugi ne more imeti) Bog postane èlovekov tekmec. Èlovek se obrne stran od take podobe Boga in zato išèe svojo rešitev v posedovanju stvari. Èlovek nadomesti Boga s pred- meti in misli, da mu bodo ti posredovali to, kar je Bo`je, v resnici pa so to maliki, ki èlo- veku prinašajo nezadovoljstvo — smrt. Èloveka obvlada strah pred smrtjo, zato se osredotoèi nase in se skuša rešiti — ne vidi veè drugih, ampak samo sebe. Ker se èlovek boji zase, je pri- pravljen izkljuèiti drugega (zgodba o Abelu in Kajnu). To, da srce ni odprto za korenito priznanje Boga, ima za posle- dico, da ni odprto ne za dru- gega ne zanj samega. Pot iz greha pa je lahko dru- gaèna. Ko se èlovek obrne stran od Boga, se zave svoje golote — svoje krhkosti, ranljivosti, umrljivosti. To ga kasneje vodi v novo iskanje tistega, kar je iz- gubil. Tako ravno boleèina in trpljenje, ki ju je povzroèil greh, vodita spet nazaj k iska- nju celostnega medosebnega odnosa z Bogom. Trpljenje je veèen spomin na to, kar se je zgodilo, in na to, kam te`imo. Tudi iz teme greha se odpira pogled, saj tudi tja prihaja Bog s svojim klicem ljubezni (Bog klièe Adama in Evo, kasneje Kajna). <"&1;- '" 1+  V tem poglavju nam avtor prika`e, kako se Bo`ja ljubezen odziva v odnosu do ustvarjene osebe, ki jo je razdejal greh. Na pot spoznanja nas avtor popelje ' #  # s premišljevanjem poroèila o trpljenju, smrti in vstajenju Je- zusa Kristusa. Najprej nam poda razlago izraelskega izhoda iz Egipta in jo primerja z veli- konoèno logiko, ki je logika ljubezni. Kot je Gospod Izrael- cem odprl pot èez Rdeèe morje v obljubljeno de`elo, tako Gos- pod odpre pot v `ivljenje ta- krat, ko se zdi, da ima zadnjo besedo smrt. Prek smrti pride- mo v `ivljenje. Vse to se zgo- di na podlagi zaupanja, vere. Hkrati pa je prva velika noè samo predpodoba tiste prave velike noèi, kjer se èlovek os- vobodi la`ne podobe Boga. Prava podoba Boga šele omo- goèa, da se èlovek popolnoma zaupa Bogu in presadi svoj epi- center iz sebe Vanj. Bog pa èloveka ne osvobodi s preprièevanjem ali prisilo, ampak z ljubeznijo. Osvobodi- ti èloveka od ideje o ljubosum- nem Bogu predpostavlja razo- detje ljubezni kot absolutne svobode, kar vkljuèuje tudi neke vrste “nemoè” Boga. Je- zus se ljudem izroèi, ti pa ga umorijo. S tem je odnos z Bo- gom spet sestavljen. Jezus je kot kruh (jagnje), ki ga jemo in ga s tem unièimo, a ravno zato `i- vimo. @ivimo, ker se hranimo. Jezusovo vstajenje pa nas pre- prièa, da vse tisto, kar je bilo pou`ito v ljubezni, ne umre, ampak vstane tretji dan. Ta bo`ja ljubezen konèno v nas udejanja spremembo iz sebiè- nih ljudi v agapiène. Spomin na bo`jo ljubezen (trpljenja, smrti in vstajenja) kristjani ob- hajamo pri evharistiji. Ta pa nas zmeraj znova napravi de- le`ne tega enkratnega in traj- nega dogodka Kristusa, izro- èenega v naše roke, umrlega in vstalega. Jezus pride èloveka iskat prav tja, kamor se je le-ta zaradi la`ne podobe Boga skril, v greh, v smrt, v grob. Skozi greh, ker je predmet hudobije sveta, Bo`ji sin lahko vstopi v grob. Jezus s tem napravi ko- nec kraljestvu smrti, ker je vanj vstopil nekdo, ki je `iv. Tako mi preko svojega greha in greha èloveštva spoznavamo, da se je tam, kjer se je pomno`il greh, še veliko bolj pomno`ila mi- lost, o èemer nam govori Jezu- sovo odrešenje. Adam je mislil, da Bog ni darovalec, ko pa je Jezus obsojen, ljudje zrejo Boga, ki se izroèa v roke pok- varjenim ljudem, zaprtim v svoj greh. Tako je ukinjen raz- log, ki je nagnil Adama, da je pretrgal odnos z Bogom. La`na podoba je preklicana. Avtor nam poda še podo- bo Jezusa, ki prevzema grehe drugih. Z njim je bil namreè obto`en še Baraba — pravi zlo- èinec, ki pa je bil krivde osvo- bojen. Na njegovo mesto je stopil Jezus. Kristus stopi tudi na mesto Kajna, si nalo`i vso njegovo krivdo in sprejme nase mašèevanje rodov. S tem ko prevzema grehe drugih, ljudje drug drugega veè ne morejo obto`evati. Zato Jezus ljudi med seboj pomirja. Jezus torej poleg `e zgoraj obnovlje- nega odnosa z Bogom vzpo- stavlja mir, obèestvo (odnose) med ljudmi. V luèi Kristusove velike noèi torej lahko pristopimo k razumevanju èloveka in tudi širše kulture. Bogoslu`ni spo- min velike noèi govori, da ti- stega, kar hoèeš rešiti, ne smeš stiskati v pest, ampak ga mo- raš izroèiti v ljubezni in tret- ji dan bo vstalo. Kristusova misel obstaja v smrti in vsta- jenju. V tam smislu so cerkve- ni oèetje (in skupaj z njimi Marko I. Rupnik) skušali reèi Kristus in so rekli èlovek. Mo- derna doba je skušala reèi èlo- vek (brez Boga), pa se je ni po- sreèilo (20. stoletje je dalo kar dve svetovni vojni). Na podo- ben naèin je apostol Peter na dvorišèu zatajil Kristusa, uèen- ce (Cerkev) in celo sebe — in ko se mu je sesula predstava o sebi, se je znova našel v usmi- ljenem pogledu Jezusa. V da- našnjem svetu relativizma se ka`e podobna notranja nepo- vezanost èloveka in kulture. Ravno v tem je prilo`nost, da se èlovek spet najde, podob- no kot Peter, v Jezusovem po- gledu. Bog je namreè tisti, ki nas prvi ljubi, ki nas je ustvaril in odrešil. Ta odrešenjska lo- gika ljubezni najoèitneje pride na dan v veliki noèi, po isti lo- giki ljubezni je bil èlovek us- tvarjen — zato je velika noè prostor, v katerem moremo “reèi èlovek”. .". "#, , ' #