......... • \ \ dofloljubova prilogb ii za maše gospodarje gospodinje in dekleta e- Štev. 6. V Ljubljani, dne 6. junija 1912. Leto IV. Nase oospodorsivo. Kdor jo videl kmetijske razmere v 'drugih deželah, študiral sedanje gospodarstvo in sam delal, je gotovo spoznal, da sc morajo naše gospodarske razmere v marsičem izpremenili, da ne bomo slepo naprej tavali. Mi potrebujemo jasne luči, nc pa dvomnih poizkusov. K temu najbolj važnemu gospodarskemu vprašanju liočem priobčiti nekaj misli. Priobčil bom le to, kar sem sam videl in skusil. I. Domači in tuji zgledi. Na Dolgi njivi pri Št. Lorencu je posestvo Ane in Neže Pintar, ki leži raztreseno na malem bolj peščenem gričku in v sosedni dolini. Obsega njiv 511968 ha, travnikov 1'6304 ha, vrta 03248 ba, gozda 85564 ha, stavišča 593 m2. Preccj njiv jc zdaj v travnik puščenih. — Skupno bi bilo 27 in pol orala posestva. Na tem posestvu se je pred šestimi leti redilo redno: 2 vola, ki sta se opitala enkrat ali dvakrat na leto, 2 kravi, kako tele in 2 prašiča za dom, ki sta sc spomladi v Novem mostu kupila. Odprodali so se navadno le voli, pri katerih se jc priredilo 600 -800 K na leto. V enem letu so pridobili največ 1200 K prav vseh dohodkov v denarju. L. 1906. sc jc osnovala mlekarna. Na tem posestvu so se lotili reje prašičev in molznih krav. Poscstnici sta dobili prav lepi svinjici za pleme ter pomnožili število molznih krav, rejo volov pa popolno opustili. Lani sta dobili za same prašiče 1700 K, za 1 bika, 3 teleta, za mleko in drugo še 1536 K, torej skupno 3236 K. Letos se j c že dosedaj dobilo do 2000 K. Dohodki bodo še vsako leto večji, ker se pridelovanje vedno izboljšuje. Cisti dohodek iz istega zemljišča, ki je bilo tudi poprej skrbno obdelano, se je trikratno pomnožil. Ce pa odračunamo delo in stroške, je pa seveda čisti dohodek se mnogo večji. Kako se je to doseglo? Razen imenovanih izprememb se je napravila gnojna jama, gnojnica se je redno vozila, rabila so se prav zelo umetna gnojila ter pomnožilo pridelovanje pese, krompirja in turšice. — Vrt okoli poslopij je peščen, komaj za dva prsta debelo plast zemlje ima. Lani, ko je bil z gnojnico in umetnimi gnojili ta svet, ki je dajal poprej komaj eno košnjo na leto, dobro zagnojen, se jc štirikrat kosil. Poznam drugega gospodarja, ki je prevzel malo posestvo, komaj nekaj oralov, dolga pa skoro več, kakor je bilo vredno. Nabavil si je plemenske prašiče, napravil gnojno jamo in rabil umetna gnojila. V kratkem je dolg poplačal. Zdaj že svet kupuje. Vse to so pa šele začetki modernega gospodarstva. Drugod, kjer sc žc več let prizadevajo, so dosegli še vse drugačne uspehe. Lani so v Švici hoteli pri malih kmetih prav natančno zvedeti za dohodke iz kmetije, nc zaradi davka, ampak zaradi gospodarskega napredka. Na 276 posestvih so prav natančno zapisali, koliko jc posestvo veliko, koliko ima živine, koliko so tehtali in koliko so bili vredni posamezni pridelki. To zapisovanje pridelkov iz posameznih parcel je zelo važno, ker spozna vsak gospodar, kaj mu največ nese. Seveda so zapisali prav natančno, koliko je gospodar skupil za svoje pridelke. To postopanje imenujejo rentabilitetni račun, mi bi dejali rajši: čisti dobiček iz gospodarstva. Posestva so bila 2—30 ha velika večina je obsegala 8—15 ha. Izračunali so, da ima vsak posestnik povprečno 34.000 kron vredno posestvo. Vrednost živine znaša povprečno čez 9000 K. Suhega denarja je dobil vsak gospodar 6980 K. Vsak hektar je do-našal čez 700 K dohodkov. Pri tem še enkrat povdarjam, da zemlja v Švici ni boljša kakor naša domača. Poglejte zdaj dohodke našega kmeta! Dela celi dan, pa se mu slabše godi kakor zadnjemu delavcu. Po me-: stih tožijo o pomanjkanju živil, ko ima domača zemlja še toliko nevzdig-njenih zakladov v sebi. Ko bi 10.000 gospodarjev v naši deželi na leto za 1000 K več živine prodalo, bi bilo to 10.000.000 kg. S tem bi se kmalu mestom opomoglo, tujega mesa bi ne potrebovali in kmetje bi si pomagali do dobičkonosnega gospodarstva. Vse to se d& prav gotovo doseči. II. Povzdiga gospodarstva. Pogosto se je primerilo, da so dobili lepe plemenske živali gospodarji, ki niso imeli zadosti dobre krme za rejo. Mladi biki so dobili le slamo, mr-jasci travo in pleve. Živali so zaostale v rasti, gospodar je bil pa prepričan, da so mu dali slabo živino, katero jc sam s pomanjkljivim krmljenjem pokvaril. Kaj pomaga dati v zanemarjene kraje najboljšo žival, če jo krmiti ne morejo. Predno se da ljudem dobra plemenska živina, se mora povzdigniti pridelovanje krme, če je ni zadosti, Posebno pri prašičih se zelo dobro vidi razloček med dobrim in slabim gospodarjem. Sam sem dal lani po par prašičkov iz istega gnezda na dva različna kraja. Eden jc dajal vsaki dan malo žita, drugemu je preccj manjkalo. V osmem mesecu je bil mrjašček gospodarja, ki jc žito dodajal, 140 kg težak, pri drugem lc 60 kg. Ko bi drugi dokupil tudi 200 kg turšice ali ječmena, bi bil šc vedno na boljšem. Mi moramo povzdigniti pridelovanje krme za govejo živino, torej travnike, pašnike in detelje, še bolj pa pridelovanje krmskih rastlin: pese, krompirja in turšice. Ravno v zadnjem času se vedno bolj poudarja, kako potrebno je, da se pomnoži število goveje živine, toda na izboljšanje poljedelstva se veliko premalo gleda. — Dobili smo iz tujega drugo živino. Mnogi se kregajo čez živali, katere so drago plačali, ki pa nočejo mesa ln kosti iz zraka in vode narediti. Treba bo predvsem gledati, da so pomnoži pridelovanje krme. To je pa le mogoče, če bot več gnoja. Več gnoja bomo imeli, če bomo v pravilnih hlevih napravili gnojne jame in rabili umetnf gnojila. Od vsake odrastle živine je gnojnica enega leta vredna čez 70 K Pri navadnem gospodarju se torej iz gubi vsako leto čez 500 K brez koristi In potem se pritožujemo, če smo revni Prav je, da se dajo ljudem dobri biki potrebni so pašniki, toda podlaga za izboljšanje gospodarskih razmer je na prava grojnih jam, da se niti ena kapljica gnojnice ne bo izgubila. Brez tega nc bomo nikdar imeli dobrih kmetov Ko bi se v zadnjih dvajsetih letih polo vico manj denarja dalo za bike in bi se ta denar porabil za izboljšanje hlevov in svinjakov in zlasti za napravo gnojnih jam, bi imeli naši kmetje milijone kron več dohodkov od svojih zemljišč. Kdor je sam izkusil gnojenj z gnojnico, mi bo gotovo pritrdil. Človeku se kar škoda zdi, da gnojnico naši ljudje še premalo poznajo. Pri tem opomnim, da gnojnica ni lc za trav nike, ampak tudi za vse njive, razun detelj. Z gnojnico vred moramo pa rabiti umetna gnojila, ker sc lc v tej zvezi doseže popolni uspeh. v Naši ljudje se trumoma selijo v Ameriko. Navadno gredo čez Nemčijo, odkoder sc je izseljevanje v Ameriko že zelo opustilo. Malo jih je, ki so v Ameriki našli srečo. Slovenci morajo tam opravljali najnižja in najtežja dela. Iz iste Nemčije, čez katero gredo naši ljudje, pa prihajajo cele trope naseljencev v rodovitne jugoslovanske deže,e. Domačinom ni nobeden pokazal umnega obdelovanja, tujci so prišli, pokupili najboljši svet za nizko ceno in si napravili v našem mesu moč z lepim gospodarstvom. Slavonija je že vsa preprežena s tujimi naselbinami. Hrvaška propada in sedaj je Bosna na vrsti. Do 5000 nemških naseljencev jc že tarn. Godi se jim prav dobro. Nemec, ki jc žc več let v Bosni, vabi letos kmete iz nemškega cesarstva, naj sc naselijo v Bosni. Pripoveduje ta-ko-le: Odkar jc naša država Bosno pri-klopila Avstro-Ogrski, zapušča veliko bogatih Turkov deželo, da se naselijo v kakem kraju evropske Turčije. Obširna posestva, ki imajo prav izvrstne njive, in še posebej njive prav ugodne za pšenico, prodajo po nizki ceni. Tudi zdaj je veliko takega sveta naprodaj. Pridelki se v Bosni prodajajo prav dobro. Micko okoli Banjaluke se plačuje do 24 vin., ker domačini nimajo dobrih molznic. Tudi žito in živina gre dobro izpod rok. Mnogi Nemci so prišli kot berači doli, zdaj so bogatini. Ogri in Nemci gospodarijo po novem. Naročili so si strojev, dobro in 10' močno živino, orali globoko in zadeli v rodovitni zemlji terno. Splošno jc zemlja zelo rodovitna. Travnike kosč trikrat, navadno deteljo štirikrat na leto. Bošnjaki, ki imajo za nizko najem-ščino polje od turških veleposestnikov, naj si bodo ti agi ali begi, v najemu, kmetujejo še vedno po starem. Gnojenja, globokega oranja ali sajenja v vrsti ne poznajo. Vso mora biti naglo izvršeno, četudi je slabo. S plugom, v katerega vprežejo dva ali tri pare voličev, pobrskajo malo zemljo. Ta plug je orodje, ki jc menda še iz Adamovih časov. Novih ne marajo, ker so jim predragi in pretežki. Turšico kar vsejejo, kakor pri nas leni gospodarji, katerim se nc ljubi natančno delati. Konji Bošnjakov so za oranje preslabotni, rabijo jih le za ježo in nošo. Kjer je Bošnjak oral, more Nemec ali Mažar z globokejšim oranjem prva leta brez gnoja prav veliko pridelati. Prašičev imajo veliko. Bošnjak jih kar v gozd nažene, da si sami hrane poiščejo. Take živali so lc slabe in ma-lovredne. Nemški naseljenci imajo križane jorkšice, za katere je treba več skrbi, toda so zato veliko poprej godni za prodajo. Domačine razjeda žganjepitje. Čc morejo, radi nastavljajo divjačini zanjke. Če so nekaj mesecev zaprti, jim to ne napravi sivih las. Nemci, ki saj nekaj kapitala s seboj prineso, pridejo hitro naprej. Ko sem to bral, zdelo se mi jc, da so naslikane razmere marsikaterega kraja naše dežele. Žganjepitje, površno delo, zaničevanje napredka, plitvo oranje, slabo gnojenje, staro orodje in vse druge napake, koliko milijonov škode napravijo vsako leto našemu kmetijstvu! Ni čuda, čc ubogi kmetič res ne more marsikje preživeti svoje družine in išče sreče v tujini. Naj nam bo Bosna svarilni zgled, kam ne smemo priti! Še bolj čudno se mi pa zdi, da mi o teh bosenskih razmerah ničesar nc vemo. Ako bi vedeli naši delavci in kmetje za lepo in rodovitno zemljo v Bosni, ako bi imeli koga, ki bi jim pot pokazal, posredoval in na roko šel, bi si mogli napraviti v Bosni lepšo Ameriko. Šli so pač nekateri tja drvariti in prišli ubožnejši domu, kakor so šli, toda o kmetijskih razmerah Bosne nismo veliko slišali. Kadar smo bili s Hrvati vkupaj, smo navdušeno peli »Slovenec i Hrvat, a uvijek bratu brat«. Med tem so pa nam tujci na zemljo sedli. Preveč govorimo, preveč pijemo, premalo delamo. Prav dobro bi bilo, da bi skušali hrvaške dežele posebno Slavonijo in Bosno bolj spoznati. Na vsak način pa moramo svojo gospodarstvo povzdigniti r.a pravo stopinjo. Ko bi bili naši pridni ljudje tam doli, bi so čutili med Bošnjaki kmalu domače. Morebiti bi se na ta način tudi gospodarstvo Bošnjakov dalo lahko povzdigniti. Devel zapovedi pila« Kmet redi živino za prodajo. Gledati mora, da z malim trudom veliko priredi. Vsak mesar pa hoče imeti le dobro opitano žival. Doslej se jc pitalo kar t jc v en dan. Gospodar je dal živali, kar je mogel in kar jo imel. Lo umni živinorejci so si po dolgoletni izkušnji pridobili nekaj dobrih pravil, po katerih so se z dobrim uspehom ravnali. Ker gre kmetu zdaj tako trda, mora na vse gledati. Tudi pri pitanju so umni živinorejci in učenjaki drugih krajev določili nekaj pravil, s katerimi sc pitanje zelo olajša. Maks Basken priobčujc v belgijskem časopisu za poljedelstvo nekaj takih navodil, po katerih naj se tudi naši živinorejci ravnajo. Nauki so dobri za pitanje vsake živine, veljajo pa posebno za govejo. Naj ti ne bo zadosti odstavek lc prebrati, poskusi celi na-vod tudi natančno spoznati in se po njeni ravnati. 1. Živali, ki se pi t a j o , morajo imeti popolni mir. Vsako gibanje vzame nekaj onih snovi, s katerimi sc dela mast in meso. Natančno se zguba vsled gibanja ne more določiti, vendar mora biti zelo velika, če je Petenkofer dokazal, da jc navzočnost, ene same muhe pitanca motila, da je" imel več ogljikove kisline, torej je naredil manj masti. Glavni pogoj za uspešno pitanje jc torej zadosti hrano in nemoteni mir. Če je v hlevu preveč muh, da jih mora živina vedno otepali, je to za pitanje slabo. Če vsako četrt ure kdo v hlev prištorklja, da mora žival šo vstajati, jc tako ravnanje zelo neumno. Nespametno je tudi živali kazati raznim tujcem, jih ven seganjati, da se postaviš s svojo živino. Hodi po hlevu tiho. Ko si žival nakrmil, zakleni vrata, da nobeden notri nc more. Gibanje jc dobro za plemensko živino, za pitance je popolna tihota in vsestranski mir najboljše. Gospodar naj ravna prijazno z živalijo. Poznam gospodarje, ki dela z živino lepo in zaupno kakor z otrokom. Tako obnašanje jc res pravilno. Žival se boljše počuti in rajše jc. 2. Ohrani pri krmljenju veliko snažnost. Kakor je ljudem všeč snaga pri posodi in jedi, se mora tudi pri krmi natančno paziti na snago. Shrambe za mrvo morajo bili dobro osnažcnc in prezračene. Dobra krma kar sama od sebe diši. Vsa posoda so mora večkrat s kropom pomiti. Nobena nesnaga naj nc pride v krmo. Tudi človek, ki oskrbuje krmljenje, mora sam nase gledati. Če prinese vsa zašpehana in črna gospodinja jed na mizo, jo to za jed zelo slabo priporočilo. Po skušnjah so živali prav občutljive za snago. V boljših hlevih morajo hlapci imeti osnažcnc čevlje, kadar gredo v hlev. 3. V h 1 e v u naj bode prava svetloba in toplina. Mlada in plemenska žival potrebuje veliko svetlobe. V pitališču naj ne bo presvetlo, ker svetloba pospešuje izgubo organskih snovi. Vsi vemo, kako prav ima ajudstvo s svojim rekom: »Žival, ki rada leži in dobro spi, se prav rada redi«. »Ležanje in spanje je za polovico jedi.« V temačnih prostorih živina lažjo nemoteno dremlje. Pri svetlih hlevih ko prav lahko malo bolj temno napravi. Posebno potrebno je skrbno zračenje, da se odstrani slab zrak, katerega je živina izhlapela. Poleti in pozimi so nekateri hlevi res grozni. Če človek le notri stopi, mu skoro slabo postane. V takem okuženem zraku se živina no more rediti. Zračnikov v stropu je še vedno premalo. Pitancem je najbolj prikladno, če je v hlevu toplina 18 stopinj Celsija. V mrzlih hlevih porabi žival preveč hrane za ohranitev svoje topline. Vsled tega se manj redi. Znano je tudi, da paša v mrzlem času na pitanje slabo vpliva. 4. Včasih je dobro malo krvi s p u s t i t i. Ko se prične močno pitanje, se z močnejšo hrano tudi kri pomnoži, da se pogosto jed vpre in žival žreti ne mara. Vsled preobile krvi sc kaj lahko še kaka nesreča primeri. Če torej opaziš, da žival za jed dosti ne mara, prav lahko poskusiš malo krvi izpustiti. Splošno se trdi, da se sine ludi redno na tedne kri po malem izpuščati. Učenjaki trdijo, da se vsled tega beljakovine, ki so v hrani, lažje razkrojijo in žival vdiha več kisika, ki ji dobeljenje zelo pospešuje. Žival ima malo manj krvi, pa več masti, ki se vsled toga le bolj redko zgubi. Skušnja tudi uči, da se živali, ki nimajo prehude krvi, rajše rede. — Pri nas je to pravilo do zdaj popolnoma neznano. Drugod so poskušali že z najboljšim vspe-hom. Potrdili so to ravnanje najboljši živinozdravniki. Poskusiš tudi lahko ■ti, toda z veliko previdnostjo. Najboljše bo, če te živinozdravnik dobro poduči. 5. Krmi r e d n o. Če je želodec v redu, se želja po krmi vedno v istem času oglaša, ko je žival navajena hrano prejemati. Treba je torej do minute natančno ob istem času vedno krmiti. Če daješ krmo prezgodaj, ne povžije vsega in ni vstanu vso dobro prebaviti. Krma so brez potrebe zapravlja. Če krmiš prepozno, bodo živali krmo preslabo in premalo prežvečile. Hrana, ki se prehitro požre, napravi v vampu lahko bolezni. Gotovo se pa veliko krme brez koristi zavžije pri takem naglem žrenju. Če je redno krmljenje za vse živali dobro, je to za pitance prav potrebno, bolj kakor za vsako drug živino. Če pride ura krmljenja, postane žival lačna in nemirna, vstane nazaj in okoli gleda, se steguje, muka ter se tako razburja. Zna +i na ta način precej kil na teži izgubiti. »Red, red«, jc ena glavnih dolžnosti umne živinoreje. Drugo delo lažje brez škode počaka, kakor živina. 6. Dajaj le male porcijc! To pravilo je dobro znano našim živinorejcem. Če dobi žival vso krmo naenkrat, jo vsope, pobere najboljše, slabše pa pusti in požre to le v slučaju sile. Videl sem slabe živinorejce, ki so mesili seno in slamo ter vse to živini položili. Živali so pobrale seno, slamo gledale in vedno bolj svoja suha rebra kazale. — Krmi v malih zavitkih. Ko enega zmanjka, pride drugi. Tako se živali ni treba vstrašiti velikega kupa. Naši možje pravijo: »Živini se mora počasi pokladati«. 7. Po vsakem krmljenju mora biti živina sita. Vamp mora biti poln, da se prebava redno vrši. Če niso vse gube polne, je žival nemirna in se noče vleči. Prežvekanje se zavleče, krma se ne izrabi zadosti. Naj žival je po potrebi, toda nobenkrat preveč, da bi se ji jed drugič pristu-dila. Krmi naj se trikrat na dan v gotovih presledkih. Živali imajo potem za prebavo dosti časa. 8. Spreminjaj večkrat k r-m o. Kakor se človek naveliča vedno iste jedi, se tudi žival prenaje, ako ji vedno enako krmo pokladaš. Če malo spremeniš, bo žival rajše uživala. To pravilo je pri pitanju še posebno važno. Da se žival odebeli, se mora veliko dati. Čim večja je pa množina, tim pred se upre, bolj zoprna postane. Dokler ne zapaziš, da je živali kaka hrana zoprna, ni treba spreminjati, kadar je pa očito, gotovo precej spremeni. Mnogi menijo, da mora že odebljena žival vse zavžiti. Toda ravno takrat potrebuje prav izbrane posebne krme. 9. Glej kolikor moreš, da bo žival rada krmo v ž i v a 1 a. Za dober tek je sol zelo potrebna. Ni je treba ravno veliko, toda vedno ostane pri pitanju dobra zabela. Sol je tudi za splošno rejo zelo važna. Nekateri so dajali pitancem zadnje tedne malo cijana ali janeža. Pravijo, da se je prav dobro sponeslo. Go-spodar mora z vsemi potrebnimi pripomočki doseči, da bo živina rada žrla in dano krmo, kolikor mogoče dobro izrabila. Če je žival že debela, ji bo dajal manj krme, toda mora imeti več v sebi. Naši gospodarji rabijo v ta namen krompir in žito, kar je umestno. Morebiti bi s tropinami še cenejše shajali- , , v. , Kadar pa opaziš, da se kaka žival le slabo redi, jo precej prodaj, čeprav v zgubo. Pitanci morajo krmo dobro izplačati. Peso. Tudi kmet hoče tisto najprej saditi in sejati, kar mu največ nese Prav lep dokaz za to glavno pravilo dobrega gospodarstva nam daje sledeči poskus Na Nemškem so vsejali na 5 ha njiv žita in krmske rastline in sicer na nrvi ha pšenico, na drugi fižol, na tretji deteljo, na četrti krompir, na peti peso Iztehtali so prav vse, kar se je rto-bilo od rastlin. Pridelalo se je prii pšenici 22 (j zrnja in 44 g slame: fižola 20 q in 40 q fižolovce, suhe detelje 40 q, krompirja 160 q, pese 700 q in 100 q pesnega perja. — Razvidno je pač, da je morala biti za deteljo posebno slaba letina, ker navadno se več pridela de-> telje, če je svet kolikanj ugoden. Izračunali so potem, koliko je kri milnih vrednosti v posameznih pridel-i kih. Ko bi vse živini pokrmili, bi imela pšenica s slamo vred na ha 2048 kg škrobovih vrednosti, fižol 2100 kg, su^ ha detelja 1276, krompir 3400, pesa 5288. Iz tega vidimo, da se vse druge rastline pesi ne dajo primerjati. Še krompir, ki je po pravici v časti, dona-i ša skoro polovico manj. Vsak gospodar, ki natančno opa-i zuje svoje polje in vsaj površno preso-: di krmilno vrednost pridelkov, bo go-. tovo prišel do ravno teh zaključkov. Celo leto obirajo naše ženske peso in jeseni jo je še toliko, če je bila njiva res dobro pripravljena, da jo je komaj spraviti. Navadno ni pese nikdar preveč. Naj je bo še toliko, se da vendar z najboljšim vspehom porabiti za krave, ki bodo po njej molzle, da bo veselje. Po naši deželi bi se moralo še enkrat toliko pese, pa veliko manj žita vsejati. Če je zdaj za letos že prepozno, si pa za drugo leto zapomni. Zalivaj pa včasih peso z gnojnico, da bo boljša rastla. V drugih bolj naprednih krajih, so opustili sejanje pese, ker je z njo potem ko ozeleni preveč dela. V nekaterih krajih je je vedno premalo, v drugem je vse na kupu. Pri nas jo mnogi gospodarji raje pozneje kar v vrste presadijo. Navadno je lepša kakor vse-jana. Še veliko bolj pametno pa bi bilo, da bi jo kakor sladkorno peso kar v vrste sadili. V rimel bi se napravili cveki 12 do 15 eol narazen, po razbra-nani njivi se potegnejo vrste, ter dene seme, pet zrnov vkupaj v malo jamico, kake 4 cm globoko. Po tem načinu bi se porabilo manj semena, dela bi pa bilo pri pletvi in presajanju trikrat manj. Za okopanje bi lahko porabili plug nalašč za to narejen, ki opravi delo veliko hitreje. Tako bi se boljše in lažje kmetovalo. Vrlino gnojenje. Odgovarjajoč na razna vprašanja ali in kako bi se smelo tudi še sedaj po vrhu, ko rastline že rastejo, gnojiti okopavinam, koruzi itd., poročam, da jo takšno gnojenje prav na mestu m vsekakor koristno. Seveda se pa morajo vzeti za vrhno gnojenje le takšna gnojila, ki so hitro topljiva in vsled tega tudi hitro učinkujoča. Takšna gnojila so Kalijeva sol (40odstotna), čilski soliter in superfosfat. Na vsak način se pa priporoča pri vrhnem gnojenju previdnost ter se naj trosijo gnojila le ob suhem vremenu, to se pravi ob takem času, ko so rastline suhe kajti gnojila vsebujejo močne snovi, 10 lahko mlade in nežne rastline osmodi-jo. Če so rastlino mokre, tedaj gnojila na njih obvisijo in se potem lahko zgodi, kar je bilo v prejšnjem stavku povedano. Najbolj se tiče to čilskega solit ra, kateremu se naj primeša pri Vidinem gnojenju polovica kalijeve soli in superfosfata (premeša pa sc naj dobro). Gnojila bomo trosili (in sicer takoj) previdno med rastlinami in pri prvem okopanju zakopali. Druga polovica čilskega se pa naj na isti previdni način potrosi kratko pred drugim oko-panjem ali pred osipavanjem. Kdor bo tako ravnal, temu sc nikakor ni treba bati, da bi sc le količkaj škodoval — nasprotno, veliko koristnega bo storil. Gnojila trositi v suhem vremenu pa se pravi, da bi mogla tudi zemlja suha biti. Ako je suha, tedaj ima le malo vlage; brez vlage se pa gnojila ne morejo razkrojiti, torej je najbolje gnojiti, če je zemlja dovolj vlažna, ni pa seveda potrebno, da bi hodil kdo po njivah in nosil cele kepe blata s seboj. Najbolje zadene ta, komur sc posreči potrositi gnojila kratko pred dežjem. Ako je zelo sušno, tedaj je seveda gnojenje malo koristilo, kajti gnojila sc niso mogla razkrojiti, vsled česar jih rastline niso mogle povžiti. Snovi pa niso izgubljeno, ampak ostanejo v zemlji do prihodnje perijodc rastlinskega življenja. Ta slučaj se pripeti prav pogosto in nc vedno le ob suši; prav pogosto je uspeli umetnega gnojenja v prvem letu prav majhen, čeravno je bilo dovolj vlage — tem boljši je pa bil potem v drugem letu. Gnojiti sc pa mora z vsemi gnojili, kakor jc bilo prej povedano; v sledečem je pa povedano, koliko se naj tega ali onega gnojila vzame na 1 hektar — ltričetrt orala in sicer: Za krompir: 250 do 300 kg kalijeve soli, 300 do 400 kg superfosfata, 150 do 200 kg čilskega solitra. Za koruzo: 150 do 200 kg kalijeve soli, 200 do 250 kg čilskega solitra, 300 do 400 kg superfosfata. Za peso: 150 do 200 kg kalijeve soli, 150 do 200 kg čilskega solitra, 250 do 300 kg superfosfata. Za travnike in detcljišča: 200 do 250 kg kalijeve soli, 100 do 150 kg čilskega solitra, 500 do 600 kg superfosfata. Nobeno gnojilo naj se ne izpusti, nc kalijeva sol in nc čilski soliter, kar sc tako rado zgodi. Ne bati se stroškov, povrnjeni bodo v obilni meri. Travniki in detcljišča kc pa lahko gnojijo še tudi takoj po košnji. Hranilne snovi še pridejo otavi prav in travnik ima dovolj hrane še za prihodnje leto. Tudi koruza, pesa in krompir bodo pustili še mnogo hrane za rastline, ki jim bodo sledilo in torej zopeino gnojenje onih prostorov v prihodnjem letu ni potrebno. F. M. Tržni pregled. Pomanjkanje denarja postaja vedno bolj občutno. Na Ogrskem je še veliko liujše, kakor pri nas. Tam propada podjetje za podjetjem. Sam ministrski predsednik jc moral obljubiti, da bo premišljeval, kako bi se več denarja v deželo dobilo. Pri nas v Avstriji jc v resnici denarja še veliko. Toda vso gre v velike banko, ki hočejo večino podjetij spraviti pod svoj klobuk. Do-zdaj šc nimajo kartela tovarne za usnje. Z vsemi mogočimi pritiski se je delalo, da bi tudi oni začeli ovco striči. Banke dajo tovarnam denar, jih kupijo ali na novo osnujejo, da potem kar na eno tipko pritisnejo, pa so čez noč večje cene blagu. Denarja pri dunajskih bankah je bilo leta 1901. vloženega 1325 miljonov, leta 1910. 2738 miljonov, gotovine jo bilo leta 1901. 480 miljonov, 1910. 956 miljonov. Železo so zopet znatno podražili. Pravijo, da se v bližnjem času na novo podraži. Vse pa nc gre tako gladko. Pe-trolni kartel sc jc razdrl. Nekaterim tovarnam za čiščenje se je zdelo, da so jim dovolili premalo blaga prodati. Cena je precej padla od 35 na 315 K. — Tu sc vidi, kakšna mora je v teh kar-telih. Tudi cementnemu kartelu gre slabo. Nastavili so tako visoko cene, da se jc prav izplačalo nove tovarne za cement napraviti, ki so lahko prodajale, kakor so hotele. Ker se po mestih skoro vse i/, betona dela, so nove tovarno zelo lahko cement dobro prodalo. Zato gre starim bolj slabo, ker ljudje ne marajo za drago blago. Sicer pa gredo obrtni izdelki tovarn v ceni naprej, kmetiški pa padajo, ker se obeta dobra letina in kmetje niso kartelirani. Goveja živina jc v ceni precej padla. Dosedaj se ne izpolnuje prerokovanje, da bomo imeli letos izvanredno visoke ccnc. 28. maja je bilo na dunajskem trgu 3346 glav živine. Prodajali so: I. a nemške vole 104 do 114, II. a 94 do 102, III. a 88 do 93, posebne izjeme do 120. I. a ogrske sive vole 96 do 108, II. a 90 do 94, III. a 80 do 88. I. a ogrske pisane vole 104 do 120, II. a 94 do 103, III. a 88 do 93, posebne izjeme do 126. I. a gališke vole 106 do 116, II. a 98 do 104, III. a 95 do 97, posebne izjeme do 120. Bike I. a 102 do 108, II. a 90 do 102. Krave I. a 92 do 98, II. a 82 do 90. Prignanih je bilo 2215 volov, 637 bikov, 409 krav, 85 bivolov. V Londonu se jo mnogim pristudi-lo avstralsko meso, ker so prav pri veliki množini dobili notri črve. Tudi prašiči so padli v ccni. Sicer jc šc vedno najboljše rediti prašiče, vendar nam veliko škodujejo živali iz balkanskih dežel. Zdaj smemo upati, da cene nc bodo šle več znatno nazaj, ker so balkansko dežele dovoljeno množino žc vpeljale. Na Dunaju je bilo 28. maja na prodaj 17.430. Le iz Galicije so jih pripeljali 10.839, navadnih mladičev (do sedem mesecev) in 115 debelih, iz Ogrske 1270 mladičev iu 5087 debelih. Iz vseh drugih dežel Iu 119 glav mladičev. Iz lega vidimo, da je Dunaj dober trg v prvi vrsli za Ogrsko in Galicijo, ki doma nc moreta prodati. Iz drugih dežel sc pa boljše drugam proda. Plačali so: Ogrske pitance I. a 134 do 136, I J. a 130 do 133, HI. a stare in lahke 120 do 129, izjemne cene do 138. Gališke mladiče (Jungschvveine) 124 do 132, izjemno do 136. Moravske mladiče 122 do 136, izjemno do 140. Cena jc padla od 3 do 5 v. Mlečnim izdelkom gredo cene nazaj. Kuga na parkljih je prenehala, '<> na Vorarlbcrškem so imeli tudi v zadnjem času nove hude slučaje. Trave vciiko, mleka in masla v obilici. Ncl i-terc mlekarne so prišle v težave. Pri tem jc šc dobro, da lotos nc bo veli. o češenj, katere porabo masla ved ;■> omejijo. Nekaterim mlekarnam, kat, ;1« dobivajo mleko iz bližnje okolice, I.o pa res kazalo poskusili z izdelovanj n sira. .Švica, ki je res vzgled na dežela v mlekarstvu, izpeljuje zelo malo masla, Luni sc je izvozilo 301.762 q sira, 389.984 q zgoščenega mleka, 128.050 i[ mlečne čokolado, 10.669 (| mlečne moke za otroke. Porabi se za en kilogram sira 12 kg mleka, za 1 kg zgoščenega mleka 3 kg mleka, za 1 kg čokolade 1 kg mleka. Skupno so torej vlani izvozili v Švici mlečnih izdelkov 830.465 za kar so porabili 494 miljonov litrov mleka. » Prav veselo znamenje jc, da so so. v naši deželi začeli prav resni poskusi s sladkorno peso. Letos bo najbrž že malo pozno, toda zemlja je gotovo ugodna, ker navadna pesa thko dobro uspeva in imamo moče navadno tudi za peso zadosti. Žito obeta povsodi lepo. V Galiciji in na Ogrskem jc veliko škodovala |><>-vodenj, Amcrikanci tožijo, kakor v.-a-ko lelo, toda splošno so s strnjo pr. v zadovoljni. Če ne bo posebno slabeča vremena, bo žita letos zadosti zrasli". Vsled vednih nalivov šc zna žito pasti. Cene bi se potem znatno dvignilo. 28. maja so prodajali na Dunaju: Pšenico banaško 25 do 2530, navadno 21-70 do 24-20; rž 2260 do 23 10. ječmen' 2140 do 22, turšica 19 do 1960, oves najboljši 23-60 do 2420, torej ima oves isto ceno kakor pšenica. Kaj bi naši stari očetje rekli, ko bi ta narobe-svet videli. Seno je bilo letošnjo zimo navadno 2 K po celem svetu dražje, kakor druga leta. Jajca sc prodajajo na Dunaju 31 do 32 jajc za 2 K. »Ko bi jih le mogla na Dunaj nesti«, si misli marsikatera gospodinja. Treba je le organizacijo, pa gre vse lahko. Na Ogrskem in Nižjem Avstrija skem so dežele same napravile tovarne za umetna gnojila, kar je gotovo hvale vredno. Ljubljana, Dunajska cesta št. 16 Karol Kavšcka naslednika Kaj je Nutrigen? Iz izbornih rediinih snovi sestavljeno hra-nivo, ki so zbok svojega velikega slovesa imenuje kralja hranil. Zahtevajte 1749 zastonj poskušnjo Mufrigena! Radevoljo pošilja z vporabnlm navodilom vred Nutrigen-pediefje Budapest VII., Erzsebet korut 16, odd. 170. Fino semensko siilo francosko (jnponsko) in tuzemsko najboljše vrste 1154 ima za oddati Vilh. Steinherz, Ljubljana Dunajska cesta. _ Mathianova hiša. £e 1'30 najnovejši amerik. fotogr. aparat ».^icotlo". = Eleg. in natančna izvršitev, porabila tudi za potov, in izlete. 4X6 cm vel. Kompl. z opremo, poizkusilo sliko ln navodilom, po katerem more fot gr vsak začetnik, brez predznanja, in izvršiti slike. Proti povzetju Ic K 1*8') pošilja: Leon. Sdiacditer, Duna) 522 XVI./2, i.erdienfeldergurtel 5. 1713 v« • o > Cena nizka. Pri nakupu oblačilnega blaga za ženske in moške, za spomlad in poletje, priporočamo vsakemu domače podjetje 731 Ljubljana, Linoarjeva ulica Stritarjeva ulica ; "a ! O » ! <® i' o 3 i t ^s o" I s I — I E e» i 71 Solidna postrežba. Vam plaCam, nko VnSili kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Hia-mazilo. Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono. h92 Kemeny, (Kaschau) I. Postni predal 12/161, Otjrsko. orožiG v* ? Frifl.fl0ris,""E Sl. Hliilli I U. Kisli. Prvovrstne pušiie za Sajbo in lov, vsak zistem, dvocevke, fiinte, iste za kozle, trojke, štucni za lov, Itd., s petelini ali brez njii. Popravila, prenaredbe. Nova naročila se v najhitrejšem času izborno Izvrže. Zlasti se priporočajo Werndl-infanterlj. puške, model 67|77, prenarejene za Lancastre-Srot-pntrone, kaliber 28, 1 komad z zavojem samo 14 K. - /Iko se vzame IU komadov, se dobi 1 zastonj. Prazni patroni se vsaki pu5kl zastonj dodajo. Garantirano izboreu strel. NajboljSo in najcenejše orožje za domaČo varstvo. Naročite takoj in opozarjajte svoje prijatelje na ta inserat. Nikjer vara ne postrežejo bolje! i m resnično edinem nadomestilu za surovo maslo ki vse dosedaj hvalisano daleč prekaša, prineso naše n ogled pnSiljnm ceno moja preizkušena kolesa oziroma «Hohe-11118» pneumatiko in po sa-mezne dele Koles. Zmerni plačilni pocjoii. I ustrovaol cenik zastonj! r- Dufiek, tov. rna Opočno.St.H. Nr. '-M(;9, CeSko znairik.:flvslriiapriporočajo najbolje I f) kg K oeo, boljše K 12-—, belo K 18-sneznobelo K :Ur , K :{«•—, najfinejše K 4v» K <8'-, naredi polne in najlažje postelje, zato velike pernice z dvema blazinama od j Simiam] 18 K naprej. Dobiva se le | Schnurmacher, Tsns 246 Csš^o Vzorci in cenik tudi za narejene postelje zastonj. Pošilja poštnine In carine prosto po povzetju tkalec siiii in pošiljam razno blago, kakor kanfanas, ccf ir, platno, krizol, delen, brisače, otirače, beli gradi, allns, modro in platneno m blago druge reči 40—5o m I. kakov. K 17 40-50 m II. kakov. K 22 proti povzetju, pošt. prosto. Franc Maršlk, Češka Čcr-ma, poŠta Nadiod. Tovarna štedilnike v H, Kcloseu lJo dobroti in kakovosti neprenosljiv železni, eniajllrani, porcelanasti štcddnikl kp.kor tudi iz majolike za gospodinjstvo, I otele, rcslavrncije i d NnCrll za kuhinje nii paro, plinove Štedilnike, irske pcei za trajno kurjavo. Dc-hijo sc v vsaki železni trgovini, kjer ne, se pošiljajo naravnost Zahtevajte _ „Izvirno Ko-jo-sens - šte-(lilnike"inz vrnite slabejSe izdelke. 3973 Ceniki zastonj da jo potrebno v vsakem gospodinjstva zanes Ijivo razkuževalno sredstvo. Za čiščenje ran, turov, za odvrnitev infekcijoznih bolezni, v svrho desinfeciranja ob bolniških posteljah ter preprečenja slabega duha ter potenja nog ja steklenica Icot elesinfekcijsko sredstvo priznano najboljše. Dobiva se z vporabnim navodilom v vsaki lekarni in drožeriji po 80 v izvirnih steklenicah, Lysoform toaletno milo t K komad. 206 52—1 vsake vrste razpošilja Tovarna kemičnih delkov na Hrastnik« Ker imam veliko zalogo opeke, ki je izdelana ša iz cenenega cementa, oddajam (z zarezo in brez zareze) po znižani ceni. -i! Cementna stresna opeka prekaša po svoji trpcžnosti druge vrstne opeke ter dajem za njo vsako roljubno garanoijo 956 IfcJT Najboljša i n n ajsj $ u v n e j s Lastna glavnica tenarm promet Go 31, decumbra 1S11 čez 82 milijonov kron. a prilika z a šfedSenfe! K 704.939-27 Stanje vlog dne 31, decembra 1811 čez 22 milijonov kron. registrovana zadruga z neomejeno zavezo 6 Llnbljanz, Moštva cEEfa st. 6. pritličja, v lastni hiši nasproti hotela „Unfon" za fraaeiškaasko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po — ■ 1 m brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4'50 kron na ieto. . kanonik, podpredsednik. Odborniki: Fran Leskovlc, hišni posestnik in blagajnik .Ljudske ^'^^ubar, župnik na Rudniku. Za nalaganje po pošti so poštno - hranilne položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant. eskomptirajo. OA5.C;'-' ' HBBT.«"«.. '-t Obrestuje lira k 1/, O/Q nllne vloge po "V f* fv brez vsacega odbitki Obresti se pripisujejo Klavnici poluletno. VIorc v tekočem, giro-računu in na bl-rajm-ske liste po najugodnejšili pi goj.n. Daje I o minalna posojila občinam, okraj,.in. In Šolskim odborom ter zdravstvenim Vfl "i /,» O/« zastopom v "tf./f ' zadolznicall. Eskomptuje menice d™ar"ih za-vodov m daje lombardna posojila. Prodaja lastne pupilarno-varne komunalne zadolzmee in zastavne liste. vhod v Gosposki ulici štev. 3, -—■ Banka jc /mpilarno varen zavrni, ter iamči zanjo dežela Kranjska. Uradne ure za stranke vsak delavnik od pol 9. ure dopoldne do 1. ure popoldne. CLIMAX motor! na Najcenejši obrat. Komandltna družba Bachricb & Co. tovarna za motorje DUNAJ XIX 6, NellijenstUdterstrai, 83 J|. NaJtlareJJa Specialna tovarna monarhija za dvotaktne motorje na surova olje. v Trslu, ulica S. Francesco d'Assisi 15, Lnadstr. sprejema brezposelna dekleta pod streho in posreduje službe. Rafaelov odsek Marijine družbe sprejema dekleta na kolodvoru in jih vodi v zavod. — Zavod vzdržuje in nadzoruje zveza „Marijin dom". 1740 popolne obleke vsebujejo moji 40 metrov dgigl ostanki za 20 K. in -iccr: l moderna obleka iz raševine ali listra, 1 praktična obleka za hišna opravila in 1 krasna poletna obleka. Ostali ostanki se lahko porabijo za predpasnike, bluze itd. popolnih srajc vsebujejo moji 40 metrov dolgi rumburški ostanki tkanine lepo, dobro blago za 22 K. Ostali ostanki »o pripravni za najboljše opreme —------:- !?azpo&ll|a se po povzet|u. -r .. ...t- Prvovrstna tovarniška razpoilljalnioa Josip Frankenslein, Jaromer 91, Češko. Od ostankov se ne pošiljajo vzorci. Od vseh drug h predmetov vzorci na željo franko. Vzorci sc morajo vrniti. Potniki v Hmeriko kateri želijo dobro, poceni in zanesljivo potovati, naj se obrnejo na 22 Simona Kmetetz-a v LJubljani, Kolodvorska ulica 26. Vsa pojasnila se dobe brezplačno. Naročajte novi jubilejni cenik s koledarjem. Birmansko darila. Največja in najbogatejša tovarniška zaloga | Suicarsklh ur, zlatnine, srebrnine Lastna tovarna ar v Svioi. Konkurenčne ure K 3-50, K 4-- in K 5-. Edino zastopstvo ,,Puch"-koles za celo Kranjsko. — Najboljši šivalni stroji od K DO--— naprej. FR. ČUDEN Ljubljana, trgovec in posestnik, delničar družbe Union-Ilorlog6re. J24S lodcn ln modno blago 7.n gospodo, in dame tovarna snkna KAREL KOCIAN v Humpolcu, Češko. Vzorci franko. Tovarn, cono. Adolf Hauptmann-a nasled. A. ZANKL sinovi tvornlca barv, lakov ln Urnežev priporoča: 214 oljnate, sahe, emajlns ln fasadne barve, firnež kranjski, laki, maveo (Gyps) olje za pode ln stroje, karbollnej, čopiči itd. Naslov zadostuje: A. Zanki sinovi, LJubljana. Cenik zastonj. S. Benisch Najboljša češka tvrdka. Ceno posteljno perje! 1 kg sivega, dobrega skublje-nega 2 K ; boljšega 2 K 40, prlma polbelega 2 K bu; belega 4 K; belega puha 5 K 1»; 1 kg Izredno finega, anefno-belaga, akubljenega 6 K 4n H K ; l kg puha 6 K. 7 K; .belega pulta 10 K; na|flncjsi /prani puh 12 K. — Pri 6 kg •o poitj« franko. Dovršene napolnjene postelje iz zelo gostega rdefcgn, modrega, belega nli rumenega nnnklng-bloga, I pernloa 180 cm dolga, 120 cm Široka z 2 Malinama, vsaka 80 cm dolga, 6' cm Široka, napolnim 1 novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem 16 K ; • polpuhom 2«' K ; • puhom 21 K ; posamezne pernice I K, 12 K, 11 K, 16 K; blazine 3 K, 3 K 50, 4 K ; pernice 2