' t ' i ■ I m 11 __a ■ -imb i' I " < - ■ t^J .»•■V----" • ■■■j — ^ »t: It HI i« ■■ »I S _ ---- , 1 It ■ tf r 'P 4 riih;,^ isi—rfh; ■ ■ J __.■ ■ '«ft- L ■"* ,, " .'..Jf.—r'iHI lllll. .^jjj^j H * II • t P||i J I ■ » -h• • ■ sslovenije.com.au lication number 100004295 i 020 I MAREC - APRII ŠTEVILKA - NUI LETO - YEAR 69 Misli marec - april 2020 Vsebina 3 Spoštovani in dragi rojaki v Avstraliji! 5 In še drugi uvodnik... 5 Hvala in Bog živi, dobri ljudje! (slovo p. Cirila in Marije v Kew) 29 Izpod Triglava 33 Dobrodošel, p. Simon Peter! 34 Ljudstvo moje, kaj sem ti storil ... 35 Veseli se zdaj, nebeška množica angelov ... 36 Slovenian Mission Melbourne 40 Slovenian Mission Sydney 43 Vaši darovi 44 Slovenian Mission Adelaide 47 Triglav Mounties Group 48 Departures ... Med posameznimi prispevki so pozdravna pisma p. Cirilu in Mariji ob slovesu. V nedeljo 16. februarja 2020 smo se poslovili od p. Cirila in pastoralne sodelavke Marije, naslednjo nedeljo pa je p. Ciril pozdravil novega voditelja misijona, p. Simona Petra Berleca. FOTOGRAFIJI NA NASLOVNICI Ne, nismo se že v prvi številki izneverili navadi, da je na naslovnici zgoraj fotografija iz Slovenije, spodaj pa iz Avstralije. Čeprav sta res obe fotografiji nastali v Avstraliji, pravzaprav na istem mestu, pa sta p. Ciril in Marija sedaj že v Sloveniji. Torej tudi tokrat že naslovnica povezuje Slovenijo in Avstralijo, »staro in novo« - predvsem pa hoče nas in našo skupnost ohraniti povezano s p. Cirilom in Marijo ... s Misli Thoughts - Božje in človeške - Misli Thought Religious and Cultural Bi-Monthly Magazine in Slovenian language. Informativna dvomesečna revija za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji | Ustanovljena (Established) leta 1952 | Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji | Glavni urednik in upravnik (Editor and Manager): p. Simon Peter Berlec OFM, Baraga House, 19 A'Beckett Street, KEW VIC 3101 | Tehnični urednik (Production Editor), oblikovanje in računalniški prelom (tudi urednik te številke): p. David Šrumpf OFM, Kew | Naročnina, darovi in naslovi: Angelca Veedetz | Stalni sodelavci: p. David Šrumpf OFM, p. Darko Žnidaršič OFM, Florjan Auser, Mirko Cuderman, Tone Gorjup, Martha Magajna, Štefan Šernek, Cilka Žagar. | Skupina prostovoljcev v Kew pripravi Misli za na pošto. | Naslov (Address): MISLI, PO Box 197, KEW VIC 3101 | Tel.: 03 9853 7787 | E-mail: slomission.misli@gmail.com | Naročnina za 2020 je 60 avstralskih dolarjev, zunaj Avstralije (letalsko) 120 dolarjev | Naročnina se plačuje vnaprej; ne pozabite napisati svojega imena in priimka. Bančni račun pri Commonwealth Bank v Kew, BSB: 06 3142. Številka računa: 0090 1561 | Poverjeništvo za MISLI imajo slovenski misijoni v Avstraliji | Rokopisov ne vračamo | Prispevkov brez podpisa ne objavljamo. Za objavljene članke odgovarja pisec sam | Vnašanje in priprava strani (Typing and Layout): MISLI, 19 A'Beckett Street, Kew VIC 3101 | Tisk (Printing): Distinction Press, Simon Kovacic, Melbourne. E-mail: simonlkovacic@gmail.com Misli na internetu: Florjan Auser https://www.glasslovenije.com.au - Tam kliknite na MISLI. | ISSN 1443-8364 Spoštovani in dragi rojaki v Avstraliji! »Dragi avstralski rojaki!« S temi besedami sem začel svoj prvi pisni prispevek v reviji Misli, na str. 276, ki so izšle novembra 1997. In tudi danes bi Vas rad pozdravil prav z istimi besedami, ko sem ne samo pisno, ampak tudi fizično prisoten v Avstraliji. S 1. marcem 2020 sem namreč prevzel Slovenski misijon v Melbournu in postal tudi glavni urednik in upravnik revije Misli. Naj se takoj na začetku svojega pisanja zahvalim p. Cirilu A. Božiču in laiški misijonarki Mariji Anžič, ki sta se po dolgih letih bivanja in delovanja med Vami, vrnila v rodno Slovenijo in tudi v soboto, 7. marca 2020, tja srečno prišla. Vse Vas lepo pozdravljata. Na tem mestu bi se jima rad še enkrat zahvalil za vse njuno požrtvovalno delo med Vami. Po svojih najboljših močeh si bom prizadeval, da ga bom tudi sam, seveda z Vašo pomočjo in sodelovanjem, nadaljeval. Iskrena zahvala tudi p. Davidu, ki ostaja med nami in je rad priskočil na pomoč tako, da je pripravil in uredil to številko Misli. Verjamem, da bomo s skupnimi močmi lahko naredili več, predvsem pa tisto kar Bog pričakuje od vsakega izmed nas. In verjemite, da ni nikoli prepozno za nove podvige (It is never too late). Velika noč Vstal je Kristus, upanje moje! Zaradi vstalega Kristusa nam ni znana prihodnost, znan pa nam je cilj! Želim Vam, da bi svetloba Jezusovega vstajenja ožarila Vaše dneve in Vam pomagala premagati strah. Naj žarki velikonočne zarje zasijejo v Vaših očeh, naj radost vstajenja osvoji Vaša srca! Kako zelo spremenljivo je človeško življenje! Kako zvest je Bog svojim obljubam in svoji brezpogojni ljubezni do človeka. V dneh med cvetno nedeljo in veliko nočjo praznujemo največje skrivnosti svoje vere. Ti dnevi so za nas kratek misijon, ko se pustimo nagovoriti in poučiti Jezusu Kristusu in cerkvi. Kaj nam spregovorijo ti velikonočni dnevi? Govorijo nam o Jezusu, ki je dal življenje za človeka, za vsakega 3 od nas, o Jezusu, ki je izkušal človeško trpljenje in strah, o Jezusu, ki je premagal smrt in vstal od mrtvih. Ti dnevi govorijo o nas samih, ki smo spremenljivi in negotovi. Enkrat smo navdušeni kot množica z oljčnimi in palmovimi vejami ter navdušeno kličemo Jezusu in Cerkvi »Hozana«. Zatem pridejo dnevi negotovosti in strahu, ko človek kriči: »Križaj ga!«. Zatem po tišini velike sobote človek doživi odrešenje in Božjo ljubezen. Z olajšanim srcem mirno in veselo poje: »Aleluja!« Vsa tri občutja se dogajajo v nas. Velikonočni prazniki nam jih oživijo, da bi še bolj zaupali, verovali in ljubili. To ni praznik šunke in potice; to je praznik Jezusa Kristusa, ki je za nas umrl in vstal od mrtvih. To je praznik Jezusa Kristusa, ki je živ med nami, nas neskončno ljubi in nas odrešuje vsega hudega. Želim Vam, da bi bili ljudje globoke vere, ki črpajo duhovno svežino iz dogodka Velike noči. S kakšno brezmejno ljubeznijo nas je Jezus ljubil, da je šel za nas umret na križ, in kakšna izredna moč je ljubezen, ki ga je ponesla iz smrti v življenje, bomo vedeli šele takrat, ko se nas bo resnica vstajenja dotaknila z vso silo, tako kot se je dotaknila apostolov na prvo veliko noč zvečer, ko so bili zbrani v dvorani zadnje večerje. Jezus je prišel pri zaklenjenih vratih in jim rekel: »Mir vam bodi!« Ustrašili so se ga, On pa jim je prinesel mir. Morda se tudi Vi bojite Boga, njegovih zahtev, zapovedi, morda se Vam zdimo duhovniki preveč okosteneli in neprilagojeni današnjemu času in Vas je takšne podobe krščanstva strah. Vendar velja še danes Jezusova beseda, ki jo je izrekel na večer velikonočnega dne apostolom: »Ne bojte se, jaz sem!« Ta beseda prinaša mir tudi nam, če jo le hočemo sprejeti. Mir pred naštetimi predsodki, mir pred tistimi, ki želijo oblatiti Cerkev, mir pred očitki, da smo kristjani izkoriščevalci družbe, mir pred pomisleki, da spreobrnjenje ni zame ... »Če Kristus ni vstal, je prazna naša vera,« je zapisal apostol Pavel. Naj naša vera ne bo prazna. Naj Jezusovo vstajenje, največjo resnico vseh časov, izpričajo naša prizadevanja, naša želja po duhovnem napredku, naša iskrenost in dobrohotnost. Naj nam srce zapoje veselo ALELUJO v znamenje našega radostnega srečanja z Vstalim ne samo na velikonočno jutro, ampak vsak trenutek našega življenja! Za sklep mojega prvega uvodnika bi skupaj z Vami zmolil še molitev upanja in odločenosti: Samo ljubezen ozdravlja. In Bog je ljubezen, torej Bog edini ozdravlja. Zato bom še naprej veroval, čeprav se svet izgublja v neveri in obupu. Še naprej bom ljubil, čeprav ljudje še vedno sovražijo in ohranjajo zamere. Še naprej bom gradil, čeprav drugi podirajo. Še naprej bom govoril o miru, tudi sredi vojne. Še naprej bom upal, pa četudi se znajdem v kaosu sveta. Še naprej bom sejal, čeprav nekateri pridelek pohodijo. Da, še naprej bom kričal v ta svet Jezusovo ime, čeprav mnogi molčijo. Da, naj bo prilično ali neprilično, oznanjeval bom Veselo novico našega Gospoda! Na vse Vas, ki to berete, kličem Božjega blagoslova in želim Marijinega varstva na vseh Vaših poteh, dragi rojaki v Avstraliji. p. Simon Peter Berlec 4 In še drugi uvodnik Po odhodu p. Cirila in naše pastoralne sodelavke, laiške misijonarke Marije Anžič, je uredništvo Misli prevzel novi voditelj slovenskega misijona v Kew, p. Simon Peter Berlec. V tem »poslu« p. Simon Peter ni nov, saj je na Sveti Gori urejal tamkajšnje glasilo Svetogorska Kraljica, že veliko prej pa župnijska Oznanila in druge publikacije, največ kot župnik in gvardijan v Novem mestu. Na Sveti Gori je bilo utečeno tudi sodelovanje s tehnično urednico in oblikovalko, kar bi bilo možno tudi pri urejanju Misli. Ker pa sem sam v (daljni) preteklosti že oblikoval in postavljal različne revije na računalnik, ter sodeloval in pomagal tudi pri urejanju Misli, sem se odločil ponuditi sodelovanje, saj vem, da je delo za urednika veliko enostavneje, če se vse dogaja pod isto streho. Provincial in vodstvo province me je zato imenovalo za tehničnega urednika Misli. Po slovesu prejšnje »ekipe«, p. Cirila in Marije, se mi je zdelo primerno, da naslednjo številko Misli posvetimo njunemu delu v Avstraliji in slovesu. Ker sem vse to spremljal od blizu oz. bil del dogajanja in ker smo s sodelavci hranili v ta namen tudi gradivo, sem se p. Simonu Petru ponudil, da to številko uredim jaz in vanjo seveda vključim tudi druge redne rubrike in vsa potrebna obvestila za zaključek posta ter praznovanje velikonočnih praznikov. P. Simon Peter se je s tem strinjal in tako skupaj začenjava svojo pot z Mislimi v tem novem obdobju, v 69. letu izhajanja. V nadaljevanje je torej nekako poročilo o poslovilni slovesnosti 16. februarja 2020 v Kew, opremljeno s fotografijami dogajanja v cerkvi in v dvorani, P. Ciril mi je večkrat rekel, da bi nehali s pisanji, govorjenjem in poročili o slovesu - a sem v mislih pristavil: da, ampak po izidu te številke Misli ... Tokrat ni fotografirala Marija, ki jo običajno vidimo s fotoaparatom, ampak je to nalogo obe nedelji, (slovo p. Cirila in Marije ter dobrodošlica p. Simonu Petru) sprejel Florjan Auser, ki je bil sicer povabljen kot gost. Florjan, Bog lonaj! Vmes so natisnjena nekatera pozdravna pisma, vključena v spominski knjigi, ki smo ju jima izročili. Nekatera od teh pisem so bila napisana že pred načrtovanim slovesom julija lani, druga so novejša, ko smo čutili, da se je pričel čas slovesa hitreje približevati. p. David Šrumpf DRAGI BRALCI REVIJE MISLI! Oznanila in obvestila, ki smo jih napisali voditelji verskih središč, so bila napisana pred uvedbo strogih omejevalnih ukrepov civilnih in cerkvenih oblasti. Dejanski sporedi in urniki bogoslužij se bodo sproti prilagajali navodilom. Za obvestila nas pokličite po telefonu, spremljajte slovenske radijske oddaje (SBS po vsej Avstraliji, 3ZZZ v Melbournu in 5EBI v Adelaidi) ter obiščite spletni portal Stičišče avstralskih Slovencev: www.glasslovenije.com.au 5 HVALA IN BOG ŽIVI, DOBRI LJUDJE! »BOG ŽIVI, DOBRI LJUDJE!« smo velikokrat slišali iz ust p. Cirila in Marije. Ko smo podoben pozdrav med mašo slovesa 16. marca 2020 gledali nad oltarjem ob mozaiku, je bil seveda v prvi vrsti namenjen njima: HVALA za vse dobro, kar sta podarjala slovenski skupnosti v Melbournu in širše v Avstraliji skozi svoje osemajst in pol letno služenje; BOG VAJU ŽIVI, ko se sedajj vračata v Slovenijo, ki je vedno ostala in bo vajina rojstna in prva domovina. V nedeljo 16. februarja je bilo v Kew slovesno - a s težavo bi napisal, da smo res praznovali. Pri maši v cerkvi in pri kosilu v dvorani smo se namreč poslovili od voditelja slovenskega misijona v Melbournu, patra Cirila Božiča, in naše pastoralne sodelavke, misijonarke Marije Anžič. Kljub temu, da smo se trudili v ospredje postavljati hvaležnost Bogu in njima za njuno nesebično služenje Slovenski skupnosti v Melbournu in širom Avstralije zadnjih osemnajst let in pol, smo vedeli, da je prišel čas, ko jima moramo reči tudi »zbogom«. P. Ciril in Marija sta se junija 2017 odločila, da zaključita svoje delovanje v Avstraliji in se vrneta v Slovenijo. Ker je naš provincial p. Marjan Čuden ob obisku prosil, da naj tisti, ki bi se želel vrniti v Slovenijo, to pove dve leti prej, da lahko najdejo zamenjavo in da se tisti, ki ga bo zamenjal, lahko pripravi na svoje novo poslanstvo, naj bi se ta zamenjava izvršila julija ali avgusta 2019. V Sloveniji se je bil pripravljen podati v Avstralijo p. Simon Peter Berlec, ki je bil takrat član vodstva province (definitor), gvardijan samostana na Sveti Gori pri Gorici ter rektor tamkajšnjega romarskega svetišča. Ker pa se je prihod p. Simona Petra zaradi pridobitve avstralske vize nekoliko zavlekel, je provincial p. Marjan prosil p. Cirila, da ostane v Kew do njegovega prihoda in nato po vrnitvi v Slovenijo prevzame vodstvo samostanov v Kamniku in Nazarjah. P. Ciril je ustregel p. provincialu in pričelo se je nekoliko mučno in negotovo čakanje, da je p. Simon Peter 21. januarja 2020 končno dobil avstralsko delovno vizo. V začetku 2019 se je oblikovala skupina članov pastoralnega sveta ob vodstvu Aleksandra Slavca in Veronike Smrdel ter ob mojem sodelovanju, da bi pripravili slovo naše skupnosti od Marije in p. Cirila. Ob odložitvi njunega odhoda so bile takrat priprave pripeljane do te točke, da se lahko zaključijo takoj, ko bo znan prihod p. Simona Petra. Dva kratka tedna, ki sta bila na razpolago, sta nam omogočila, da smo pripravili prisrčno slovo. Vedeli smo, da nobeno slovo, nobena beseda ali govor in nobeno darilo ne morejo niti približno odtehtati njunega delovanja in žrtvovanja v Avstraliji. Mašo ob slovesu je vodil nekdanji melbournski nadškof Denis Hart ob somaševanju p. Cirila, bivšega generalnega vikarja melbournske nadškofije Grega Benneta, avstralskega frančiškana iz Box Hilla p. Boba Matthewsa in p. Davida. 6 POVABLJENI GOSTJE, KI SO SE SLOVESA UDELEŽILI: Monsignor Denis J. Hart, upokojeni melbournski nadškof Monsignor Greg Bennet, nekdanji gen. vikar melbournske nadškofije P. Bob Matthews, frančiškan iz Box Hilla G. Jurij Rifelj, veleposlanik Republike Slovenije v Avstraliji Rev. Dave Thompson z ženo, višji kaplan pri viktorijski policiji G. Francis Moore z ženo, nekdanji izvršni direktor, Nadškofija Melbourne Ga. Brenda Hubber z možem, nekdanja tajnica škofovega vikarja za migrante in izseljence (p. Cirila), Nadškofija Melbourne G. Florjan Auser, urednik spletne stranis Stičišče avstralskeih Slovencev - Glas Slovenije POVABLJENI GOSTJE, KI SO SE OPRAVIČILI: Nadškof Peter A. Comensoli, melbournski nadškof P. Phillip Miscamble OFM, provincial avstralskih frančiškanov P. Paul Smith OFM, nekdanji provincial avstralskih frančiškanov Škof Mark Edwards OMI, pomožni melbournski škof Rev. Jim Jung, višji kaplan pri viktorijski policiji P. Darko Žnidaršič OFM, voditelj slovenskega misijona Sydney G. Eddy Kontelj, častni konzul Republike Slovenije za Viktorijo G. Fredi Brežnik z ženo go. Jeni, nekdanji častni konzul Republike Slovenije za NSW in Viktorijo ter prijatelja p. Cirila in Marije G. Nick Krajc iz Sydneyja, prijatelj p. Cirila in Marije G. Dimitrij in ga. Susan Lajovic iz Sydneyja, prijatelja p. Cirila in Marije 8 Ker je bil to nedeljo tudi pričetek pouka v Slomškovi slovenski šoli, so v vstopni procesiji otroci oblečeni v slovenske narodne noše prinesli nageljne in rož-marinove vejice in jih vstavili v vazo pred oltarjem. Ravnateljica Veronika Smrdel je ob tem povedala v angleščini in slovenščini: Good morning and Welcome! Today is the beginning of the school year for our children in Slomškova Slovenska Šola. Instead of bringing their school bags we start this mass with the children bringing to the altar a red carnation - the Slovenian red carnation, a symbol of love and deep affection. The carnation representing us - the individual members of this community, today gathering together and bringing to the altar our thanks and gratitude to Our Lord and Our Blessed Mother Mary for all we have shared together in the last eighteen years and a half under the care and guidance of Pater Ciril and Marija. So as you watch the children place their carnation in the vase, reflect on the thanks and gratitude you bring to the altar today and watch as the individual carnations come together to form a posy of flowers - our community thanks, appreciation and gratitude for the blessing of Pater Ciril and Marija in our lives and the life of service they have shared with us the Slovenian community here in Melbourne. Danes je za učence Slomškove slovenske šole začetek šolskega leta. Namesto torb, bodo otroci prinesli pred oltar rdeče nageljne. Rdeči slovenski nagelj je simbol ljubezni in vdanosti. Nagelj ponazarja nas, posamezne člane te naše skupnosti, ki smo se danes zbrali, da na oltar položimo zahvalo našemu Gospodu in Nebeški Materi Mariji za vse, česar smo bili deležni zadnjih osemnajst let in pol po rokah patra Cirila in Marije. Ko boste opazovali, kako otroci vstavljajo v vazo nageljne, poživite hvaležnost in spoštovanje, ki ju danes prinašate na oltar; kot bodo nageljni oblikovali šopek, naj bo ta šopek znamenje spoštovanja in hvaležnosti Bogu za blagoslov, ki nam ga je poslal v patru Cirilu in Mariji in v hvaležnosti njima za vse, s čimer sta tako globoko zaznamovala življenje slovenske skupnosti v Melbournu. 9 VESELITE SE V GOSPODU LJUBLJANSKI NADŠKOF ARCHIEPiSCOPUS LABAŒNSIS Ljubljana, 3. december 2019 Človek je lahko svetovljan, doma na različnih celinah in pod različnimi zvezdami, a ko zapoje domača beseda in zadiši domači kruh, srce drugače utripa. Spoštovani p. Ciril Božič OFM, ko je pred osemnajstimi leti, 20. decembra leta 2001 tedanji predsednik Republike Slovenije Milan Kučan p. Valerijam: Jenku OFM podelil častni znak svobode Republike Slovenije za dolgoletno zaslužno delovanje med Slovenci v Avstraliji, sem bil med navzočimi na povabilo p. Valerij ana tudi sam. Po uradni slovesnosti je predsednik prišel do vsakega posameznika in z njim nazdravil. Ob tej priliki sem se mu predstavil in on me je takoj vprašal, če sem torej jaz podpisal, da gre p. Ciril ponovno v Avstralijo. Povedal sem, da sem dokument dejansko podpisal jaz, je povedal svojo ugotovitev: »Je bilo težko spraviti Sabo v vodo?« Dragi p. Ciril. Ne vem, kako je spravljati žabo v vodo, vem pa, da si povsod, kamor si prišel, zaživel kakor riba v vodi. Stike in povezave si vedno tkal veliko širše od svojega osnovnega občestva. Ob skrbi za Slovensko versko središče v Melbournu si. navezal odlične odnose z nadškofom Denisom Hartom, ki te je potem imenoval za vikarja za migrante, ter seveda tudi s policijo v državi Viktoriji. Tudi med avstralskimi brati frančiškani si bil doma in bili ste prijatelji. Ti si šel k njim v Box Hill in oni so prihajali k tebi v Kew. Da ste skupaj praznovali, ali pa se samo srečali, obujali spomine, bili drug drugemu v spodbudo - bolj ti njim kot oni tebi. Vsa leta v Avstraliji si se izkazal kot odličen gostitelj. V pogovorih z duhovniki vedno znova _ odkrivam, koliko jih je bilo deležnih odprtih vrat v Baragovem domu. Ph '/iff// mene st ob različnih priložnostih velikokrat povabi! v Avstralijo. Nikoli ne bum pozabil ^ Dvanajstih apostolov, k; z vsakim valom, z vsaka plimo tit oseko spreminjajo obliki.>. Ttuii šievilr/ ¡e vedno drugačno, lini sc zrušijo v marie in nastanejo novi. Pa koala, ki ;V prečkala cesto in s/atkala splezali na električni drop, l'a ni šlo. Ce hi bil lesen, bi nedvomno uspehi, ker -3 pa: je bil betonski, ji je vedno znova zdrsnilo - trt se /e sescilla oh vznožju, dokler nt po četrtem 1 aH petem poskusu nekoliko osramočena odšla r grmovje. Pa večeri pod razkošno Rimsko cesto m neskončno zvezdno preprog:/ takrat nit je prišlo na misel, dtt je tudi tema ditr, da se ^ nam lahko podarijo zvezde. Oh vsem tem pa medsebojna bližina, bratski jiopovnn, j3 občifdoi trnje poiluijenega Dragi p. Ciril, hvala ti za vse. česar smo bili deležni ob naših obiskih v Avstraliji. Sedaj ¡¡a S dobrodošel doma. Marija Pomagaj naj te varuje na poti in Bog naj blagoslavlja vse, kar si M naredil ¡ru! Južnim križem, in naj blagoslavlja vse kar h oš naredil Mam. kjer smo doma«. iS is Mir in dobro! N (£ Ciril-Metodov trg 4 * p.p. 1990 * 1001 Ljubljana nadškof J VESELITE SE V (iOSPODU LJUBLJANSKI NADŠKOF ARCHIEPISCOPUS LABAŒNSIS Ljubljana, 3. december 2019 Spoštovana laična misijonarka Marija Anžič, še danes imam pred očmi prizor, ko sta i p. Cirilom Božičem OFM leta 2001 pripotovala v Avstralijo. Pričakovali smo vaju na dvorišču Baragovega doma. Ne vem več, kdo je šel po vaju na letališče, vem pa, da ste na dvorišče doma avto pripeljali Vi. In sem si rekel sam pri sebi: »Ta misijonarka pa ne bo imela težav z vključevanjem v okolje, v katerega prihaja.« Imel sem prav. Zelo hitro ste postali dobri duh te skupnosti. Ljudje so Vas sprejeli za svojo in v Vas odbili srce, ki zna poslušati. Zato so Vam zaupali in ste morda večla-at vedeli o njih več, kakor pa p. Ciril, kije bil voditelj verskega središča. Dva prostora, v katerih ste na poseben način nagovarjali in združevali ljudi, sta bila pisarna in kuhinja. V pisarni ste bili vse: organizatorica romanj, urednica Misli in obenem skrbnica za toliko drobnih stvari, ki jih mnogi niti ne opazijo, a so vendarle nepogrešljive za miren in dober potek vsakdanjega življenja. Kuhinja pa je bila nekaj čisto posebnega. To ni bil toliko prostor, kjer se je pripravljala hrana. Ne. Najprej je bil to prostor srečevanja z ljudmi. Koliko ljudi se je v teh letih zvrstilo skozi Vašo kuhinjo. Ne morem si predstavljati, da bi si delali morda nekakšne zapiske. A če bi ¡ih mt>gii nareiliii. hi bil ta seznani dolg, zeh> dni g. I a i ,w prihajali v F-'î/.wj kuhinji), nadškul/e. o škofje, duhovniki, provinciali, predsedniki, politiki, diplomati, popotniki, predvsem pa ljudje, sodentvci različnih skupin v misijami, ki so bili po opravljenem delu vedno prijazna n posireženi. Kakor je. srca cerkve iabernakelj z Najsvetejšim, tako je bila srce misijona v /it'ii- p kuhinja z l'ami, l edno sic ¡losiregli z odlična brano m z vso svojo jvpoznosljo. g o Zahvaljujem se Vam, da ste tolikokrat potrpeli z nami. In zahvaljujem se Vam, da ste bili desna roka p. Cirilu pri njegovem delu. Večkrat je povedal, da zaležete več kot za celega kaplana. msgr. Stanislav Zore OFi N b e a Dra^a Marija. I hm Vam povrni in Marija naj \ os varuje. Uabrodošli doma: n d š Mir in dobro! k o f p CirU-Metodov trg 4 * p.p. 1990 * 1001 Ljubljana t nadškof ^ o t p O F P. David: UVOD V MAŠO: Dragi bratje in sestre, prav lepo vsi pozdravljeni! Dovolite pa, da danes najprej pozdravim in v angleščini izrečem dobrodošlico nekdanjemu melbournskemu nadškofu in našim posebnim gostom. As we are gathered today in the spirit of gratitude for eighteen and a half years of dedicated service to this community and even broader, to the church of Melbourne and of Australia, of Father Ciril and our pastoral associate, missionary Marija, I would like to welcome all of you, who came to celebrate: all the special guests and especially Your Grace, Archbishop Denis Hart, not only Fr. Ciril 's and our former boss, but also Fr. Ciril's and Marija's (as well as our's) good friend. (You know, Bishops and Archbishops are not just prelates and dignitaries, they can also be good friends). This is also true for Archbishop's Vicar General Monsignor Greg Bennet, so we are happy, Greg, that you can be with us today; and as the representative of the former franciscan friary in Box Hill, where Father Ciril spent some time studying years ago, we are happy that Fr. Bob Matthews is with us today - Fr. Bob, today you actually represent the Australian Franciscans. I'm sure provincial Fr. Philip and former provincial Fr. Paul said farewell to Fr. Ciril and Maria a few Sundays ago, when they were here; and, of course, Mr. Chris McKean and myself- we are the inventory of the church. So, WELCOME, DEAR ARCHBISHOP, DEAR PRIESTS AND OUR SPECIAL GUESTS. I used the word CELEBRATE, that Aleksander and Veronika used for this event when we were preparing it. Initially I really didn't think, this was an appropriate word. My feelings and the feelings of, I believe, everybody here, wouldn't lead us to joyfully celebrate the occasion. We are sad - but, on the other hand, this sadness can lead us or does lead us to selfishness - or even, it might come from our selfishness. So instead of being just sad, let us celebrate in the spirit of gratitude, thanking DEAR LORD for their good eighteen years in Kew - for Fr. Ciril plus ten years before in Sydney - and sincerely thanking THEM, MARIJA AND FR. CIRIL, for all they did for us, for the community, for individuals, and - especially through our Misli magazine - for the Slovenian community of Australia. So, the Archbishop will offer this mass in thanksgiving in the name of our community. To sveto mašo bomo zato danes darovali: NADŠKOF DENIS HART: V zahvalo za delovanje patra Cirila Božiča in pastoralne sodelavke misijonarke Marije Anžič v Avstraliji (slovenska skupnost); P. CIRIL: V zahvalo ter za žive in pokojne člane slovenskega občestva (pater Ciril in Marija). Sledijo še drugi nameni kot spomini... Nadškof Denis Hart: UVOD V MAŠO Dear Brothers and Sisters, I am deeply honoured to join my friends Father Ciril and Father David, Marija Anzic, pastoral worker, and all of you for this significant moment of thanksgiving for the ministry of Father Ciril, and the pastoral work here in Melbourne of Marija for almost twenty years. They have served what we all desire, as St Paul writes in today's second reading "the things that no eye has seen, no ear has heard, all that God has prepared for those who love him" (1 Cor 2:9). Encircled by the love of God, and thankful for the care of Father Ciril and Marija, let us remember our sins and ask the Lord for pardon and strength. 12 PRIDIGA NADŠKOFA DENISA HARTA: Dear Brothers and Sisters: Todays readings urge us to shape our lives according to God's plan and therein find true happiness. We are invited to learn God's wisdom, to follow God's way of life, to listen and have the message of eternal life, so that we will see the things of our daily life as part of a journey, aided by the Holy Spirit, to all that God has prepared for us who love him: beautiful, more than we can imagine, because we love and follow Jesus. Aided by Father Ciril, and guided on the road, and photographed by Marija, I have twice visited your beautiful country of Slovenia. I have a small idea of the beauty, faith and love of God which in difficult times, after leaving Slovenia you have brought to distant Australia and have kept safe and developed here at the Chaplaincy. Today is a moment of thanksgiving for those who have guided us: Father Basil and Father Ciril, then Father David and soon Father Simon Peter. I hope that my few words will capture something of the gratitude we all feel for Father Ciril, and which I echo from my time as Archbishop. Nurtured by his family Fr Ciril made first profession as a Franciscan on 17.8.1970 being ordained priest at Novo Mesto on 28.6.1980. Many of you would know he joined Fr Valerian Jenko in Sydney from 1982-92, was Director of Students, and later Director of the National Marian Shrine at Brezje, organizing the visit there of St John Paul II when his work was recognised by Church and state. At the end of August 2001 he came to us in Melbourne and, I can say, the rest is history: In Victoria and Tasmania, and later for a time in Adelaide, we have known his deep faith, love of our Lady, priestly care. In the Archdiocese, he has been in the Council ofpriests, police chaplain and Archbishop's Vicar for all Migrants from 2015 to the present. You and I have valued his friendship, care, insights, love ofpeople and priestly goodness, and I believe that the best testimony is what we will always remember personally of him. In the modern Church the involvement of lay missionaries in our work has always helped broaden our care and outreach to people. Marija Anzic also came in 2001 after spending five years with Father Stan Rosman SJ in Zambia. Marija has brought the special faith and insights of a woman into the social and pastoral outreach, has provided the technical abilities to produce Misli and is a brilliant photographer and a capable driver on either side of the road. She brings a special kindness and personal warmth as well as the great support she gives to the priests and people. Thanks, Marija, for so much. With great thanks and joy and a little wistfulness as we prepare to say "goodbye" we remember Father Ciril and Marija for their service of the Good News and walking with us on our journey. We know, too, that the future is in the hands of all of us here — each of us is invited to see how we can carry forward the mission of the chaplaincy, our care for people and families as they age — and look forward with faith, hope and love — "to what God has prepared for those who love him" (1 Cor 9:2). 13 1 ^ tag 1 SLOVENSKA FRANČIŠKANSKA 1y PROVINCA SV. KRIŽA \ / PfeiernDV trg 4, SI -1000 Ljubljana,tel. 00366 (G)! 24 2033S, e-mail: provindaiat ofmgrfcc.si Dragi iaiška misijonarka Marija! rt s >o a ¥ So a 1h 'o ¡g 2 a a o s Š — T3 N O Ljubljana, 8. december 2019 provinciaini minister p. Marjan Čuden Dragi p. Ciril! Sv. Ciril je bil slovanski blagovestnik, p. Ciril ti pa si blagovestnik našega časa. Večino svojega redovniškega in duhovniškega poslanstva si posveti! slovenskim rojakom v Avstraliji. Tvoje pastoralno delovanje tam daleč pod južnim križem je resnična btagovest za Slovence v izseijeništvu. Tvoja blagovest ni bila samo oznanjevanje evangelija, ampak je bila prijateljska bližina z vsakim človekom v skrbi in razdajanju zanj. Ime Ciril izhaja iz grščine in pomeni »pripadajoč Bogu!« To pripadnost si pokazal tudi tako, da si z vso predanostjo služil krajevni Cerkvi v Avstraliji. Ob vseh pomembnih službah, ki si jih vršil in ob vseh priznanjih, ki si jih prejel, si ostal preprost, ponižen in vesel Frančiškov brat. To je tvoja največja odlika. Zahvaljujem se ti, da si z veselostjo, gorečnostjo, vztrajnostjo, močno vero in velikim Slovenskim srcem dolga leta skrbel, da je skupnost vernih rojakov v Melbournu in drugod v Avstraliji živela. Vsaka beseda, ki bi želela ovrednotiti tvoje delo in požrtvovalnost, je prerevna. Bogu se zahvaljujem zate in za poslanstvo, ki si ga opravil na peti ceiini. Želim ti zdravja in vsega dobrega, da boš lahko še dolgo časa deloval v Gospodovem vinogradu! P. Ciril, naj te Gospod varuje in blagoslavlja! Ljubljana, 8. december 2015 'UUe proclaim it crucified Christ lCofi 25 Very Rev Ciril A BozTc OFM OAM Chaplain to the Slovenian Community Archdiocese of Melbourne Dear father Ciril, Please accept my sincere gratitude for your dedicated ministry to the Slovenian community of faith, both in our local Church in Melbourne and in Sydney over the past 3 decades. You have served the people of God with faithfulness and devotion, and I acknowledged the profound sacrifices you have made in obedience to our Lord Jesus Christ and for His Church. We pray that you will always hold the people of the Archdiocese of Melbourne as a treasured part of your heart. May the relationship between us that has built over many years express itself in new and fife-giving ways as you move to a new phase of your priestly ministry. May the Divine Saviour and Mary, his watchful and laving Mother, bless you with abundance now and into the future. Please be assured of my continuing prayers for you. With every grace and blessing, I remain, Yours fraternally in Christ Jesus, Most Rev Peter A Comensoli Archbishop of Melbourne St Patrick's Centre, PO Box 146, East Melbourne VIC 8002 Australia Tel: +61 3 9926 5612 Email, archbishOO@cam orq.au Po prošnji po obhajilu sta predstavnika skupnosti, Simon Grilj in Veronika Smrdelj Roberts prosila Marijo, da se pridruži p. Cirilu v prezbiteriju in pričel se je program poslovitve. V imenu Skupnosti slovenskih organizacij Viktorije se je, ob odsotnosti predsednice Frances Urbas Johnson, od p. Cirila in Marije poslovil podpredsednik Peter Mandelj in jima izročil spominska darila. V imenu slovenske skupnosti iz Geelonga jima je v imenu odsotnega predsednika tamkajšnjega slovenskega kluba, Karla Boleta, izročila darila Katarina Peršič. Sledil je govor in izročitev spominskih daril melbournske skupnosti. V govoru, ki je potekal v slovenščini in angleščini, so opisana tudi darila: Naše življenje se kar naprej spreminja in razvija. Kot ljudje, največkrat ne maramo prevelikih sprememb v našem življenju, saj imamo raje, če so stvari predvidljive in gotove, še posebej, ko smo starejši. A kljub temu, kot ljudje rastemo takrat, ko spremembe sprejmemo in jih živimo. John Henry Newman, ki je bil nedavno razglašen za svetnika, je rekel: »Živeti, pomeni spreminjati se; in če hočeš biti popoln, se moraš spreminjati pogostoma«. Ko se pater Ciril in Marija poslavljata od naše male, a zveste slovenske skupnosti, smo vsi pred izzivom, ki ga predstavljajo spremembe. Globoko smo žalostni, da je prišel čas, ko moramo reči: »Zbogom, pater Ciril, zbogom Marija!« Ampak to je tudi čas, da pomislimo na Božjo dobroto, po kateri smo bili obdarjeni z neizmerno srečo in veseljem, ki nam ju je po Vaju podarjal. Z Vajino predanostjo in plemenito naravo sta zaznamovala ogromno ljudi. S svojim vabljivim nasmehom in Marijinim svojskim smehom sta gradila odkritosrčna prijateljstva s katerima sta osvežila našo slovensko skupnost in jo naredila živo ter tesno povezano. Po Vajinem služenju in pastoralni skrbi je naša skupnost cvetela, člani pa smo postajali boljši ljudje. Tako smo sedaj skrbna, zvesta in razumevajoča skupnost, ki je po eni strani pripravljena na spremembe, po drugi pa še vedno cenimo izročila naše domovine. Vajina ljubezniva gostoljubnost je vsem dobro znana. Naj bomo člani skupnosti ali samo obiskovalci, za vsakega poskrbita, da se počuti dobrodošel in 18 sprejet. Gostoljubnost, ki je zaščitni znak Vajinega služenja skupnosti, sta vedno izkazovala v duhu skrbi, veselja in sprejemanja. Z nami sta praznovala vesele trenutke našega življenja in nas spremljala tudi v naši žalosti, ko smo preživljali težke čase. Hvala Vama, da sta si vedno znala vzeti čas in sta bila z nami, še posebej v težkih trenutkih, ko sta nam bila na razpolago, nas podpirala in imela vedno pravo besedo za našo bolečino. Za te in za ogromno drugih stvari, ki sta jih naredila za skupnost ali za člane skupnosti osebno, se Vama iskreno zahvaljujemo in Vama bomo večno globoko hvaležni. Ne moremo dovoliti da nas zapustita brez skromnih daril, ki naj vaju spremljajo in ki jih podarjamo v znamenje naše iskrene hvaležnosti. Ob dobrodušnih darovih naših skupnosti iz Melbourna in St. Albansa smo razmišljali in izbirali izmed mnogih možnosti. Vsekakor smo vedeli, da morajo biti darila avstralska, tako po vsebini, kot po izdelavi, da Vaju bodo prijazno spominjala na čase, ki sta jih preživela v Avstraliji, in na nas. Marijino ljubezen do rož občudujemo vsako nedeljo. Zdelo se nam je primerno, da to njeno ljubezen povežemo z avstralsko vsebino. Vaza »Cvetoči evkaliptus«, je unikatni ročni izdelek Amande Louden, umetniške steklarke iz Melbourna. Kot je evkaliptus vedno zeleneč skozi vse svoje življenjsko obdobje, tako upamo, da bo vsak pogled na vazo, v Vas, Marija, prebudil tople in lepe spomine na čase, ki ste jih preživeli v Avstraliji. 19 Naše darilo Vam, pater Ciril, vsebuje tako avstralski element, kot tudi temelj Vašega pastoralnega poslanstva. To je oljna slika Catherine Walker z naslovom »Zbiranje ovac«. Avstralski element je jasno prisoten v evkaliptusovem drevesu sredi slike, drevesu, ki je simbol moči, zaščite in trdoživosti. Pastirji za čredo skrbijo, da se nobena ovca ne bo izgubila. Ovce so mirne, ne gledajo priganjačev, ampak se pomikajo proti luči. Čutimo, da ta slika skrito ponazarja Vaše pastoralno delo med nami. Ne samo, da izraža sočutje in ljubezen, ki jo imate do svojih ovčic, predstavlja tudi nekatere pristne frančiškanske vrednote. Upamo, da Vas bo vsak pogled na to sliko spomnil na nas; in čeprav bomo na nasprotnih koncih sveta, vsi stopamo miru, ki nam ga podarja luč, na proti. Mislimo, da Vama bodo prišla prav tudi drobna praktična darila. Za Vas, Marija, smo izbrali avstralsko, ročno izdelano torbico Orton in listnico, ter dve svileni ruti, da bo vedno na Vas tudi kaj avstralskega. Za Vas, pater Ciril, pa smo prepričani, da Vam bosta Orton nahrbtnik in toaletna torbica prišla zelo prav pri Vaših planinskih avanturah okrog Kamnika. Ker vemo, kakšno je vreme v Sloveniji, smo dodali tudi pulover iz kašmir volne. Lahko se nosi obrnjen na eno ali na drugo stran, tako da boste izgledali drug človek, ko se boste s planin vračali. Pravilo pa seveda je, da ob odhodu iz Avstralije ponesete s sabo tudi bumerang. Kot se bumerang vrne tistemu, ki ga je vrgel, Vama ga podarjamo v upanju, da nas kmalu obiščeta. Da bo to mogoče prilagamo v pomoč še dar naše skupnosti. Pater Ciril in Marija, veliko je bilo narejenega v zadnjih osemnajstih letih in pol. Naše zadnje darilo ne vsebuje samo povzetka Vajinega življenja in dela med nami, ampak tudi iskrene besede in misli hvaležnosti naše skupnosti, ki sta jo tako globoko zaznamovala. Upamo, da bo ta posebej pripravljena spominska knjiga, pri kateri je sodelovala vsa skupnost, v Vama vedno prebujala prelepe spomine na Avstralijo, Vaju spominjala na čase, ki smo jih preživeli skupaj in Vama zagotavljala, da sta med nami vedno dobrodošla in bosta vedno sprejeta z ljubeznijo. spremembah vedno izzvani, da rastemo in iščemo nove možnosti. Želimo Vama vse in samo najboljše; naj Vama Bog povrne vse dobro s svojim blagoslovom in naj Vaju ohranja močna na vseh Vajinih poteh v prihodnosti. Čeprav gremo sedaj vsak svojo pot, celo na različne konce sveta - vsi potujemo skupaj Gospodu naproti. Iskrena »HVALA!« in »BOG ŽIVI!« 20 Pogrešali Vaju bomo! A vemo, da smo tudi po teh in taksnih Spoštovana Marija Anžič, Laična misijonarka Slovenski Katoliški Misijon Svetih bratov Cirila in Metoda 19 A'Beckett Street KEW VIC 3101 Draga Marija! Usoda življenja je res ena sama velika neznanka. Vendar pa človek, ki ima vero, prepušča tudi to, do neke mere seveda, Njemu, ki nam je sicer dai možnost, da tudi sami odločamu o svoji usodi, Kljub temu pa verni verjame-jo/mo, da je Bog pa le povsod prisoten in zato so tudi naše odločitve lažje. Vaša usoda in odločitev da postanete laična misijonarka ima prav gotovo nekaj s tem, sicer ne bi darovala velik del svojega življenja Njemu. Kot mi je znano, ste pet let delovali na misijonu v Zambiji in, če so moji podatki pravilini, že od leta 2001 v slovenskem misijonu v Kew-u. Ker pač živimo v Sydneyu nismo priče vseh podrobnosti Vaše dejavnosti, čeprav mnoge izstopajo, kot naprimer: tehnična urednica mesečnika MISLI, Vaše izredne organizacijske sposobnosti in vzdrževanje odnosov z ljudmi, so enkratne. Človek ima vtis, da podpirate kar tri vogale slovenskega misijona Svetih bratov Cirila in Metoda v Kew- skratka, ste desna roka patru Cirilu, Ob vsakem srečanju z Vami se človek počuti sproščeno in dobro - Vaš prijazen obraz izžareva eno samo veselje, gostoljubnost in dobroto, ia, naš Bog bi bil odličen CEO, če bi ga sodili po tem kako zna izbirati ljudi za svoje 'podjetje'. Hvata za to božjo milost, da ste prišli med nas siovenske rojake izseljence v Avstraliji. Draga Marija, hvala tudi za vso Vašo naklonjenost in pomoč naši družini ter za prijateljstvo v vseh teh letih. V upanju, da si boste s povratkom domov pridobili vsaj delno izgubljeno energijo pa tudi potrebnega in zasluženega počitka. Naj Vam bo ljubi Bog se naprej naktjonjen in Vam podeli vse tisto kar si najbolj želite v Vašem nadaljnem življenju, predvsem pa zdravja in dobrega počutja. Vaši hvaležni, Fredi in Jeni z družino - Breznikov! Alfred (Fredi) Breznik AM Sydney, 2019 VICTORIA POLICE Victoria Police Centre Level 1 Tower 2 637 Flinders Street Victoria, Australia www.police.vic.gov.aj 8th April 2019 Father Ciril Bozic OFM OAM was a member of our Victoria Police Chaplaincy Unit from September 2003 gaining him recognition of 15 years service. Father Ciril was responsible for overseeing a number of our inner city Police Stations and was instrumental in enhancing and progressing the cause of chaplaincy amongst the employees of Victoria Police, Father Ciril will be missed by our cohort of chaplains around the state of Victoria but we all join together in thanking him for his energy, availability and prayers for our police and their families. We pray that Father Ciril receives our blessings as we release him into all that the future holds for his ministry in Slovenia. Our gratitude and thanks are towards him for all that he has assisted us to achieve through our chaplaincy work to the Victoria Police. Regards Reverend Dave Thompson Senior Police Chaplain Reverend Jim Jung Senior Police Chaplain o N fa V N fa tr V l ST v 0 w V fa P 1 o" i k fa l 0 < 1 t o CD Po zakljčku poslovilnega programa sta se p. Ciril in Marija zahvalila - ne samo za pozornosti ob slovesu in za darila, ampak za zadnjih osemnajst let in pol, ki sta jih podarila slovenski skupnosti v Melbou-rnu, v Adelaidi in po vsej Avstraliji. Samo onadva in Nebeški Oče vedo, koliko lepih, čudovitih in veselih trenutkov in dogodkov je to bilo - in koliko tudi tistih, ki niso bili tako veseli: ko sta pomagala prenašati žalost in nesreče drugih, ali ko sta nosila sama svoje. Danes lahko z vso hvaležnostjo vse to podarita dobre-mo Bogu v prošnji, da bi ju On spremljal s svojim blagoslovom tudi v Sloveniji, kakšno koli poslanstvo jima je že namenil... Hvaležnost slovenske skupnosti pa sta poskušali vsaj malo zajeti tudi spominski knjigi, ki smo ju podarili p. Cirilu in Mariji. V njima so fotografije zadnjih dveh desetletij, lepi spomini na svečane dogodke in besede zahvale posameznikov in skupin. Nekaj pisem je objavljenih tudi v teh Mislih. Kot skupnost smo hvaležni Aleksandru Slavcu, ki je nosil levji delež pri pripravi in oblikovanju knjige ter pri pripravi slovesnosti, skupaj z Veroniko Smrdel Roberts in člani pripravljalnega odbora. Mislim, da lahko v imenu vseh iskreno rečem: BOGU HVALA! - vsaj nekaj hvaležnosti, ki jo še posebej člani slovenske skupnosti v Kew in tudi mnogi drugi nosimo v svojih srcih, nam je uspelo pokazati Bogu ter p. Cirilu in Mariji. Po zaključku maše se je praznovanje nadaljevalo v dvorani pod cerkvijo, kjer so članice društva sv. Eme in njihovi sodelavci pripravili kosilo. Bog jim povrni! Med kosilom so v pozdrav in slovo spregovorili tudi veleposlanik Republike Slovenije iz Canberre, g. Jurij Rifelj, monsignor Greg Benett, p. Bob Matthews, vodja policijskih kaplanov Rev. Dave Thompson in urednica slovenskega programa na radiju 3ZZZ, ga. Sonja Rupnik. Naš recitator Peter Bole pa je recitiral pesem, ki jo je posebej sestavil za to priložnost. Na fotografijah pa ne boste našli g. Florjana Auserja, urednika spletnega portala Središče avstralskih Slovencev, ki je bil povabljen kot gost, a se je »žrtvoval« in bil tudi naš fotograf, tako kot tudi naslednjo nedeljo ob dobrodošlici p. Simonu Petru. Florjan, Bog lonaj! p. David 23 Pater, mag. Ciri! Alojz Božič OFM OA M EV Slovenski Katoliški Misijon Svetih bratov Cirila m Metoda 19 A'Beckett Street KEW VIC3101 Dragi pater Ciril! Res ne vem, če je tole moje pismo poslovilno ali ne - ne, to ne more biti, saj smo se od Vas poslovili že pred 27-timi leti, pa ste se spet vrnili med nas; morda, pa nam bo božja milost zopet naklonjena in se boste zopet vrnili? No, resno in iskreno, kakršena koli je/bo Vaša in božja odbčitev, jo bomo tudi mi hvaležno sprejeli in srečni z njo, saj ste vendar :a nas žrtvovali 28 let svojega življenja. Hvala Bogu in hvala Vam za to milosti Dragi pater Ciril, pri 29-letih starosti in komaj leto dni po mašniškem posvečenju ste kot mlad duhovnik - frančiškan prišli med nas avstralske Slovence, tam daleč doli pod južnim križem, v popolnoma nov in drugačen svet, kot ste ga bili navajeni. Nekje sem bral, da edine tri angleške besede, ki ste jih znali so bile: 'white wine, window seat, thank you'. Že to kaže, da ste šli na pot pripravljeni. Vino za korajžo in dobro razpoloženje, sedež pri oknu v avionu pa za občutek varnosti in pogled v neznani svet pred Vami; 'Thank you' pa seveda, hvaležnost za vse kar Vam je Bog podaril/naložil, vključno z izzivi in križi. Mlad, poin energije in optimizma ste prispeli v Sydney, 11 septembra 1982, na pomoč patru Valerijanu. Zdi se, da ste Sydney vzljubili že takoj ob prihodu, takole ste zapisali: 'Krasen sončen dan, tako plavo nebo in obzorje sta se nekako poljubljala in lep sprejem na letališu v Sydneyu, potem zvečer maša in v nedeljo pri sv. Rafaelu v Merrylandsu. Prvo doživetje je biio doživetje Slovenije - nikoli nisem videl toliko narodnih noš, kakor tisto prvo nedeljo v Sydneyu za moj prihod... Z najetim avtobusom smo potovali v Woilongong, kjer je bila maša ob petih. Pa spet sprejem in pogostitev pa dobrodošlica in petje na avtobusu kot kakšna božja pot. Že prva nedelja: živahnost in živost slovenstva v Avstraliji me je presenetila Ja, res je, tako je bilo. Tudi s patrom Valertjanom sta se dobro ujela. In, še posebej Vas je bila vesela druga generacija - že tukaj rojene mladine. V Sydneyu smo pred Vami in za Vami imeli kar celo verigo duhovnikv -frančiškanov, z eno izjemo - pokojnega duhovnika dr.lvana Mikula. Vsi so bili pomembni členi te verige, pri dušno pastirskem delu in vzgoji naše mladine - in nadvse hvaležni smo jim za to. Je pa Vaš prihod v Sydney bil časovno dobro izbran, predvsem zaradi dodatnih potreb tukaj rojenega prvega rodu nase dorašcajoče mladine. Takoj ste ocenili potrebe občestva pri sv. Rafaelu, kakor tudi celotne slovenske skupnosti v NSW-u in pokazali svoj neutrudljiv značaj in se vključiii v vsa področja dejavnosti naše skupnosti: pastoralo, kulturo, šolstvo, zgodovino in umetnost. Zavzeli ste se za učenje slovenščine mfadih, slovenske radijske oddaje na 2EA, urejali RAFAELA, pisali v mesečnik MISLI, organizacijo kulturnih prireditev, koncertov, razstav, redno obiskovali in maševali pri naših rojakih v Wollongongu, Newcastlu in drugod širom Avstralije, Študirali in zapisovali zgodovino avstralske katoliške cerkve in avstralskih domorodcev, Raziskovali in študirali ste avstralskega umetnika slovenskega rodu Stanislava Rapotca - na to temo ste pozneje tudi dokončali magisterij. Lista bi bila predolga, če bi človek hotel vse Vaše delo opisati - sicer pa jaz kaj takega itak ne bi zmogel. v Po vsem tem delu prvih deset let v Sydneyu, ste se odločili, da se vrnete v domovino - ne vem morda ste potrebovali počitek ali še kak nov izziv? Če je bil vzrok drugi, mislim na izziv, je Vaš pristanek na Brezjah pri Mariji Pomagaj, prav goto izpolnil tudi to. Zopet ste pokazali Vaše sposobnosti, globoko vero in Vašo frančiškansko predanost Vsemogočnemu. Leta 2001, po devet-letni odsotnosti, ste se zopet vrnili k nam 'Down Under', in, če se ne motim, zopet na pomoč patru Valerijanu. Vendar je usoda oz. Bog odiočil drugače, odšli ste na pomoč misijonu Svetih bratov Cirila in Metoda v Kew, kjer Vas je tamkajšnjo občestvo ravno tako, če še ne bolj, potrebovalo in z veseljem sprejelo. Vaš prvotni ciklus v Sydneyu se je tokrat ponovil v Melbournu z dodatnimi obveznostmi, z urejanjem mesečnika MISLI itn. Neumorni pater, nadaljevali ste, nihče Vas ni mogel ustaviti, pa čeprav je vsa ta obremenitev slabo vplivala na Vaše zdravje. Bog je tokrat zopet stopil na pomoč in Njemu hvala, da se je zdravje izboljašaio. Vaše sposobnosti je tudi prepozna! melbournški nadškof Denis Hart in Vam poleg tega, da ste že opravljali sfužbo voditelja slovenskega misjona v Kew, naložil še službo v duhovniškem svetu nadškofije Melbourne za predstavnika kaplanov narodnih skupnosti in še za Škofovskega Vikarja za Migrante in Begunce (EV). Rezultate Vašega dela v obeh Vaših domovinah (SLO in AU) sta prepoznali tudi obe državi in Vam podeliti visoka državna odlikovanja: Order of Australia Medal (OAM) od Avstralije leta 2011 in od predsednika RS, Danila Turka, Red za zasluge. Poleg gornjih odlikovanj, cerkvenih in številnih drugih priznanj od raznih državnih in nedržavnih ustanov ter organizacij, so najbolj pomebni Vaši večni 'spomeniki' - dosežki, ki ste jih in jih še boste zapustili za sabo, komor koli boste šli oz. ste bili - pri Mariji Pomagaj na Brezjah, cerkev pri sv. Rafaela v Merrylandsu, cerkev Svetih bratov Cirila in Metoda v Kew in drugod. Dragi pater Ciril, ponosni smo na Vas, Bogu hvaležni in srečni, da smo Vas imeli v naši skupnosti Moje in naše iskrene čestitke in en neskončni HVALA za vse kar ste za našo slovensko avstralsko skupnost v teh dolgih letih naredili. Hvala tudi za Vašo naklonjenost in pomoč moji družini ter za Vaše prijateljstvo. Bog Vas živil Hvaležni, Fredi in Jeni z družino — Breznikov! Alfred (Fredi) Breznik AM Sydney, 2019 Zahvala, ki jo je naškof Denis Hart še tisto nedeljo popoldne po elektronski pošti poslal p. Cirilu. HVALA IN BOG ŽIVI! Pater Ciril ik laiška misijonarka Marijo, AKžic se iz srca zahvaljujeva- za prelepo slovesnost preteklo nedeljo. Mnogo modrih glav iK pridnih rok je, sodelovalo pri pripravi iK poteku, nadvse prisrčnega slovesa. Zahvalo patru Davidu, ki je skupaj $ člani pastoralnega sveta vse tako skrbno pripravili pevskemu zboru, članicam iK sodelavcem Društva sv. Eme, Slomškovi šoli, vernemu slovenskemu občestvu, ki je napolnilo našo cerkev iK po maši dvorano, na&šktfu Denisu Hartu, duhovnikom, delavnim skupinam iK medijem, veleposlaniku ter predstavnikom slovenske skupnosti. Bog lonaj za vse izrečene iK zapisane besede, ki izražajo veselje iK hvaležnost za našo skupaj prehojeno prt v veri zadnjih 18 let iK pol. Hvala seveda tudi za vsa skrbno izbrana darila iK Vašo stalno dobrtfo, ki sva je bila z Marijo deležna v vseh letih. Bog živi! Vedno boste dobrodošli v Kamniku! p. Ciril iK Marija 26 Ms Marija Anzic, Pastoral Associate, MELBOURNE SLOVENIAN COMMUNITY 11 April 2019 Dear Marija, Greetings and my very best prayers and wishes of farewell as you return home to Slovenia after a time of remarkable service to the Slovenian Community in Melbourne. As a friend, I will miss your goodness and that of Father Ciril. Through your years in Melbourne you have been a true lay missionary of the Gospel, bringing the compassion and care of Jesus to the faith-filled Slovenian Community. For the people I say "Thank you" for your care of them, your genius in photography-you make everyone look good - and the important work of publishing "Misli". I thank you, too, that your care of the people has been mirrored by your care of the priests - always done with love of God and as part of the mission of the Church. On two occasions you have been our drive and guide in Slovenia - a beautiful country- beautifui shrines and wonderful people. I was so pleased to meet your family, to whom I send my greetings and prayers. Nowhere else have I been welcomed with such kindness to meals than at the Kew Mission and I remain grateful for your help when Archbishop Zore OFM came to my house - and you prepared a delightful repast. May the Lord bless you for your goodness and care while among us in Melbourne - and I pray that the Lord will bless you as you return home. Thank you for your service to Him and us. Yours sincerely in Christ, .) n A + IZiM— (Most Rev. D. i. Hart) ARCHBISHOP OF MELBOURNE 2001-18 Very Rev Ciril Bozic OFM, OAM, EV Archdiocese of Melbourne 11th April 2019 Dear Father Ciril, As you complete 18 years in the service of the Slovenian Community in Melbourne, which was preceded by ten years in Sydney, I wish to thank you for your remarkable priestly work in the Spirit of St Francis. kindness, including on two unforgettable visits to beautiful Slovenia where I enjoyed meeting your family and friends, while experiencing the deep faith and hospitality which are a clear indication of so much goodness and practical holiness. Slovenian community In the past 18 years - the hard work, spiritual ministry and friendship which are so obvious, and the work undertaken with Marija Anzic, Pastoral Associate, in the publication of Misli, which is such a powerful means of uniting and informing the Community throughout Australia. In addition to this, your work as a Poiice Chaplain has reached out into the Community in a significant way. Since 2016, because of your great pastoral skills, ( have named you Episcopal Vicar for Migrants. Members of the many migrant communities have known your exemplary care. Be sure of my prayers and deepest gratitude for your great friendship and use of your many gifts to serve God's people, Ad multos annos! Yours sincerely in Christ, On many occasions I have known your welcoming I admire the way in which you have cared for the (Most Rev. D. J. Hart} ARCHBISHOP OF MELBOURNE 2001-18 IZPOD TRIGLAVA Tone Gorjup TRETJA JANŠEVA VLADA V petek, 13. marca 2020 smo dobili novo, že 14. vlado v samostojni Sloveniji. Po odstopu premierja Marjana Šarca, ki je želel na predčasne volitve, ker mu je bilo javno mnenje naklonjeno, se je pokazala tudi možnost oblikovanja nove večine v državnem zboru. To je uspelo predsedniku SDS Janezu Janši, ki je sestavil novo, že svojo tretjo vlado. V koaliciji so še NSi ter SMC in DeSUS. Stranke so koalicijsko pogodbo podpisale mesec dni po Šarčevem odstopu. Janša je 3. marca dobil mandat za sestavo vlade, ministri pa so bili potrjeni deset dni pozneje. Sedem ministrov je iz vrst SDS: za notranje zadeve Aleš Hojs, za zunanje zadeve Anže Logar, za finance Andrej Šircelj, za okolje in prostor Andrej Vizjak, za kulturo Vasko Simoniti, za Slovence po svetu Helena Jaklitsch ter za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Zvonko Černač. Iz SMC so: minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ministrica za šolstvo Simona Kustec, za pravosodje Lilijana Kozlovič in za javno upravo Boštjan Koritnik. NSi ima ministra za obrambo Mateja Tonina, ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja in za infrastrukturo Jerneja Vrtovca. Iz stranke DeSUS pa prihajata ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec in minister za zdravje Tomaž Gantar. KDO JE HELENA JAKLITSCH? Nova ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu je zgodovinarka in pu-blicistka, rojena 1977 v Novem mestu v sloven-sko-kočevarski družini. Pred nekaj leti je doktorirala na ljubljanski filozofski fakulteti s temo Slovensko begunsko šolstvo v taboriščih v Avstriji in Italiji od 1945 do 1950. Zadnjih šest let je bila zaposlena na ministrstvu za kulturo. Želi si predvsem, da bi pri skrbi za rojake zunaj meja Slovenije sodelovalo več ministrstev. Posebno pozornost namerava posvetiti mladim. Še naprej si bo prizadevala za možnost vračanja izseljencev in njihovih potomcev v domovino. Zaveda se, da gre za naše ljudi, čeprav gre za tretjo, četrto generacijo ... 29 NOVI PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA Po izvolitvi Janeza Janša za predsednika vlade, je z mesta predsednika državnega zbora odstopil Dejan Židan, saj se je njegova stranka preselila v opozicijo. Poslanci in poslanke so za novega predsednika izvolili pravnika Igorja Zorčiča iz SMC, ki je v politiki od leta 2014. KORONAVIRUS TUDI V SLOVENIJI Prvi primer okužbe z novim koronavirusom je bil potrjen 4. marca; osmi dan po potrditvi je bila razglašena epidemija, saj se je število okuženih povzpelo na skoraj sto. Prva smrtna žrtev nevarnega virusa je oskrbovanec doma ostarelih v Metliki, ki je umrl 14. marca. Vlada je postopno sprejela vrsto ukrepov za omejitev širjenja okužbe. Najprej je bila predpisana omejitev in zatem prepoved zbiranja na javnih prireditvah, zaprtje vseh šol in vrtcev, zaustavitev javnega prometa, zaprtje lokalov ... V zdravstvu so vse moči podredili epidemiji. Vrsto ukrepov je sprejela tudi Slovenska škofovska konferenca: odpovedane so vse maše, podeljevanje zakramentov, zakramentalov, ljudske pobožnosti, žup- nijska praznovanja ... Predsednik nadškof Stanislav Zore je ob tem za Radio Ognjišče dejal: »V teh dneh smo pod vtisom hitrega širjenja korona virusa po svetu in tudi v naši državi. Slovenska škofovska konferenca je že sprejela določene ukrepe, ki jih bomo še zaostrili, saj število okuženih skokovito raste iz dneva v dan. K temu nas spodbujajo tudi zdravniki in zdravstveni delavci, ki so najbolj izpostavljeni bolezni in od blizu spremljajo potek bolezni pri bolnikih. Morda se kdo sprašuje, zakaj je to potrebno. Najprej zaradi tega, ker z vsakim ukrepom, ki prepreči nadaljnje okužbe, varujemo življenja naših ljudi. Čeprav morda kdo misli, da je pred boleznijo varen, naj bo obziren do tistih, ki pred boleznijo niso varni. Potem pa moramo to storiti tudi zaradi zdravstvenega osebja in kapacitet, ki so omejene pa tudi zdravniki so vedno bolj utrujeni. Ob tem vse poslušalce spodbujam, naj spoštujejo vse ukrepe, ki jih uvaja država in te, ki jih uvaja Cerkev. Verniki pa naj pomnožijo svoje molitve, svoje prošnje k Bogu, zatekanje k priprošnjikom v sili in prošnji k Mariji, ki je zdravje bolnikov, da bi se ta preizkušnja čimprej končala.« Avstralski frančiškani so se prišli poslovit od p. Cirila in Marije (zgoraj). Ob primopredaji služb je p. Cirila in p. Simona Petra sprejel mel-bournski nadškof Peter A. Comensoli (desno) 30 Maryfields Franciscan Friary PO Box 77 Campbellfown NSW 2560 21 April 2019 Dear Ciril Peace and all good to you. It is a privilege to be asked to write a few words of appreciation about you and your ministry in Australia. It has been a wonderful 20+ years knowing you as a friar priest in the service of your people, firstly at Merry lands during the late 1980s and then since your return to Australia and arrival at Kew in 2002, Our Province in Australia has been blessed by tlie many friars who have come from overseas to provide pastoral care to their people, and the friars from Slovenia hold a particular place in our memories and brotherhood. You will always be counted among them in a special way. Your warmth of association with the Aussie friars, especially with those at Box Hill, will always be remembered. You are a welcome visitor to that friary, not only because you "bring". The friars have always felt included by you in the various invitations to functions and liturgies at Baraga House and the Church of St Cyril and Methodius. During my time in leadership, it was a pleasure to be invited by you to be part of those functions or liturgies with the Slovenian people. I was always pleased to hear many J3 ■:•!:!!;!■!! !'!::■■: .;!>■ -i■. ; ■jv ..:-.:! = i-- i'n ■:!: ! ;M ,i.r.;.! l k::^; . AVi J ;Y; y:;: •g ■■.¡■■ly, ■•■V-.TI '--k .M.-1 !]■.::: i!i:>. "S"-^ h .: ■. c n-i-.i ;:hi-J. * hr ( I ■ rl I !1 ¡1, iv.ih ! xsi -.yir :;r"iii ^ <•::: V^li; L:iil j;.-!L.ji. cm -.-iiduil i.u: \ ■ ■!": l: \ S.; :v:i::.ir. ■:■■ -Tivviii ■■■■ -:. i, i" -L :;in-pk-, V, ! :!■:. \ r.. ■ = i i-■ ■=■;-=.■■■: .;■■ ! .p.-L' ■;';!! \' ! ¡' 1 '■ ' ¡-■: : ^: ~ ^ : :i \ !."i i!.: J'. -J :'. 1.!: ■ i ¿j:i. 'j ¡i.i :;.]■.:. :. n, kkd ■■.-. !.j on;:.ilUku k.! K.\ 1 faithful ambassador for the spirit and life of St Francis. Recognition by your adopted homeland with an Order of Australia medal was well deserved. Ph 3 j| ;>">■■ :i.kk . 1 ! = -i"': k i: -r ;k;■ ". k "' : :k l,; ;■.■! ;¡, ,,.-".i! ;! .;-:kb-!rj ■■■ ;;k k l have shared over the years. You are a true friend who has shown genuine fraternal interest, encouragement and support, and I have enjoyed your company. Amongst many fond where I experienced the beauty of your native land and met your mother and family, friends and the local friars. It was an enjoyable time of hospitality and discovery, friendship and .¡3 :- k-. ! k 11!- V. ¡.- i.:.::. .U : !i:M ■ ki. :.!.,- ' i \ - ■ ■■ :U i. i .¡. rk ! .: ^ki i¡.iu ■.■.'■„■■ : -a■ ■ ■ ■ »: k! ■■ kk: ll . A .j >* I'll [■.; .!! 1 k ;j il k: ■ ■ i.! ! L i." -A. -.. • S ■,: :: > j -V\ ;:,k; ;;; i ;k:i. ! v, .■■:■■ ;k 'i: ( . -; ■k s-:.k,-; k k:i i;.■!::■;. 1": !'■ k iv .5 !!:!.-, eJ ilk.;--, kk ^ [ ' iit k' ■> ■ ■.<.- : i: v, !. -f ¡-'¡.-i ¡i'l;.-. k ikk'.--- av k '¡"-k- ia ! =:! i- k; ■ !: I I ■■ ■';;: :::(.: i ■ -.r i.!iL!:■■ likk ; LH :kk;.; ■ ■ ' - ..¡r ■■:: p.kk'.L k ! :;a;k-, ■. ■. : .kkk;.- -k ■kkil-'.ik.-J 1 kkn ^¡.k \> i-kkik-i .k ¡i: v: ■ ''-"i.- ¡k- k-I -,v ■ k' i'ki' ¡'. ur. li .¡n,-.i !.;:,:■ i !k; ji ;i rk i ¡ ^.-iij^iiik ( K; :■ h ki ' ^ki:(■■!- i.i i r.iiikskkii : :kk:: !"L;:k X f i'kt-'i; :ir.J I.L-ep ■■■■'!.:, !li.sjk'A k i a:. : nn- J: :■■■); up-:-i". <2 ■■:'.. -,-■, ■.; i: i,Tk::;k---:- .:■!.: k; i -.•■ i .■!<;-,.■:.. i ■ ink ! :l! k v, ■, - i ii-, ■. - \ ;:■ k-::!-.:.-. S !-.--. v.Lk:i & O ¡3 \\ .!! -ii: ■■■ ■ .:.!-■ ..!,,■,;■■ : .■ ■■:.■: . S < " .'.i', T3 N O Ph PiuJ Smiih OFM -------psmithefronciscans.org.ou Maryfields Franciscan Friary PO Box 77 Campbelltown NSW 2560 21 April 2019 Dear Marija Peace and all good to you. It is a privilege to be asked to write a few words of appreciation about you and your missionary work in Australia. It has been wonderful getting to knowing you over the years as a lay missionary amongst the Slovenian people of Melbourne. The Slovenian friars hold a special place in die memory of the Australian Franciscans who have been associated with them in Sydney and Melbourne. Being so deeply involved in the pastoral works of the Slovenian friars in Melbourne, you are fondly counted by us as part of that special connection. Your personal warmth and hospitality has been a welcoming feature when the friars have visited Baraga House and, for that, you will always be remembered. During my time in leadership, it was always a pleasure to be invited to attend those functions or liturgies with the Slovenian people. From my observation and what I heard, it was clear to me that your efficiency and organisational skills, pastoral care of sick and aged people, and your willingness to take on many jobs were greatiy appreciated by the Slovenian people. By yout gentle manner, you have preached the Gospel with humility and good example. Your < !(>;.; !J,!VL!1 laikan--, and -pjfir ill" aae are i ¡1 aaceaok h) all and commented upon \,\ ;nanv. § ^ ; >u da\ been, and will eoni-innc ro be, :i wonderful arnba'.sad' >r for ¡'he spmi- .rnJ iiic ■ >f Si r kraneis and Sr ( dare. '] 00 mum ¡ar_:;c, small and belnnd-i he-scene i-ibs ro niemion here, oui V villi!- e;cnei-ai pin aoeraphe and production work for W.-.k de-wri e-. :i mennon: ¡1 is a vim! § pTii;eei lolmk inc nninu:iirv na'cdicr and record local Sluvi.-ni.sn i .alh'>hc events and i-ns;o:.a . i I carna :V iop.Ti.-r n. at.kn< >vi k.-dpe ako appreciation o! die lo\ ai. deoendabie and emouriienij'. g supp< t; V' h: have wven to I V .¡ri! in-!.;- die ■-, ear-a A vi ion mam' b Amongst the fond memories, I will always treasure the week in Slovenia in July 2017 with Fr With warmest regards, dear Manja, Bog zivi. Paul Smith OFM ct (oik and v .1!, wirh \i,i.iii;;siii :p i )ems and Bishop I i.-s and ] Stan. Ihcic [ eapcncnced ihe p P natural beauty of your country and the friendliness of its people. You were a great guide and chauficar, and ■■.our kmik 'was dchebi biik v, rk'oniiru;. ! ho son*, cmr ¡p'saw - d" Bled, now i compkaa d and named and ham-ina. ■■ ai im wall, reminds ait oi a ak aiow- da -, nu.r- ^ pa .mprs man-, mem one--. of i u her i.Tii n aide eacuts;; ms 1: v, a lime oi" km and disci ¡very m l picn'-.am o impam. which I w;M m.r foreon Hnpcrmh we Lam repeat- rear one Jan,; a < t \1iV1. as von conclude ■■■ our inissi. man- scr. ice in .U-ouaaa and commiac cois;.- tirc and work ¡n a Slovenia and --pend more iimc wn!i ymr iainik and friends, I wish ;o>u (. jodk blessings i'or k riu Inrme. Perhaps hi;- ■■ ■ >n ¡r N a tame of mixed tceliilap. le:n. nu< one home M \nsMaiila CT where people, places and w,a"k-, ha\e heen pai'i o! ■,om ine ;or snail-. .1an s ■■ and rianminp io a .a i 'lie a ail home. Vol; have heesl paaa^ aas o Llii - i ,Ur lime ;nld iaksi; ke die Slo", (.aba; ^ community in Melbourne and beyond- Everyone who has experienced that, including me, is grateful to you ... and grateful to God for bringing you into our midst. Thank you. i/K k O Marija, may the Lord bless you and keep you, may he show his face to you and look upon you a-.-di k indm. i-am ak\ .w--kei p S!nic!"-.c komci-n. ! mf we meei .ea;ai 1 \ ... p u c/a 3 p psmith@franciscans.org.au DOBRODOŠEL, P. SIMON PETER! V nedeljo 23. februarja 2020 je bil kot nov voditelj Slovenskega misijona v Mel-bournu zbrani slovenski skupnosti predstavljen p. Simon Peter Berlec. Svojo službo je v polnosti in uradno prevzel 1. marca 2020. Na začetku sv. maše ga je pozdravil podpredsednik Pastoralnega sveta Simon Grilj z besedami: »Spoštovani in dragi pater Simon Peter! V imenu našega občestva, ki se zbira in duhovno raste v tej naši lepi cerkvi svetih bratov Cirila in Metoda, Vam izrekam iskreno dobrodošlico. Poglejte, kakšen napis sta danes razgrnila naša zavetnika, sveta brata Ciril in Metod: Dobrodošel, pater Simon Peter! Zelo smo veseli in hvaležni, da ste se odloči- li in prišli med nas. Pozdravljeni! Prejšnjo nedeljo smo se zahvalili in poslovili od našega patra Cirila in misijo-narke Marije, ki sta med nami in z nami oblikovala čas od konca avgusta 2001 (dva tisoč ena) do danes. Danes ste skupaj z njima in z nami pristopili k oltarju, da boste darovali Jezusovo in našo daritev. Želimo Vam, da se boste med nami vedno počutili domače in boste z nami in med nami vsaj tako dolgo, kot pater Ciril in Marija - polnoletnih 18 (osemnajst) let! Med nas ste prispeli pretekli četrtek. V petek ste že sodelovali pri pogrebni maši. Vesel sem, da ste bili včeraj z nami, ko je pater Ciril krstil našo Ariano Eleno. Povedalje, da je bil to njegov 240 (dvesto štirideseti) krst. Danes ste med nami kot naš novi duhovni pastir. Želim Vam, da bi vedno čutili, da ste dobrodošli in potrebni v naši slovenski skupnosti v Viktoriji. Pozdravljeni, dobrodošli in Bog živi! Cvetlice, ki Vam jih izročamo v znamenje pozdrava in dobrodošlice, so prave avtohtone avstralske rastline. Vemo, da imate radi rože, zato sprejmite te sadike, ki jih boste posadili v vrtu; naj se razrasejo v pravi avstralski vrt in bodo Vas in nas spominjale, da smo povezani med seboj. Hvala!« 33 Ljudstvo moje, kaj sem ti storil, ali s čim sem te užalil? Odgovori mi! Ker sem te izpeljal iz egiptovske dežele, si svojemu Odrešeniku pripravilo križ. Ljudstvo moje, kaj sem ti storil, ali s čim sem te užalil? Odgovori mi! Jaz sem te vodil po puščavi štirideset let, hranil te z mano in te pripeljal v prav dobro deželo, ti pa si svojemu Odrešeniku pripravilo križ. Ljudstvo moje, kaj sem ti storil, ali s čim sem te užalil? Odgovori mi! Jaz sem te zasadil kot svoj prekrasni vinograd, ti pa si mi postalo čez mero grenko; s kisom si mi namreč gasilo žejo in s sulico si svojemu Odrešeniku prebodlo stran. Ljudstvo moje, kaj sem ti storil, ali s čim sem te užalil? Odgovori mi! Jaz sem zaradi tebe udaril Egipčane in njihove prvorojence, ti pa si mene dalo bičati. Ljudstvo moje, kaj sem ti storil, ali s čim sem te užalil? Odgovori mi! Jaz sem te izpeljal iz Egipta in potopil faraona v Rdečem morju, ti pa si mene izročilo velikim duhovnikom. Ljudstvo moje, kaj sem ti storil, ali s čim sem te užalil? Odgovori mi! Jaz sem pred teboj odprl morje, ti si pa s sulico odprlo mojo stran. Ljudstvo moje, kaj sem ti storil, ali s čim sem te užalil? Odgovori mi! Jaz sem hodil pred teboj v oblačnem stebru, ti si pa mene gnalo pred Pilatov sodni stol. Ljudstvo moje, kaj sem ti storil, ali s čim sem te užalil? Odgovori mi! Jaz sem te v puščavi hranil z mano, ti si pa mene s pestmi in biči bilo. Ljudstvo moje, kaj sem ti storil, ali s čim sem te užalil? Odgovori mi! Jaz sem tebe napajal z rešilno vodo iz skale, ti si pa mene napojilo z žolčem in kisom. Ljudstvo moje, kaj sem ti storil, ali s čim sem te užalil? Odgovori mi! Jaz sem zaradi tebe udaril kananejske kralje, ti si pa mene s trstom po glavi bilo. Ljudstvo moje, kaj sem ti storil, ali s čim sem te užalil? Odgovori mi! Jaz sem dal tebi kraljevsko žezlo, ti si pa meni dalo trnovo krono na glavo. Ljudstvo moje, kaj sem ti storil, ali s čim sem te užalil? Odgovori mi! Jaz sem tebe povišal z veliko močjo, ti si pa mene obesilo na les križa. Ljudstvo moje, kaj sem ti storil, ali s čim sem te užalil? Odgovori mi! »Očitanja« iz bogoslužja velikega petka Veseli se zdaj, nebeška množica angelov, veselite se božji služabniki: in ob zmagi tako velikega Kralja naj zadonijo mogočni glasovi. Veseli se tudi vsa zemlja, ožarjena s takim sijajem, in razsvetljena od bleska večnega Kralja naj začuti, da je tema z vesoljnega sveta pregnana. Veseli se tudi, mati Cerkev, okrašena s sijajem tako svetle luči, in to svetišče naj odmeva od veselega vzklikanja množic. Spodobi se in je pravično, da nevidnemu Bogu, vsemogočnemu Očetu, in njegovemu edinorojenemu Sinu, našemu Gospodu Jezusu Kristusu, iz vse moči srca in duše in na ves glas pojemo slavo. On je namreč za nas večnemu Očetu Adamov dolg poplačal in z drago krvjo izbrisal zadolžnico prastare krivde. Slavimo namreč velikonočne praznike, ko je zaklano tisto pravo Jagnje, ki so z njegovo krvjo posvečeni domovi vernikov. To je noč, ko si naše očete, Izraelove sinove, nekdaj iz Egipta izpeljal in jim skozi Rdeče morje dal iti kakor po suhi poti. To je torej noč, ki je s svetlobo ognjenega stebra pregnala temo grehov. To je noč, ki nocoj po vesoljnem svetu rešuje teme greha in hudobije sveta tiste, ki verujejo v Kristusa, jih posvečuje v Očetovi ljubezni in jih združuje v občestvo svetih. To je noč, v kateri je Kristus zdrobil verige smrti in kot zmagovalec vstal od mrtvih. O kako čudovito nas v svojem usmiljenju ceniš. O kako nedoumljiva je tvoja ljubezen: da rešiš sužnja, si daroval Sina. Ta sveta velika noč preganja zlobo, izmiva krivdo, vrača grešnim nedolžnost in žalostnim veselje, preganja sovraštvo, prinaša slogo in uklanja vladarstva. O tej milostni noči torej sprejmi, sveti Oče, to večerno daritev, ki ti jo sveta Cerkev daruje po rokah svojih služabnikov v slovesnem prinašanju sveče, ki je delo marljivih čebel in znamenje nove luči. Prosimo te torej, Gospod, naj ta sveča, posvečena tebi, to noč razsvetljuje brez pojemanja, naj ti bo prijetna in se prelije v nebeško svetlobo. Njene pramene naj najde zvezda danica. Tista danica, pravim, ki nikoli ne zaide, Kristus, tvoj Sin, ki se je vrnil od mrtvih, jasno zasvetil človeškemu rodu in živi in kraljuje vekomaj. Amen. Iz velikonočne hvalnice sveči pri velikonočni vigiliji Naj luč Kristusovega vstajenja vedno razsvetljuje Vaša srca! Veselo in blagoslovljeno velikonočno praznovanje! Slovenian Mission Melbourne p. Simon Peter Berlec OFM: 0455 444 912 p. David Srumpf OFM: 0497 097 783 Sts. CYRIL and METHODIUS SLOVENIAN MISSION Danes Vam prvič pišem kot novi voditelj slovenskega misijona v Kew, ki sem ga prevzel 1. marca 2020. P. Ciril A. Božič in laiška misijonarka Marija Anžič sta se v petek, 6. marca 2020, vrnila v rodno Slovenijo, kamor sta srečno prispela dan kasneje. Oba Vas lepo pozdravljata. Hvaležni smo jima za vse njuno požrtvovalno delo, ki sta dolga leta vršila med nami. S skupnimi močmi ga bomo skušali nadaljevati. Ker sem torej »nov prišlek« pod južni križ, Vas prosim za razumevanje, če bo kdaj prišlo do kakšnega spodrsljaja. Vedno sem odprt za Baraga House, 19 A'Beckett Street PO Box 197, KEW VIC 3101 Tel.: (03) 9853 7787 E-mail: slomission.melbourne@gmail.com vsako dobronamerno kritiko ali spodbudo. Med Vami bova še naprej s p. Davidom Šrumpfom, ki pa bo, kot do sedaj, vodil tudi slovenski misijon v Adelaidi. Res si iskreno želim skupnega sodelovanja z Vami vsemi! POBOŽNOST KRIŽEVEGA POTA imamo v Kew v postnem času ob petkih ter ob nedeljah pred sveto mašo. PROJECT COMPASSION 2020 je postna akcija Caritas Australia. Šparovčke dobite na policah ob izhodih iz cerkve. Geslo letošnje akcije je: GO FURTHER TOGETHER: End poverty, Promote justice, Uphold dignity. SLOMŠKOVA ŠOLA je začela s poukom v nedeljo, 16. februarja 2020. Redni pouk je vsako tretjo nedeljo v mesecu, ter še dodatno po urniku, od 11.15 do 13. ure. Učenci in starši so seveda vedno najprej povabljeni k sveti maši ob 10. uri dopoldne, po pouku pa tudi na kosilo, ki je tudi vsako tretjo nedeljo v mesecu. SPOVEDOVANJE v KEW je redno pred sv. mašo. Za obisk starejših in bolnih sva vedno na razpolago, samo obvestite naju ali nama to sporočite po najbližjih sorodnikih. IZDELOVANJE (pletenje) BUTARIC bo na cvetno soboto, 4. aprila od 9. ure naprej. Vabljeni! 36 CVETNA NEDELJA bo 1. nedeljo v aprilu, 5. aprila 2020. V KEW bo blagoslov zelenja in butaric ter sveta maša z dramatiziranim branjem pasijona ob 10. uri v cerkvi. VELIKI TEDEN 2020 TOREK v velikem tednu, 7. aprila 2020: v katedrali sv. Patrika v Melbournu bo krizmena sv. maša, ko bomo duhovniki somaševali skupaj z nadškofom Petrom A. Comensolijem ter obnovili svoje duhovniške zaobljube. Nadškof bo blagoslovil krstno in bolniško olje ter posvetil sveto krizmo. VELIKI ČETRTEK, 9. april: spomin Gospodove zadnje večerje - Kew ob 18. uri (6 p.m.)!!! Po sv. maši bo ob Gospodovi ječi sledila molitvena ura za duhovne poklice. VELIKI PETEK, 10. april 2020: spomin Gospodovega trpljenja in smrti. Ta dan je strogi post. Ob 11. uri bo pobožnost križevega pota, ob 15. uri (3 p.m.) bo spomin Gospodove smrti, češčenje križa in obhajilo. Božji grob bo zopet v lurški votlini, kjer se bomo zbrali v molitvi po obredu v cerkvi. Nabirka velikega petka je namenjena kristjanom v Sveti deželi, ki nam ohranjajo svete kraje. Pokažimo jim svojo solidarnost, pomoč in bratsko bližino. Bog povrni za ta Vaš dar! VELIKA SOBOTA, 11. april: ob 18. uri (6 p.m.) bomo v Kew pričeli s slavjem luči velikonočne vigilije, slovesno mašo ter nato vstajenjsko procesijo in blagoslovom velikonočnih jedil. VELIKA NOČ GOSPODOVEGA VSTAJENJA, 12. aprila 2020. Prva praznična sveta maša bo ob 8. uri zjutraj, glavna slovesna sv. maša bo ob 10. uri. Po obeh sv. mašah bo tudi blagoslov velikonočnih jedil. VELIKONOČNI PONEDELJEK, 13. aprila 2020: praznična sv. maša bo ob 10. uri dopoldne. Ta dan bosta sv. maši tudi v GEELONGU in sicer v Slovenskem društvu ob 12.15 in v ST. ALBANSU ob 17. uri (5 p.m.) prav tako v Slovenskem društvu. BELA NEDELJA - praznik BOŽJEGA USMILJENJA, 19. aprila 2020. Sveta maša bo ob 10. uri. Ker bo to tretja nedelja v mesecu nam bodo članice Društva sv. Eme pod vodstvom predsednice OLGE BOGO-VIČ, pripravile slovesno praznično kosilo. WODONGA: slovenska sveta maša za rojake mest Albury - Wodonga bo na BELO nedeljo, 19. aprila 2020, ob 18. uri (6 p.m.) v cerkvi St. Augustine's. ŠMARNICE V MAJU bodo ob petkih, sobotah in nedeljah. Prvo nedeljo v maju, 3. maja 2020, bomo po obhajilu izpostavili Najsvetejše, zapeli litanije Matere Božje in prejeli blagoslov. Pete litanije bodo tudi IVANKA KUZMANOVIC roj. KOVAČEC bi rada izvedela, če kdo pozna DOMINIKA ŽVIRC-a, doma iz Vuzenice. Sporočite na uredništvo Misli. Hvala! 16. februarja sta praznovala biserno poroko, 60. obletnico poroke, Iva in Lojze Jerič. Po škofovi pridigi je blagoslov njima in njihovim družinam podelil p. Ciril, V ozadnju zgoraj sta Lojzetova mozaika bl. A. M. Slomška in Mary MacKillop. 37 tretjo nedeljo v maju, 17. maja in na to nedeljo tudi majsko kosilo, ki ga bodo pripravile članice Društva sv. Eme pod budnim očesom predsednice Olge Bogovič. MATERINSKI DAN bomo obhajali prvo nedeljo v maju, 3. maja 2020. Program v dvorani bodo tudi letos pripravili učenci Slomškove šole. Pridne gospodinje naprošamo, da za ta dan pripravijo praznični krožnik sladkih dobrot za skupno mizo veselja. Že v naprej hvala! SVETO REŠNJE TELO IN KRI - praznik je v četrtek, 11. junija, toda v Avstraliji ga praznujemo v nedeljo, 14. junija, ko bomo imeli TELOVSKO PROCESIJO. Povabljena k sodelovanju so vsa slovenska društva: SD Melbourne, SD Ivan Cankar Geelong, SD Jadran, SD Planica, SD St Albans. Po procesiji bo srečanje v dvorani. Po slovesnosti bodo Članice Društva sv. Eme, kot je v tradiciji, poskrbele za hrano in pijačo. GEELONG: drugo nedeljo v juniju, 14. junija 2020, bo nedeljska sveta maša ob 11.30 v dvorani Slovenskega društva Ivan Cankar v Geelongu, 100 Asher Road, Lovely Banks. Ob 17. uri (5 p.m.) bo sv. maša v ST. ALBANSU. 16. februarja sta praznovala biserno poroko (60 let) Iva in Lojze Jerič. Med poslovilno mašo je po nadškofovi pridigi p. Ciril blagoslovil njiju in vse njune družine. Bog Vaju živi! Otroci Slovenske Slomškove šole so imeli tisti dan začetek šolskega leta, čeprav jim je dal direktor p. Ciril prosto... Slika, kako jih p. Ciril blagoslavlja, je v poročilu za tisto nedeljo. V soboto, 29. februarja 2020 so Slovenski misijon obiskali nekateri avstralski bratje frančiškani, ki so se prišli poslovit od p. Cirila A. Božiča in laiške misijonarke Marije Anžič ter pozdravit p. Simon Peter Berleca. SVETI KRST ARIANA ELENA GRILJ, rojena 9. 01. 2020, Mitcham VIC. Mati Elena Grilj roj. Orendarchuk, oče Simon Joseph Gril. Botra sta Geoffrey Potepan in Svetlana Metayer. Sv. Ciril in Metod, Kew, 22. 02. 2020. ODŠLI SO SLAVA CEROVAC roj. KRAJČAR je umrla 11. februarja 2020 v Mercy Hospital v Werribee. Rojena je bila 11. 08. 1935 v Hrvaški Istri. Pogrebni obred je bil v sredo, 19. februarja 2020, ob 14. uri (2 p.m.) v vežici pogrebnega zavoda v Williamstown. Pokopana je bila ob 16. uri (4 p.m.) na pokopališču v Williamstownu. FRANK (RENATO) ISKRA je bil rojen 22. maja 1937 v vasi Sušak, južno od Ilirske Bistrice, umrl pa je 3. marca 2020 v bolnišnici v Sunshine. Rojen je bil v času, ko je ta del Slovenije spadal pod Italijo in zato ni mogel biti pri krstu Franc, ampak so mu morali v uradne 38 dokumente napisati bolj italijansko ime, Renato. V družini staršev Toneta in Milke, roj. Rutar, je bilo deset otrok, dva brata sta umrla kot otroka, pokojna pa je tudi njegova najstarejša sestra. Odraščal je s štirimi brati in tremi sestrami v času druge svetovne vojne in bil je ravno dovolj star, da se je spominjal grozot vojne, preganjanja in njihove požgane vasi. V takšni revščini se je pred odhodom k vojakom odločil, da se odpravi v svet. S skupino so odšli v Italijo, po 18 mesecih taborišča pa so prišli leta 1958 v Avstralijo. Zgodbo ste mnogi doživeli sami in jo poznate iz lastne izkušnje: dolgo potovanje, Bonegila, prva služba in potem se je končno pričelo boljše življenje, družina, obiski domačih v Sloveniji, ... Bil je dejaven tudi v slovenski skupnosti, šest let je bil predsednik slovenskega društva Jadran. Tam je bil med balinarji in tudi član pevskega zbora, ki so mu prišli zapet tudi danes, ob njegovem zadnjem slovesu. Gotovo bo nebeški Oče z veseljem sprejel vse dobro in plemenito, kar je Frenk naredil za svojo družino in tudi za našo slovensko družino v Melbournu in Avstraliji. Naj počiva v miru in nas spremlja s svojo priprošnjo. Od njega smo se poslovili s pogrebno mašo v cerkvi sv. Petra v Keilor East 16. marca, nato pa smo ga pospremili v poslovilno dvorano krematorija v Fawkner. Sožalje hčerki Wendy z možem Paulom in dvema sinovoma ter sinu Robertu z ženo Sandro in hčerko ter dvema sinovoma. V Avstraliji sožalje bratu Tonetu z družino, v Sloveniji dvema bratoma in dvema sestrama ter bratu na Švedskem. p. Simon Peter 20. februarja smo na letališču vsi trije slovenski frančiškani v Avstraliji sprejeli . ... CJ. . * D 4. D 1 pozdravili p. Simona Petra Berleca... 39 ŠE EN POZABLJEN ZAKLAD Začeli smo postni čas, preskušenj, kakršnih ne pomnimo, pa kar noče biti konca. Poleti smo imeli požare, februarja močno deževje in veter, marsikje poplave, točo, sedaj pa kar naenkrat huda bolezen. Ne »angina - bolezen fina«, kot smo se nekoč učili pesmico v šolskih klopeh, sedaj še najbolj občutimo na lastni koži svetovno epidemijo, karantene, omejitve, razglasitve, odpovedi... Življenje je dobesedno obstalo. V Cerkvi, v cerkvah ni drugače, tudi tu so omejitve in navodila. Toda zdi se, da ljudje od Cerkve pričakujejo kaj več kot zgolj ukrepe na tehnični ravni (umik blagoslovljene vode, pri sv. maši smo opustili podajanje rok pri pozdravu miru, obhajilo sprejemamo samo na roke. ST. RAPHAEL SLOVENIAN MISSION p. Darko Žnidaršič OFM 313 Merrylands Road, PO Box 280 MERRYLANDS NSW 2160 Tel.: (02) 9637 7147 Mobile: 0409 074 760 Fax: (02) 9682 7692 Mail: slomission.sydney@gmail.com Zgolj čakanje, da bo šla pandemija mimo v upanju, da se ji uspešno izmuznemo, je premalo. Cerkev ima v resnici dosti pozitivnih izkušenj iz preteklih stoletij, ko je pomagala kužnim bolnikom, ljudje so se v molitvi priporočali Materi Božji, sv. Jožefu in drugim svetnikom, k sv. Roku, sv. Boštjanu in Fabijanu. Zelo znane so ljudske pobožnosti, med zelo znanimi svetniki imamo štirinajst pomočnikov v sili, ki so se jim naši predniki priporočali v srednjem veku ob kužnih boleznih in ob turških vpadih, dandanes pa so nekako pozabljeni, tudi v kakšnih katehezah jih pogrešamo, kljub temu da marsikateri verniki in duhovniki kje še poromajo po davno izpolnjeni zaobljubi in uslišanjih. Še en pozabljen zaklad v življenju iz vere in krščanskih vrednot, v zavezi z Gospodom. Življenje pa je posredovanje tudi tega izročila in v tej veliki preskušnji naša prošnja k Bogu za 40 odvrnitev velike nadloge ne bo odveč. »Vsak, kdor prosi, prejme, kdor išče, najde, kdor trka, se mu bo odprlo« (Mt 7,8). Še več, papež Frančišek nas je nedavno spomnil, da Bog ne ostane dolžan človeku. MED NAMI JE BILO... Zadnjo nedeljo v februarju smo obhajali družinsko mašo, otroci in starši so se zbrali k blagoslovu ob začetku šolskega leta in otroci so prinesli šolske torbe. Pri sv. maši smo obnovili krstne obljube. Ni nas ravno veliko, pridružila se nam je tudi družina iz krajevne župnije v Merrylandsu, ki prihaja k našemu Sv. Rafaelu in, zanimivo, da ravno ti otroci niso vedeli za slavno Piko Nogavičko, o kateri smo razmišljali pri homiliji - pogovoru z otroci. Pisateljica Astrid Lindgren je Piko Nogavičko ustvarila, ko si je poškodovala gleženj in je bila prikovana na sobo in posteljo, hčerka Karin pa je tudi zbolela in začele so nastajati nenavadne zgodbe ena za drugo in vsakič nova spodbuda, kako naj hudo vračamo z dobrim, prižgemo tudi sami luč v srcih drug drugemu. Ljubezen je iznajdljiva - naredimo jo tudi mi tako. Ob 50-letnici slovenskega misijona in naše prve cerkve sv. Rafaela v Merrylandsu pri- pravljamo spominsko knjigo. Na Silvestrovo 2019 je minilo 50 let od blagoslova prve naše cerkve in na novega leta dan 2020 50 let od prve sv. maše v naši slovenski cerkvi. Do zlatega jubileja nove, sedanje cerkve je še nekaj časa (2023), vendar bomo začeli zbornik pripravljati že zdaj, dokler imamo še nekaj živih prič med rojaki, ki ste pomagali zgraditi naš skupni dom v Bogu in živa Cerkev ima resnično dom v Bogu takrat, ko res udje sodelujejo med seboj, zato bi radi pohiteli. V slogi je moč! »Veselje v Gospodu je naša moč« (Neh 8,10). - Načrtovali smo sestanek, vendar bomo morali zaradi korona virusa, ki se vse bolj širi, urejati gradivo na daljavo in po elektronskih sredstvih obveščanja. SYDNEY - MERRYLANDS - SV. RAFAEL Na 5. posino nedeljo, 29. 3., družinski križev poi v slovenščini in angleščini, ki ga imamo običajno to nedeljo, odpade, ker je zaradi korona virusa stanje negotovo. Sv. maša bo kot običajno, če ne bo kaj drugače. Na cvetno nedeljo, 5. 4., bo blagoslov zelenja, baganic, oljk pred sv. mašo ob 9.30 in pri sv. maši dramatiziran pasijon. Isto nedeljo premaknemo pri nas ure nazaj na sončni čas in večerne maše med tednom bodo ob 6.00 zvečer do začetka oktobra. 41 Na veliko sredo, 8. 4., je krizmena maša v katedrali v Parramatti ob 7.30 zvečer. Na veliki četrtek, 9. 4., je sv. maša ob 6.uri zvečer in molitvena ura z Jezusom v »ječi«. Na veliki petek, 10. 4., so obredi v čast Gospodovemu trpljenju ob 3.uri popoldne in češčenje Jezusa v Božjem grobu. Sv. maše ta dan ni. Nabirka ta dan in darovi pri Božjem grobu so za Sveto deželo. Na veliko soboto častimo Jezusa v Božjem grobu. Blagoslovi velikonočnih jedil: v soboto ob 2. uri popoldne in zvečer po velikonočni vigiliji, ki jo začnemo ob 6. uri zvečer. V nedeljo pa po vseh svetih mašah na vseh treh krajih. Na veliko noč, 12. 4., bo vstajenjska procesija in sv. maša ob 8. uri zjutraj. Na velikonočni ponedeljek, 13. 4., bo sv. maša ob 9.30 dopoldne. Pač pa letos odpade naše PIRHOVANJE, ker se korona virus še vedno nezadržno širi in ne vemo, kaj nas še čaka. Naše prireditve sicer ne dosegajo in ne presegajo 500 udeležencev, kot je zdaj v teh razmerah predpisano v Avstraliji, toda poskrbeti moramo za zdravje in za varnost. - Hvala za razumevanje! Vabljeni pa k sv. maši, da bomo skupaj prosili Vstalega Gospoda za odvrnitev te hude nadloge. WOLLONGONG - FIGTREE - SLOVENSKA CERKEV VSEH SVETIH SPREMEMBA IN OPOZORILO: V škofiji Wollongong so zaradi širjenja korona virusa in obolenj odpovedane vse svete maše z ljudstvom (od 21. 3. 2020, gl. https://www.dow.org.au/covid-19/ ). Zato v mesecu aprilu odpadejo vse Božje službe v naši cerkvi vseh svetih. - Tudi v Slovenskem klubu Planica ne bo srečanj med tednom do nadaljnjega. V primeru pogreba pokličite mene, patra, kot običajno, pogrebnik pa Vam bo dal potrebna navodila. Pogrebi smejo biti v ožjem družinskem krogu, besedno bogoslužje in molitve na pokopališču. Svete maše, tudi pogrebne, pa bomo darovali kasneje, ko bo mogoče. Upam in želim, da se srečamo v mesecu maju, na materinski dan, 10. 5., ko bo sv. maša ob 4.uri popoldne in tako naprej v zimskem času. V juniju praznujemo praznik sv. Rešnjega Telesa in Rešnje Krvi (nedelja, 14. 6.). Takrat bo po sv. maši kratka evharistična pobožnost, ker ne moremo imeti procesije - ne moremo okrog, nekateri rojaki pa že težko hodijo. - O morebitnih spremembah se obvestimo med seboj. CANBERRA - GARRAN -SV. PETER IN PAVEL V aprilu je sv. maša na veliko noč, 12. 4., ob 6. uri zvečer. Po sv. maši bo blagoslov velikonočnih jedil v dvorani pri cerkvi sv. Petra in Pavla. - V nedeljo, 19. 4., slovenska sv. maša odpade. V maju, juniju, juliju in avgustu bo sv. maša ob 5. uri popoldne (štiri zimske mesece!), septembra sveta maša pa bo spet ob 6. uri zvečer - vsako 3. nedeljo v mesecu. NEWCASTLE - HAMILTON - KATEDRALA SRCA JEZUSOVEGA Sveta maša na 2. velikonočno - belo nedeljo, 19. 4. 2020, je prav tako odpovedana, ker tudi škofija Maitland -Newcastle nima sedaj bogoslužja z ljudstvom do preklica. Naslednja sv. maša bo torej božična, na praznik sv. Družine, 27. 12., ob 6.uri zvečer. - Prosimo, obvestite se med seboj. Ker nas je v tamkajšnji slovenski skupnosti ostalo zelo malo, nekateri ne morejo več prihajati k Božji službi, bomo verjetno s to sv. mašo končali naša slovenska bogoslužja v Newcastlu. 42 KRALJIČINA DEŽELA - QUEENSLAND NASI POKOJNI Sveta maša v velikonočnem času prav tako odpade, ker so v nadškofiji Brisbane odpovedana bogoslužja z ljudstvom. - Sveto mašo smo načrtovali v novi hrvaški kapeli sv. Leopolda Mandica v Carrari. Zaradi epidemije in posledično tudi sprememb letalskih poletov se lahko stanje še spremeni. Prenos sv. maše iz katedrale sv. Štefana v Brisbanu lahko spremljate na internetu: www.archbne.org/bzw. V septembru romamo v Marian Valley, sv. maša bo tam v soboto, 12. 9., ob 11. uri dopoldne, procesija h kapelici Marije Pomagaj in skupno kosilo. - V novembru pa se bomo zbrali v Marian Valley k sv. maši in molitvam za rajne v soboto, 14. 11., prav tako ob 11. uri, takrat bo sv. maša v naši kapelici Marije Pomagaj. SV. KRST FRANKO ŽAN ANGELO DESKOVIČ, sin Colina Marriotta in Stefanie Deskovic, rojen 30. 12. 2019 v Westmeadu, krščen 15. 3. 2020 v Mer-rylandsu pri Sv. Rafaelu. Botra: Jesse Deskovic in Rebecca Negus. MARIJA KOMEL, rojena SKVARC - je umrla 7. 3. 2020 zgodaj zjutraj v Green Hill Manor Nursing Home v Figtreeju. Rodila se je 2. 11. 1936 v Gorenjih Skopicah v župniji Cerklje ob Krki. Poročena je bila z Antonom Komelom iz Šempasa, ki je delal v železarni v Wollongongu. Oba sta bila zgledna in dejavna člana slovenske skupnosti v Wollongongu, odlična tekmovalca balinarja, ki sta se udeleževala tudi drugih tekmovanj v Sydneyu, Alburyju, Geelon-gu in drugod. Mož Anton je umrl 12. 10. 2017. - Marija zapušča sina Bruna z ženo Karen, hčer Sonjo z možem Martinom, vnuke Rachel, Amy, Candi-ce, Scotta in Daniela ter pravnuke Cooperja, Diesel, Jaggerja in Harriet-te, v Sloveniji pa sestri Anico in Milko z družinama. K pogrebni sv. maši smo se zbrali v torek, 17. 3. 2020 opoldne v kapeli pogrebnega zavoda Hansen & Cole Funerals v Kembla Grange in jo nato pospremili na pokopališče Lakeside - Kana-hooka. p. Darko VAŠI DAROVI ZA BERNARDOV SKLAD: $100: J & K Cvetkovich. $80: Betty Čeligoj, Julijana Logar. $60: Felix Lužnik. $50: Marija Brgoč. $40: F & V Kravos, Peter Trbanc, F & M Kovačič, Vinko Erjavec, Daniel Furlan, Milan Kavič, Rafael Koren, Franci Schwerdt, $30: Mira Pintar, Greta Prosenik, John Franco, $20: Sabina Čulek, Pavla Kalister, Janez Albrecht, M & M Pišotek, Mario Marsič, Nino Valenčič, Angela Dodič, Frank Tomazin, Jerica Grzelj, Kristina Car, Urska Irhimeh, Ivan Deželak, Ivanka Jaušovec. $10: Milica Dular, S & M Blatnik, Fani Maver, Frank Plut, Franc Tomažič, Anton Markočič, Ivanka Tomšič, Gabriela Burger, Silva Sedmak,I-van Cvetko, Branko Kresevič, Viki Mrak, Albina Kalc, J. Ploy, Danilo Kresevič, T. Resnik, Silva Trček, Albina Barbiš. ZA MISIJONE, kjer je potrebno: $100 (N. N.) BOG POVRNI VSEM DOBROTNIKOM! 43 Od prejšnje številke Misli se v Adelaidi ni zgodilo veliko novega - lahko pa se bo situacija zelo spremenila od danes, ko to pišem, pa do takrat, ko boste lahko brali te vrstice. Corona virus nas vse preseneča in izgleda, da presenečenjem še ni videti konca. V naši cerkvi smo se srečali ob koncu februarja in v začetku marca, ko sta se v Kew p. Ciril in Marija že poslavljala, 20. februarja pa smo v Kew pričakovali novega voditelja tamkajšnjega Slovenskega misijona, p. Simona Petra Ber-leca. Skupnost ga je slovesno sprejela v nedeljo 23. februarja. O tem dogajanju, predvsem o slovesu p. Cirila in Marije, obsežno pišemo v prvem delu tokratnih Misli - ne bomo pa pozabili njune obljube, da nas ob prvem obisku Avstralije obiščeta tudi v Adelaidi. Takrat se jima bomo lahko zahvalili, da sta na nek p. David Srumpf OFM 47 Young Avenue West Hindmarsh SA 5007 Poštni naslov: PO Box 156 WELLAND SA 5007 Mobitel - p. David: 0497 097 783 Telefon v Melbournu: 03 9853 7787; E-mail: slomission.adelaide@gmail.com način leta 2013 »rešila« adelaidski misijon in tako poskrbela, da se lahko še vedno zbiramo v naši slovenski cerkvi. Po odhodu p. Janeza je bil p. Ciril dobro leto tudi voditelj Misijona v Adelaidi. Konec septembra je tedanji provincial, sedanji ljubljanski nadškof, p. Stane Zore, predlagal adelaidskemu nadškofu, da imenuje za voditelja misijona mene, ki sem največkrat prihajal v Adelaido. P. Ciril je tedaj postal moj namestnik tukaj, kot sem bil jaz njegov sodelavec in namestnik v Melbournu. Tudi p. Simon Peter bo imenovan za slovenskega duhovnika v Adelaidi, da bo lahko brez težav pomagal, če bo kdaj potrebno, ko se pa razmere na vseh področjih malo umirijo, pa bo v prihodnjih mesecih obiskal tudi Adelaido, kot jo je že obiskal leta 1997 (takrat je imel ponovitev svoje nove maše) in novembra 2018. P. SiJ mon Peter: DOBRODOŠEL V JUŽNI AVSTRALIJI! Te Misli smo se potrudili izdati pred veliko nočjo, da vas lahko obvestimo o bogoslužju v prazničnih dneh. Spodaj objavljam urnik - če bo pa zaradi Corona virusa bogoslužje odpadlo, bomo po svojih najboljših močeh čimprej obvestili. Vsekakor vam priporočam, da vedno poslušate slovenski radijski program na radiju 5EBI, ki oddaja na FM 103,1 Mhz vsako sredo ob 7. uri zvečer in vsako nedeljo ob 2. uri popoldne. 44 POKOJNI: PETER HAUPTMAN je bil rojen 18. junija 1940 v Danah v Loški dolini, v večnost pa je odšel 27. februarja 2020 po dolgi bolezni. Slovenijo je zapustil 1959, naslednje leto pa je prišel v Avstralijo. Leta 1965 se je v Kew poročil z Ivanko Horvat iz Selni- ce v Medžimurju, pozneje pa so se preselili v južno avstralski Riverland. Imata štiri sinove ter 8 vnukov in vnukinj. Pogrebna maša je bila 6. marca 2020 v cerkvi Our Lady of the River v Berri, pokopan pa je bil na tamkajšnjem pokopališču. Domačim naše sožalje, pokojni pa naj počiva v miru! VELIKI TEDEN IN VELIKA NOČ 2020 V ADELAIDI 5. april: CVETNA NEDELJA. Spomin Jezusovega slovesnega vhoda v Jeruzalem. Blagoslov zelenja bo ob 10. uri dopoldne pred cerkvijo oz. dvoranco, s procesijo bomo odšli v cerkev, pri maši pa bomo prisluhnili pasijonu, poročilu o Jezusovem trpljenju in smrti, kot ga je zapisal evangelist Matej. Po maši priložnost za spoved. 6. april: PONEDELJEK VELIKEGA TEDNA. Ob 6. uri zvečer bo v naši stolnici »KRIZMENA MAŠA«, ko bo škof blagoslovil krstno in bolniško olje, ter posvetil krizmo. Pri maši duhovniki obnovimo svoje duhovniške zaobljube. 9. april: VELIKI ČETRTEK: spomin Jezusove zadnje večerje; sveta maša bo ob 6. uri zvečer, po maši pa Jezusa prenesemo »v ječo«. Sledi kratka molitvena ura za duhovne poklice. Ta dan bomo prinesli nabiralnike postne akcije avstralske Karitas, Project Compassion. 10. april: VELIKI PETEK: spomin Jezusovega trpljenja in smrti; obredi Kristusovega trpljenja bodo ob 3. uri popoldne, sledi molitev ob Božjem grobu. Nabirka in darovi ob Božjem grobu bodo namenjeni kristjanom Svete dežele, varuhom krajem Kristusovega življenja in našega odrešenja. Bodimo radodarni! 11. april: VELIKA SOBOTA. Ob 3. uri popoldne bo blagoslov velikonočnih jedil, Kristusovo vstajenje pa pričnemo praznovati z velikonočno vigilijo, ki bo ob 6. uri zvečer (po vigiliji bo še blagoslov velikonočnih jedil). 12. april: VELIKA NOČ KRISTUSOVEGA VSTAJENJA. Velikonočna vstajenjska procesija in praznična sveta maša ob 10. uri dopoldne; ob 2. uri popoldne bo na etničnem radiju 5EBI velikonočna radijska oddaja (FM 103,1 Mhz). 13. april: VELIKONOČNI PONEDELJEK. Sveta maša bo ob 10. uri dopoldne. 26. april: 3. VELIKONOČNA NEDELJA NEDELJA. Sveta maša bo ob 10. uri; spomnili se bomo tudi avstralskega praznika anzac day. 1. mai: PRVI PETEK V MESECU, PRIČETEK ŠMARNIC, PRAZNIK SV. JOŽEFA DELAVCA. Sveta maša s šmarnicami bo ob 10. uri dopoldne. 3. maj: 4. VELIKONOČNA NEDELJA. Sveta maša s šmarnično pobožnostjo bo ob 10. uri dopoldne. 24. maj: 7. VELIKONOČNA NEDELJA, PRAZNIK MARIJE POMAGAJ, ZAVETNICE SLOVENIJE IN AVSTRALIJE. Sveta maša s šmarnično pobožnostjo bo ob 10. uri dopoldne. 31. maj: BINKOŠTI, ZAKLJUČEK ŠMARNIČNE POBOŽNOSTI. Sveta maša in zaključek šmarnic ob 10. uri dopoldne. 7. junij: PRAZNIK SVETE TROJICE, TELOVSKA PROCESIJA ob 10. uri dopoldne. 45 80-84 Brisbane Road St. John's Park NSW 2176 Tel: (02) 9426-1000 E-mail: triglavinfo@mountiesgroup.com.au Martha Magajna: ( 02) 9609 6057 DAN ŽENA, 8. MAREC 2020, SMO PROSLAVILI S KONCERTOM DENISA NOVATA IN JOHNA FERFOLJO S PODPORO ANSAMBLA ALPSKI ODMEVI Ponovno nas je obiskal svetovni prvak pri igranju na diatonično harmoniko Denis Novato in z njim prijatelj, kanadski Slovenec John Ferfolja, kitarist s katerim pogosto skupaj nastopata. Za podporo se jima je pridružil tudi naš priljubljeni domači ansambel »Alpski odmevi« Štefana Šerneka ml. Nastopajočim se je pridružila tudi Majda Kosovel, v preteklosti vodilna 46 pevka ansamblov »Vrtnica« in »Laufarji«, ki si je že pred več leti ustvarila dom v Avstraliji, a vendar še ni pozabila slovenske pesmi VABILO BALINARJEM SLOVENSKIH KLUBOV ZA POKAL ANZAC DNEVA -sobota, 25. aprila 2020. Triglavski balinarji vabijo na medklubsko tekmovanje za pokal ANZAC dneva v soboto 25. aprila 2020, s pričetkom ob 12. uri opoldne in skupno večerjo po končani svečanosti, ki bo ob 5 .uri popoldne na dvorišču Kluba Triglav Mounties. V vstopnino 12 $ na osebo je vključena večerja in praktične nagrade za zmagovalce prvih štirih mest. Tekmovalne ekipe bodo žrebane v mešane skupine, trojke ali več, odvisno od števila prijavljenih. Prijave za tekmovanje tajnici balinarjev Marthi Magajna 9609 6057 do petka, 24. aprila 2020. SLOVENSKO SOCIALNO SKRBSTVO IN INFORMACIJSKI URAD Inc. 19 A'Beckett Street, KEW VIC 3101 Slovenski informacijski urad Welfare Office Kew obvešča vse Slovence in prijatelje, da je naša pisarna odprta vsako nedeljo od 11. do 12. ure, razen druge nedelje v mesecu. Pisarna je odprta tudi vsak prvi in tretji četrtek v mesecu od 10. do 12. ure, če se predhodno dogovorite po e-mailu ali na telefonski številki: 03 9795 8550 ali 03 9459 2163. V naši pisarni lahko dobite nasvete in pomoč pri izpolnjevanju uradnih dokumentov za slovensko pokojnino, zahteve za popravo krivic žrtvam vojnega nasilja, delnice, oporoke, dediščine in prodajo posestev v Sloveniji, iskanju slovenske davčne številke in podobno. Lahko nam pišete na e-mail naslov: slovwelfare@bigpond.com ali nam telefonirate na številko 0409 478 635. Če telefonirate izven uradnih ur, nam lahko pustite sporočilo na Voice mailu ali na SMS. Nekaj informacij in potrebne obrazce lahko dobite na naši internetni strani: www.slovenianwelfare.org.au VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE Telefon: (+61) 02 6290 0000 Fax: (+61) 02 6290 0619 e-mail: sloembassy.canberra@gov.si http://canberra.veleposlanistvo.si Veleposlanik: Jurij Rifelj; Svetovalec in namestnik: Andrej Kralj Embassy of the Republic of Slovenia 26 Akame Circuit O' MALLEY ACT 2606 Peter Mandelj OAM JP, predsednik TOBIN BROTHERS (03) 9373 7000 24 HOUR SERVICE FUNERALS © www.tobinbrothers.com.au We employ over 230 caring, highly trained and committed people, including 12 direct descendants of the founders. We serve the community from 24 branch locations throughout the Melbourne Metropolitan area and Echuca. 816 Doncaster Road, Doncaster \ 47 ^ Departures