POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. ■POSAMEZNA ŠTEVILKA 1 DINAR Izhaja vsako drugo soboto. Naročnina: 5 Din četrtletno, 10 Din polletno. Uredništvo: Ljubljana, šelenburgova ulica 7/n. — Upravništvo: Ljublja- na, Prešernova ulica 54. Štev. 3 V Ljubljani, dne 6. avgusta 1932 Leto V. đCriza socijalnega uzavarovatija Na sejah Osrednjega urada za zavarovanje delavcev je bilo ponovno ugotovljeno, da je zašlo Socialno zavarovanje pri nas v velike težkoče. Kajti obe panogi zavarovanja, bolniška in nezgodna, sta v težki finančni krizi, ker letni računski zaključek izkazuje velike deficite. Bolniško-zavarovalna panoga je po centralni bilanci SUZOR-a koncem 1. 1930 izkazovala deficit od Din 3,83L438, kateri je pokrit iz rez. fonda, kateri je dotiran iz čistih dobičkov okrožnih uradov iz prejšnjih let. Nezgodna panoga izkazuje nepokrit deficit od 31,987.990 Din. Bo provizornih računskih zaključkih za leto 1931 pa je vseh 18 okrožnih uradov zaključilo poslovanje z deficitom od Din 37,463.714. Med pasivne urade spada to leto tudi ljubljanski urad z zneskom od Din 1,400.000______Tako narasti! deficit v bolniško zavarovalni panogi z razpoložljivimi rezervami ni mogoče več pokriti, ker so te rezerve po pokritju deficita za leto 1930 znašale samo Din 24,448.140. Poleg tega rezervnega fonda, kateri ima v smislu § 26. zakona služiti za kritje izdatkov, povzročenih po izrednih okolnostih (epidemija),, imamo še tako zvani 14 fond (v smisiu § 140 zakona, kateri se dotira iz čistega dobička okrožnih uradov tako, da % ostanejo kot rezerva pri okrožnih uradih, % pa se ima oddati SUZOR-u), kateri znaša 3,944.417 Din; rezervni fondi (takozv. % fond) pri vseh okrožnih uradih pa znašajo skupno Din 27,459.105___Tako znašajo vse rezerve Din 55,851.662—, deficit v bolniški in nezgodni panogi pa skupno okoli Din 83,000.000________ S tem je situacija jasnol karakterizirana. Deficit v nezgodno-zavarovalni panogi je sicer deficit iz zavarovalno-matematične bilance, katera predstavlja kapitalno kritje nezgodnih rent, vendar pa je tudi letna bilanca tekočih dohodkov in izdatkov skrajno neugodna in prihaja v nevarnost celo likvidnost tekočih rent; kajti premoženje nezgodno-zava-rovalne panoge je deloma vsled investicij immobilno, z nezgodno-zavarovalnim denarjem zgrajene ustanove so deficitne, vsled težke križe v bolniškem zavarovanju se za tekoče potrebe tega zavarovanja uporablja denar nezgodne panoge. Zaostanki na neplačanih zavarovalnih prispevkih so koncem L 1931 znašali nad Din 170,000.000. Večina razpoložljive gotovine (okoli Din 30,000.000) je naložena v denarnih zavodih, kateri pa nimajo likvidnih sredstev na razpolago. To obupno situacijo pogoršavajo vedno večji izdatki, povzročeni po raznih državnih zakonih in odredbah. Ta-koje bilo s finančnim zakonom za 1. 1932/33 ukinjena vsaka subvencija države zavarovanju, katera je bila itak dbsti skromna (Din 50.000). Z zakonom o poštah ih s poznejšim pravilnikom je ukinjena poštarinska prostost v korespondenci z zavarovanci ih delodajalci. Stroški za zdravljenje nalezljivih bolezni bi po določilih zavarovalnega zakona morali pasti v breme države, pa jih mora sedaj v smislu zakona o bolnicah nositi zavarovanje samo. Država dolguje zavarovanju iz naslova zavarovalnih prispevkov velike zneske. Oskr-bovalnine v bolnicah se stalno večajo in znašajo danes na ozemlju dravske banovine v pretežni večini Din 32.50. Premija dohodkov pa ostaja stalno na isti višini; šele decembra 1. 1931 je bila za ljubljanski urad dvignjena od 6% na 6.5%, kar pa je takoj popolnoma paralizirano in konzumirano s padcem članstva in s padcem zavarovalne mezde. Stanje ljubljanskega urada je na kratko naslednje. Leto 1931 izkazuje poslovni deficit bolniško-zavarovalne panoge od Din 1,431.748, dočim je 1. 1930 izkazalo suficit od okoli Din 600.000___, ki bi se moral z raznimi bonifikacijami dvigniti na Din 1,500.000—, po centralni bilanci pa je bil radi pokritja deficita ostalih uradov in radi dotacij SUZOR-a skrčen na 0. Skupni poslovni končni viški urada so od 1. 1922 dalje znašali Din 6,991.697.02, tako da znaša dne 31. 12. 1931 takozv. % fond, s katerim razpolaga samouprava urada po odbitku neizterljivih prispevkov za slučaj bolezni Din 4,910.375.55, seveda ne v razpoložljivi imovini, pač pa v zaostankih pri delodajalcih. Stanje % fonda se bo po razdelitvi poslovnega primanjkljaja za 1. 1931 precej znižalo. Razdelitev še ni sporočena. Redna tekoča razpoložljiva imovina urada se giblje dnevno okoli Din 800.000. Poslovanje v letu 1932 pa obdobje januar-maj izkazuje prebitek od Din 1,431.185.76. Ta prebitek ima svojo utemeljitev v glavnem v znižanih porodniških dajatvah, katere so za to obdobje znašale 6.54% nasproti 14.63% za isto obdobje 1. 1931. Tudi stalež bolnikov je razmeroma ugoden, deloma sol zmanjšani tudi' apotekarski stroški. Kako se bo stanje do konca leta razvijalo, je težko prerokovati, vendar pa je upati, da poslovni zaključek ne bo izkazoval deficita, ako glavne osnove (število zavarovancev, višiha mezde, odstotek bolnikov itd.) ostanejo neizpremenjene. Mere za izboljšanje finančnega stanja so bile dosedaj v glavnem naslednje: pri posameznih okrožnih uradih je bila bolniško-zavarovalna tarifa dvignjena na 6.5%, odnosno na 7%, pri ljubljanskom uradh na 6.5%. Najvišja zavarovana mezda je bila dvignjena od 40 na 48 Din. S 1. decembrom 1931 pa je stopila v veljavo novela o porodniških dajatvah, s katero je bila karenčna doba od 3 mesecev podaljšana na 10 mesecev, dečja oprema paušalirana na Din 150______; Podporna do- ba je bila od 52 tednov skrajšana na 26 tednov. V nezgodnem zavarovanju je bila svoje-časno prispevna tarifa zvišana od 5% na 6%, obrestna mera za kapitalno kritje pa zvišana od 5 na 6%. V admihistraciji se podčrtava stalna težnja po kar največji štednji na vseh upravnih stroških, pri likvidaciji dajatev se imajo uveljavljati načela največje ekonomije, zlasti se imajo preprečevati vse zlorabe; posebno važnost se ima polagati na recepturo. Uradniški prejemki so bili reducirani za ca. Din 5,000.000, znižane so dnevnice za 20%. Vsi ti administrativni ukrepi pa pomenijo seveda samo neznaten in najmanjši del prispevka k sanaciji celotnega zavarovanja. Z vsemi dosedanjimi prištednjami računa SUZOR, da bo prihranjen znesek okoli Din 25,000.000. S tem pa seveda prdblem ni dan z dnevnega reda. Finančno stanje zavarovanja s temi ukrepi ni uravnovešeno in tudi ne more biti uravnovešeno, tudi če bi pristopili k najenergičnejši redukciji upravnih stroškov, ker ima ta redukcija vendarle svoje meje. Uprava Osrednjega urada je na seji ravnateljstva od 23. maja t. 1. predlagala: 1. da se prispevki v bolniškem zavarovanju pri vseh uradih povišajo na 7%, 2. da se nezgodno-zavarovalna tarifa poviša od 6 na 7% eventuelno tudi na 8%, 3. da se uvede zavarovanje za slučaj starosti, onemoglosti in smrti, 4. da se novelira sedaj veljavni zakon v cilju ustvaritve zdravega sorazmerja med dohodki in izdatki. O teh predlogih je razpravljal upravni odbor SUZOR in tudi ravnateljstvo, in je bilo — v kolikor nam je znano — sklenjeno, da posebni odbor novelira statut, službeno prag-matiko uradnikov in zdravnikov, da se samouprave okrožnih uradov zaprosijo, da podajo svoje mišljenje k spremembi statuta in kako si zamišljajo sanacijo svojih uradov. Na podlagi sklepov SUZOR-a so bila izdana ponovna administrativna navodila v pogledu štedenja pri režiji in pri dajatvah. Z ozirom na 50-Ietno prakso v bolniškem zavarovanju smo mišljenja, da mora v tej panogi zavarovanja zadoščati 6% premija pri razmeroma velikem krogu zavarovancev, pri razmeroma zdravi povprečni zavarovani mezdi in pa pri dajatvah, katere so v zakonu regulirane, tako da je preprečeno vsako zlorabljanje. Jasno je, da mora biti tudi plačilna morala na gotovi višini. Zavarovanje pa mora uživati neke pomoči in podporo tudi od strani države, kakor je to običaj v drugih državah, ako ne v direktnih subvencijah, pa vsaj v raznih administrativnih ukrepih: izjemne apotekarske tarife, nižje oskrbovalni-ne v bolnicah, poštninsko prostost, prevzem stroškov za nalezljive bolezni in kontumačne. slučaje itd. Kljub padcu članstva in kljub padcu zavarovane mezde bi ljubljanski urad tudi leto krize 1931 zaključil s suficitom, ako bi n. pr. v tem letu ne prišla do izraza zvišana oskr-bovalnina v bolnicah, v približnem znesku Din 800.000, ako porodniške podpore zaradi prekratkega karenčnega roka ne bi znašale 15% vseh dohodkov, pač pa le 5______7%, kar odgovarja praksi drugih tudi naprednih držav. Zavarovanje mora imeti gotov primerno velik obratni kapital in pa primerno visoke rezerve, katere morajo biti likvidne. Ta kapital in te rezerve je treba datirati z dohodki na podlagi redne premije. Nismo v položaju, da bi mogli navesti eno postavko, katero bi mogli označiti kot nezdravo visoko, seveda z ozirom na razmere, v katerih zavarovanje danes živi. Odstotki izdatkov na posameznih naslovih se gibljejo y mejah ali še izpod odstotkov, kateri so normalni v državah, v katerih je zavarovanje dobro organizirano, n. pr. v Nemčiji. Razne postavke bi seveda mogle in tucji morale biti nižje, ako bi zakon vseboval ostrejše klavzule, katere naj bi preprečevale in onemogočale razne zlorabe, ako bi zavarovanje za zdravljenje v bolnicah imelo izjemne tarife, ako bi uradi uživali popolno davčno in poštarinsko prostost itd. Mislimo, da je precej brezpredmetno, ako v današnjih časih gospodarske depresije govorimo p zvišanju prispevkov, ker je zelo malo verjetno, da bi do tega prišlo. Finančno stanje zavarovanja je treba sanirati- na drug, za današnje čase realnejši način. Mišljenja smo, da mora bolniško zavarovanje V nedeljo 29. maja so se zbrali delegati vseh naših podružnic v dvorani Delavske zbornice. Zastopanih je bilo po poročilu verifikacijskega odseka 24 podružnic in 4 društva po 87 pooblaščenih delegatih, katerim so se pridružili številni ljubljanski in okoliški člani, tako da je zboru prisostvovalo nad 200 naših članov. Delegatski zbor je otvoril in vodil predsednik tov. Rudolf Juvan, ki je uvodoma pozdravil delegate in podal nato svoje obširno poročilo o položaju delavstva v Jugoslaviji, katerega so delegati z odobravanjem vzeli na znanje. Za. predsednikom je poročal o delu NSZ in podružnic tajnik tov. Kravos. Tudi to poročilo s'o vzeli delegati z odobravanjem na znanje. Po poročilu blagajnika tov. Stoparja je delegatski zbor na predlog nadzorstva podal Izvrševalnemu odboru m posebej blagajniku absolutorij. Volitve nove uprave. Delegatski zbor je nato izvršil volitve nove uprave Narodno strokovne zveze za leto 1932/33. Za predsednika je bil soglasno in z velikim navdušenjem ponovno izvoljen tov. Rudolf Juvan, za I. podpredsednika tov. dr. Joža Bohinjec, za tajnika tov. Vladimir Kravos in za blagajnika tov. Davorin Stopar. V upravni odbor pa so bili izvoljeni tovariši: Ivan Tavčar, Franjo Rupnik, Anton Varšek, Simon Galjot, Edvard Terkuč, Franc Juh, Ernest Hariš in Josip Hlebš, vsi iz Ljubljane; Ladislav Saje iz Maribora, Miha Koren, Jože Berčon in Jakob Štruc iz Trbovelj, Slavoj Kušar in Anton Jesenšek iz Zagorja, Franc Kralj in Ivan Markovič z Jesenic, Jernej Kaplja iz Litije, Anton Blažek iz Ptuja, Rudolf Dermota iz Žirov, Milan Babič iz Loke pri Zagorju, Drago Knez iz Hudejame, Rudolf Stanič ilz Kranja, .Tomaž Kavčič iz Stražišča, Jakob Žulovec iz Vevč, Janko Bertoncelj iz Medvod im Ivan Petkovšek iz Zabukovce. Za namestnike so bili izvoljeni delegati manjših podružnic. V nadzorstvo so bili soglasno izvoljeni tov. Rudolf Pregare iz Ljubljane, Vinko Sedlar iz Zagorja, Ivan Silič iz Maribora in Ivan Marin iz Trbovelj. Delegatski zbor je opoldne prenehal z delom in so delegati imeli skupen obed v kuhinji Delavske zbornice. Popoldne se je delegatski zbor nadaljeval in se je vršila debata o poročilih in samostojnih predlogih. Debate so se. udeležili tov. Brilej iz Senovega, Saje iz Maribora, Polak iz. Trbovelj, Ambrožič iz. Ljubljane, Stanič iz Kranja, Kravos iz Ljubljane, Žerjal pod vsakim pogojem biti sposobno, da vrši Svojo funkcijo pa podlagi sedaj veljavne tarife, ker moranjp imeti pred očmi tudi uvedbo starostnega in invalidnega zavarovanja, prefežka obreipepifpv pa bi bila škodljiva tako za gospodarstvo, kakor tudi ?a zavaro-Vapce. Velika kriza socialnega zavarovanja zahteva, da se nemudoma pristopi k noveliza-ciji sedaj veljavnega zakona, s katero naj se ustvari največja avtonomija okrožnih uradov, s katero naj se zagotovi olajšanje administracije, rednejše plačevanje prispevkov, uvede starostno in invalidno zavarovanje in a katero naj se današnje dajatve regulirajo tako, da je do skrajnosti onernogočena vsaka zloraba. V novelizaciji zakona mora biti zavarovanju zagotovljena večja državna pomoč bodisi v efektivni dotaciji, bodisi v obliki davčne in poštarinske prostosti, v obliki izjemnih apotekarskih tarif, v obliki prevzema stroškov za nalezljive bolezni itd. iz Kranja in drugi. Dopoldne so obširneje govorili k poročilom tov. Koren iz Trbovelj, ki je podal ilustrativno sliko položaja rudarjev v Trbovljah in govoril tudi o gospodarski in socialni krizi pri nas. Daljši govor je imel tudi tov. Kralj z Jesenic, ki je orisal potek borbe kovinarjev za' kolektivno pogodbo pri KID. Tudi tov. Kušar iz Zagorja in Žerjal iz Kranja, kakor tudi tov. Knez iz Lok so podali poročila o stanju delavstva v njihovih okoliših. Po vsestranski debati je delegatski zbor sprejel obširno resolucijo, ki je bila odposlana na vsa merodajna mesta. Resolucijo objavljamo na drugem kraju radi nje važnosti. Letošnji delegatski zbor je bil vzlic težkim prilikam, v katerih živimo, ena najlepših naših manifestacij. Podružnice so pokazale, da razumejo klic centrale in da se ne strašijo nobenih žrtev, ko gre za delavstvo. Tudi delegati so vztrajali ves dan na zboru in pokazali veliko resnost pri reševanju važnih delavskih problemov. Delegatski zbor ni ostal neopažen. Slovenski dnevniki so prinesli obširna poročila o njem in naglasili, da je delegatski zbor NSZ bil velika manifestacija naći jonalnega delavstva. Ker so vse podružnice imele svoje delegate na delegatskem zboru, smo priobčili krajše poročilo vsled pomanjkanja prostora, kar naj nam članstvo oprosti. fiCastop trttsribfirsGega delavstva Na poziv 'poldnužriice- NSIZ v Mariboru se je zbiralo v dvorani m arih or sike Delavske ziboinnioe nad 200 delavcev na. shodu, katerega je olbvoTiil poidlružničnli predsednik tov. Silič, Iki je pozdravil (zborovalce im delegata iz Ululbljane tioV. olbč. svetnika Rupnika. Tov. Rupnik je potem v nadamoumem govoru poročal o velikem delu, ki ga vrši med .delavstvom NSZ. Podčrtal je vse zahteve, ki jih v današnjUh težkih dneh stavlja NSZ kot miinimium za ztooHjšapje neznosnega položaja delavlštva v državi. Dotaknili se je vseh drugih perečih vprašanj, tako1 znižanja žfJv-Ijenjislklih ppitireblščiin, miaijemini'ln, davkov itd. Orisal s prav žlivo besedo delavsko trpljenje iln stavil zahtevo po razdeliltivi bremen da-, nalšnjiilh t.ažMh goisipoidarsMh časov na vse sloje enako. Žigosal je dejstvo, da je v naši državi, na sltoltiilne imozemcev pri dolbretn be-. lem kruhu, medtem ko naše domače delav- Zahtevajte „Delo“ v vsakem javnem lokalu! StVo še Črnega strada. Bičal je poBltiopdnoe teh buljoev, M delajo z našim delavcem slabše kolt svoJčas s sužnji. Govornika je navdušena mnloižlica večkrat prekinita z živahnim piritirtjevanijem, ki; je prišlo do viška ob koncu govora. Za tov, Rupnikom je govori tov. Jože Bajt im orisal žaUdsftme razmere med maribor-skUm delavstvom. Posebno pažnjo j8 posvetil rovarnam. kjer gospoda rij o tujdi. Tam je naš delavec vse prej kot človek. Pozival je delavstvo, naj se organizira v nacionalno strokovno orgalnlizaeto, ki edina lahko zboljša neznlcisine razmere. Druge organizacije so maoioinailmo mlačne in ne miorejo z uspehom braniti inlterdsav domačega delavstva. Konča z vablom za pristop k NSZ. Tudi govor tov. Bajta so zborovalci Sprejeli z navdušenim pritrjevanjem. Potem ko je govorilo še nekaj delavcev, je tov. Silič zaključil po Ii2. uri lepo uspelo Zbor ovarij e naših mariborskih tovarišev. To zborovanje nam je pokazalo, da tudi naša mariborska podružnica napreduje. Na-SPrdtnlkli, ki so zaltrievaS, da nas v Mariboru ni, imajo s tem Zborovati jem dokaz o našem dbslMju. Delavstvo1 se mora stinriitii v naat'Olnalniih Organizacijah, če hoče sebi dobro. Zahtevajte plačilo nadurnega dela Zakon o zaščiti delavcev daje delavcu pravo, da prejme za vsako naročeno nad« urno delo poleg normalne mezde še 50 odst. na to urno mezdo. Podjetniki se prav radi izognejo takemu plačilu in plačajo delavcu le navadno mezdo. Nekateri pa plačujejo svoje delavce celo mesečno ali tedensko, sa= mo, da se izognejo plaćanju nadurnega dela. Zakon pozna osemurno delo. Vsako delo preko osmih ur v industrijskih podjetjih je nadurno delo. Zato mora delavec za to nad« urno delo zahtevati posebno plačilo. Nedavno so delavci večjega industrijske« ga podjetja blizu Ljubljane vložili na nasvet Narodno strokovne zveze tožbo proti delo« dajalcu, ki jim ni hotel plačati nadurno de« lo. Tožbe so bile uspešne. Delodajalec je bil deloma obsojen, deloma se je pogodil in je tako 5 delavcev prejelo na nadurah okroglo 100.000 dinarjev. Ta denar je naravnost ka= pital za delavce, ki niso nikdar sanjali, da se jim bodo nadure kdaj plačale in so pri« šli do zaslužka le po nasvetu in intervenciji Narodne strokovne zveze. Že sam ta slučaj nam kaže, kake koristi nam nudi organizacija in kako uspešno nas lahko ščiti in brani. Posamezniki bi težko prišli do svojega zaslužka, če ne bi bili or« ganizirani in jih ne bi organizacija ščitila. Zato naj vsakdo stori svojo dolžnost, se or« ganizira pri Narodno strokovni zvezi in po« j tom nje zahteva svoje pravice in krvavo za« j služeni zaslužek. ! Delavci, ki mislijo, da se jim godi krivi« ca in se jim ne izplačuje v redu nadurno delo, naj se obrnejo na tajništvo Narodne strokovne zveze, palača Delavske zbornice, vogalni vhod v IT. nadstropju. Med urad« nimi urami od 8. do 12. in od 15. do 18. do« bi lahko vsakdo potrebne informacije. Za pismena vprašanja naj se priloži znamka ; za odgovor. Članom ni treba prilagati- znam« I ke za odgovor. j Zahtevajte plačilo za nadurno delo! •Vas letcštifi delegatsGi xhcr đxncđnt) dohfo uspelo zborovanje »KSZ SDCad 2CCC narodno zavednih rudarjev manifestira impozantno zborovanje iVS Z v ISnhevtjah Trbovlje, julija 1932. Shoda poidiružnliee Naroldino-^stroibavne zive--ze dne 11. It. im. is e je udeležilo 2000 rudarjev. iMeld rudarje iso se pomešale matere im ižeme, makatere itudi z otroki, prišli so upokojenci, prišli pa tudi ruidatji iz drugih revirjev, da s e pridružijo proitestoim Trboveljičainov. knpoizamltoii islhod je otvor,il predsednik itr-bovdljske podružnice tov. Miha Koren, ki je prisrčno pozidralvil vse navzoče in potem pojasnil vzrok, zakaj je bil sklican shod. V revirjih je vedno večja beda, vedno- več se praznuje! Stanje se bo pa še poslabšalo, ker da morajo državni uradi kupovati le premog iz državnih rudnikov. Po pojasnilu tov. Korana je dobil belsado predsednik NSZ tovariš Juvan. Predsednik tov. Jiuvan je potem v nademo-urnem govoru obrazložil glavne vzroke težke krize današnjih dni, Orisal je trpljenje rudarja in updk-ojanca rudaitia, orisal bedo nuii-hovih družin, kii ne morejo živeti, ne morejo pa živi v igrob. Ostro je nastopil proti neenakemu po-stopaniju iz nameščenci pri JlPD. Ubogega rudarja, ki ustvarja, blogasltvo družbe, se meče brez vsega na ceislto, medtem ko dobivajo indzemci ob zapustitvli sOužbe visoke ddpravniine, ki gredo- v stoitiilsoče. Te odpravnine gredo v tujino in nima naš narod nič od njih. Apelira na rudarje, naj se ne pustijo več "begati od lažiiiprija/teljev delavstva, ki mu prinašalj-o obljube z vseh vettr-ov sveta. Delavstvo Jugoslavije si mora pomagaiti samo. Strniti se mora v nacionalme strokovine oirgarnizacije, v N1SZ in tu bo dobilo potrebno pomoč. Različne rtrcrnadonalc pa so filijale tujcev, ki iščejo- samo profita pri nas. Ti ne morejo nikoh 'delati v korist naroda, ker -so anacionalne. One morajo po svojem programu poidpirati vse, tedaj tudi tujca, četudi na škodo domačega delavca. Viharen aplavz je pokazal, da je zadel tov. Juvan v živo in da ,se mora delavstvo res oklenit-narodnih isltr-okovnih organizacij. Po govoru tov. Juvana, kateremu so zborovalci ddlgo in živahno pritrjevali, je prečita] tov. Koren resolucijo, katero prinašamo na drugem mestu in katero so zborovalci soglasno sprejeli. |Na shodu so govorili še tov. Podstiuden-šek iz Hrastnika in rudar Salomon, ki je nedavno prišel iz Belgije. Oba sta pozivala rudarje k vstopu v NSZ. Predsednik shoda tov. Kdren je sprego^ voril še par lepih besed! na naslov rudarjev im zaključil Siljaljno uspelo zborovanje. Takega zborovanja še nlisimio imeli v Trbovljah. Nasprotnlilk-oim je kar sapo zaprlo. Nekaterli vrdoelkrVnažli so prišli na shod z namenom, da bi ga motili. A so utilhlniffli, ko so videli množico, ki ni bila nap ram njim prav nič dobro razpoložena. ,Našim zavedniilm in vrlim m-dalrOem mora-mo le česltiltalti k takemu zborovanju. Le tako naprej! Pokažimo, da smo zreli in ne rabimo več patronance tujih importi rariih strokovnih onganizacij. Bodimo na, svojih -tleh svoji in ne hlapci! Ne delajmo v svobodni-domovino tlake tujcu in mu ne nosimo našega bogastva. Resolucija rudarskega shoda. •Rudarsko delavstvo ilz revirjev Tibovelj-sike pramioigokopne družbe, zbrano na shodih Narodno Strokovne zveze v Hudljjami dne 10. julija in v Trbovljah dne H. julija 1932. je po zaslišanju svojih referentov skle- nilo nastaviti na kr. vlado, v Beogradu naslednjo resolucijo. I, ,Rudarsko delavstvo iz revirjev Trboveljske ipremogolkopue družbe je prišlo v obup en položaj zaradi vedno večjega praznovanja v rudnikih. V posameznih reviinjih se praznuje od 12 do 14 šihtov mesečno in sc tako jemlje rudarjem zaslužek ter ga sili v naj večjo bedo. Glad in tuberkuloza imata obilno žetev pri sestradanem ljudstvu v revirjih TPD. Rudarsko delavstvo je po svojih, oirganiiizaciliah ih drugih ČMteljih prosilo kr. Vlado zaščite in pomoči za trpeče rudarje. Ravno tako je p rosili o večjega ddjema trboveljskega premoga s strani države. Kljub vsem prošnjam pa je zadel trboveljske rudarje nov in hud udarec s tem, da se z novim pravilnikom o notranji upravi državnih uradov in ustanov (»Službeni list« št. 47) naroča premog le iz državnih rudnikov. S tem se je odvzelo rudarjem nov zaslužek, ker so znašale dobave državnim uradom, blolni-cam, šolam itd. do 100.000 ton trboveljskega premoga. Z ozirom na to bi bilo nujno utoiniiltii to določbo pravilnika vsaj za dravsko banovino in dovoliti tudi v bodoče naročanje trboveljskega premoga državnim uradom im, ustanovam. II. •Rudarsko delavstvo nim nobenih garancij, da se sisltam večnega praznovanja v revirjih TPD odpravi, posebno še, če je toi praznovanje iz špekulativnih ozirov, kali' se največkrat dogaja. Da se rudarje ne palme v še večjo bedo im nesrečo, zahtevajo rudarili, zbralni na Shodu, naj se v nlovem rudarskem zakonu vnese določba, ki jo ima rudarski zakon češkoslovaške republike m ki se glasi : »Ako se po krivdi lastnika rudnika prekine delo v rovih, ali ako se po njegovi krivdi praznuje in s tem nastane nevarnost ogro-ženja važnih javmlilh interelsov, posebno pa red in mlir, s-e postavi na stroške in odgovornost lastnika rudnika v rudnik upravitelj, ako lastnik rudnika v po oblasti določenem roku ne vzpostavi v rudniku prejšnje stanje.« m Kljub vsemu prizadevanju rudarjev ih njihovih organizacij nli mogoče najti prilik zaposlenja za brezposelne rudarje in za delno-zaposlene. Zato naprošajo rudarji, zbrani na shodu, naj kr. vlada najde pota, da se z za-šilmilmii deli da možnost zaposlitve brezposelni armadi'. Treba je najti nujna sredstva za zidanje stanovanjskih Miš in poslopij za državne urade, regulaclijb rek in potokov, kanalizacijo- ih izsuševanje neplodne zemlje itd. ludi naj s-e nalaga bahavim a/m, kakor tu- 1 di- občinam, da s taklilmi zdšillmimi deli dajo 1 možnost zašlužka brezposelnim rudarjem. IV. V revirjih TPD ljudstvo gladuje in trpi. i Posebno hudo so prizadete družine z -otrok;, ker je otroku težko dopovedati, da ni kruha, ker ni zaslužka. Nedolžno dete zahteva kruha, zahteva hrane, katere mu pa brezpo-sellnli ali delno zaposleni rudar kljub krvavečemu srcu me more dati. Zato se naj revirji TPD proglasijo za pasivne kraje in takoj preskrbijo z brezplačno hrano. Takoj s-e naj ustanovijo ljudske kuhinje za brezposelne in delno zaposlene. Rudarji, ki so zvašti državljani m so neštetokrat tudi z dejanji 'to poka- zali, se zavedajo težkih posledic, če kr. vlada ne bS imela uvlidevnoStii ugoditi sitalvljenilm zahtevam vsega rudarskega življa v revirjih TPD. Položaj je že sedaj skrajno težak in nevzdržen, pomisliti pa je treba na bližajočo se zimo, kio bo trpljenje rudarja in njegove družine gotovo še mnogo hujše. Zato je nujno potrebno ugoditi stavil jenim zahtevam in željam in pomagati tako bednemu in skoro obupanemu trboveljskemu ru-darju. Hudajama, dne 10. julija 1932. Drago Knez, predsednik' shoda. Trbovelje, dne 11. julija 1932. Miha Koren, predsednik shoda. (Vazna radar ste a Konferenca Delavska zbornica je sklicala dne 7. ju= lija t. 1. konferenco zastopnikov rudarjev v Delavski dom v Trbovljah. Konference se je udeležil zastopnik Delavske zbornice g. Gob maj er in zastopniki vseh strokovnih organ nizacij, med njimi zastopnik Narodne stro* kovne zveze tov. Kravos. Na konferenci je bilo podano poročilo o položaju v revirjih TPD in se je potem raz* pravljalo o predlogih za dosego enakomer* n ih naročil pri dobavi premoga državnim železnicam. Tudi se je razpravljalo o akciji za prehrano brezposelnih in deloma zaposlen n ih rudarjev in njihovih družin. Na konfe« renči se je ugotovilo, da bodo naročila d m žavnih železnic gotovo padla z ozirom na slabi promet. Tudi se je razpravljalo o od? redbi ministra financ, ki zabranjuje držav* nim uradom nabavo premoga izven držav* n ih rudnikov. S to odredbo je bil zadan trboveljskim rudarjem nov udarec, ker se bo s tem praznovanje še povečalo. Po daljši razpravi se je sklenilo naprositi g. bana Dravske banovine, da sprejme večjo deputacijo zastopnikov rudarjev, ki mu bo predložila spomenico in obrazložila položaj v revirjih ter ga naprosila za nujno odpo* moč. Sklenilo se je tudi zaprositi kr. vlado, da proglasi revirje TPD za pasivne kraje. Konferenca v Trbovljah je bila nujno po* trebna, kar je pokazala stvarna debata na njej, želimo le, da se take važne konference sklicujejo pravočasno in ne zadnje ure. - •Vero ravnateljstvo OtlZ skJic.aja, konferenco,, ki je nujno potrebna. Stavbinsko delavstvo pa naj bo čuje če in naj se organizira, da bo lahko ob svojem času nastopilo enotno in disciplinirano. (Divja stavfea na Hjubljanict Na (Ljubljanici izvršuje »Slograd« regu* lacijska dela. Pri tem delu je zaposlenih okrog 300 delavcev, ki pa so mizerno pla* čani. Delo je težko in umazano. Delavci de* lajo na mokrem terenu in skrajno smrad* Ijivem zraku, če pomislimo, da je struga osušena in je vse polno mlakuž, v katere se steka nesnaga kanalov. Za tako delo pla* čuje »Slograd« delavce po 3 Din na uro. Delavci so pred dnevi brez vsakega prej* šnjega dogovora ustavili delo in zahtevali od podjetja zvišanje urne plače in odpravo Rudarji, stopite v vrste NSZ Narodna tiskarna LJUBLJANA KNAFLJEVA IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA TER SE PRIPOROČA nekaterih nedostatkov, med temi tudi do* bivanje sveže pitne vode, katere delavci ni* so imeli. Stavkujoči so poslali zastopnike k »Slogradu«, pa brez uspeha. Podjetje je sta* lo na stališču, da ne more več plačati, ker je dobilo delo konkurenčnim potom in za niz* ko ceno, vsled česar je moralo določiti de* lavstvu minimalne urne mezde. Po tridnevni stavki je delavstvo zaprosilo Delavsko zbornico za posredovanje, ki ga je tudi izvršila. K razpravi o ureditvi delovnih prilik so se priglasile tudi Narodno stro* kovna zveza in Strokovna komisija, ki imata nekaj organiziranih delavcev na Ljubljanici. Razprava je trajala tri ure in se je vršila v pisarni »Slograda«. Končni rezultat razpra* ve je bil, da se je zvišalo urno mezdo za 50 par in da se je zagotovilo, da se ne bo zaradi stavke nikogar izmed stavkujočih odpustilo. O razpravi se je napravil zapis* nik, katerega objavljamo v celoti. Zapisnik sklenjen med »Slogradom« d. d„ Ljubljana in zastopniki delavcev, zaposlenih pri regu* laciji Ljubljanice v Ljubljani. Dne 4. julija 1932 so se sestali zastopnik »Slograda« g. inž. Pirkmajer, zastopnik De* lavske zbornice g. Kopač, zastopnika Na* rodno strokovne zveze g, Kravos in Stro* kovne komisije g. Vuk ter podpisani zastop* niki delavstva. Dosegel se je sporazum, in sicer: 1. Podjetje »Slograd«, d. d. v Ljubljani, plača delavce ob vstopu v delo po 3 dinarje na uro. 2. Po Mdnevnem zaposlenju se delavce uvrsti v spadajočo kategorijo, in sicer po njegovi zmožnosti. Najmanjši kategorijski zaslužek je 3.50 dinarjev na uro. 3. Zaradi nastale divje stavke, podjetje ne bo nobenega stavkujočih preganjalo, niti odpustilo. V Ljubljani, dne 4. julija 1932. Inž. Pirkmajer, Jože Kopač, Vladimir K ra* , vos, Ivan. Vuk, Albert Rebec, Franc Garafol in Ivan Kobal. Po sprejemu tega zapisnika je delavstvo šlo na delo. Kakor se nam sporoča, podjetje ne plačuje po sklenjenem sporazumu in je tudi nekaj ljudi odpustilo. Narodna stro* kovna zveza je prevzela skrb, da bo pod* jetje spoštovalo sklenjeni sporazum. Delavce v Ljubljanici pozivamo, da se obrnejo na Narodno strokovno zvezo, če mislijo, da se jim godi krivica in da pod* jetje ne spoštuje dogovora. (PisfirčeG s politično iupco »Slovenec« je za časa stavke pokazal vso svojo bojevitost napram kapitalistom in strašno veliko ljubezen za delavce. Kako* pak! »Slovenec« in delavstvo. No ja, zakaj pa ne bi včasih pokazal tudi ljubezen do zatiranega. Pa je gromovito kričal in pisal, da so ljudem pri branju solze zalile oči. Pa ni bilo tako hudo. »Slovenec« je pač pisal, kakor večkrat piše. Pa mu ni šlo za ubogo delavsko paro, takoj drugi dan je pokazal za kaj mu gre. Iz »zanesljivega« vira je do* gnal, da sedi v upravnem odboru »Slograda« sam ljubljanski župan g, dr. Dinko Puc in — pumf — po tem je treba udariti. In je udaril, četudi je pozneje sramežljivo pre* klical, da ne sedi dr. Puc v upravnem od* boru. Delavcem pa pisarjenje »Slovenca« ni po* magalo, pomagala mu je intervencija De* lavske zbornice in strokovnih organizacij, pri, kateri pa ni sodeloval ne »Slovenec«, ne ljudje okrog tega lista. In takrat se je po* kazala vsa velika ljubezen tega lista do de* lavstva. Kakopak! Vsake slave je enkrat konec in tako tudi »Slovenčeve«, posebno še, ko se je na shodu NSZ povedalo, kako stoje akcije pri tej stvari. In po vsem tem pride »Slovenec« in na* piše, da je NSZ napravila to, kar je prav za prav hotel ta list napraviti, pa mu ni ratalo. NSZ je pristavila svoj lonček, da skuha iz njega svoje politično kosilo. Pa še dober tek nam ni privoščil »Slovenec«. No ja, saj mu ga tudi mi nismo, ker mu župca ni tek* nila. Stavbinski delavci niso naivni in vedo prav dobro, kdo mu pomaga in kdo ne! —, Slovenski zidar. Delavci, stopite v vrste NSZ SKaredno strokovna asveza đtednS člattslii sestanGi IjuhljattsGSh elanov Tajništvo NSZ je sklenilo prirejati redne članske sjesit’anke za vs|e ljubljanske čitane — vseh društev in sekcij — vsak torek ob 19. uri v predavalnici Delavske zbornice, nasproti knjižnice. Prvi tak sestanek bo v torek, dne 2. avgusta 1932 ob 19. uri. Vabimo vse člane ljubljanskih društev in sjekoij, da se teh sestankov iitodno in točno udeležuje. Pokažite svojo zavednost z rednim posečanjem sestankov. (PoxSv tiabliansGint elanent SISCSZ Septembra is e prične idelo mašeiga dramskega in taimibiurašlkega zbora. V vtrstalh miašega ijjulbljanlslkega člalnisltva je mnogo talkih, ki bi radii sodelovali v enem ali dragam našem odseku. Zaftto viuidlno prosimo vse Slane, ki bi radi sodelovali pri drami alli tambur,alših, da priijavijo svoje sodelovanje tajništvu med uirađniimli urami. Tudi proisiimo Stareljše člane, ki imajo odraslo mlaldlilno, moškega in ženlslkega spola, da prijaMiio svojo mladilmo' v naš mladinski tečaj, ki se bo vršil septembra. Mladino rabimo predMsem v dramaltič-nem odseku in pril tamburaših, -rabili jo pa bomo tudi za naše razne prireditve, ki so predvidene. 'Vzgajajmo svojo mladino v našem duhu. Visaik maš svojec nad 14 letom sparna v naše vrste. Kdor ne vzgaja mladine, nima bodočnosti. Zato skrbite, da pride mladina ik nam. Tudi prosimo, da is e mam javijo -vsi cini, ki bi radi posečali našo govorniško šolo, ki bo pričela v oktobru. Vsak naš član, ki čutili v sebi količkaj pokliča do govorništva, nag se nam javi. V začetku oktobra bomo imeli preilzkušnljo vseh javljenih, nakar piitilonemo z govorniško šolo,, katero bodo vadile izkušene moči našega pofcrdta. — Tudi bomo, začeli oktobra z rednim« predavanji. Lamiskoidtna predavanja so pokazala, da se člamštivio živo zanima za vise probleme, kli so važni za delavca. Prosvetni odsek bo- zato tudi letos priredi cel ciklus najraizlčinejših predavanj in je zato pridobil že odlične predavatelje. Kldiar bo redno posečali predavanja, naj to javi tajništvu NSZ, bodisi osebno ali pa pismeno. Lljulbljalnško članstvo vabimo, da se odzove našemu vabilu in s tem pokaže svoje zalnlimanje za kulturno delo naše organizacije. (Pvipvavlfainto se ato jesensGe-atimsGo delo v crganiaiacijah Zadnlja dva meseca je naše delo za-raldii polletnega čais-a nek oliko zalsltalo. M bil,o- v društlvih onega vrvenja, ki je navadno v jesenskem in .zilmislkem času. Poleti se članstvo nerado zbira v zatohlih sobah k resnemu delu in biti vse v naravo, kjer je hladnejše. Bodeta!1 čas se počalsi odmika in ne bo dolgo, pa, bo jesen tu. In z njo prode novo delo v orgaMilzatije. Da prijpravlimo vse poitrelbnio- za delo, ki stoji pred nam!, je treba predprilprav. M bd-ilašatii in čakati zadnjih dni, takoj je piričetS s ipredpriipravaimi -za društveno delo pri podružnicah. Predvsem je treba na odborov,1 seji sestaviti program dela za jesemsko^zimsfci! čas. Trdba je sesltaiviiti podroben načrt predavanj, seštanlkoiv, šhodoiv itd. Treba je proučiti, če se da prirediti kak tečaj za članstvo-. Treba je pripraviti vse potrebno za delo dramskega, tamiburalškega ali kakega drugega odseka. Za vse to je treba prtlpraviti material. Dalje je treba pr! centrali zasBgurati ši predavatelje, govornike, učitelje itd. iNa Vse to je treba že sedaj misliti, če hočemo, da bo naše ddp poltem gladko, šilo. Na Vsak način velljalj za vse: pripravljajmo se za naše bodoče delo v podružnicah in društvih. (Poravnajte članarino organizacije -V zadnjem času je opažati, da nekateri člani ne plačujejo v redu članarčln-e. Razumemo, da je .mairsikoimu zaradi težkih časov prav težko odviojiitii od mfizemnega zaslužka kaj tudi za organiizatijo, vendar miisBmio, da so naši prispevki tako malenkostmi, da jih pri inefkoMko dobre volje vsak zmore. Od povedati se je kakemu nepotrebnemu užitku — vllno, cigarete — in prlispevati o-rgani-zaciiji. O-rganlizaijja je dellaviska najvažnejlša instituolja itn moramo zato gledati, da na-pram njej izpoIMm-o vse olhvezimoisifci. Bo-misliiti je treba, dla si z vblalčevanjem 51,a-narllne pnJdoMvamo tudi pravico, do- podpor. Nliso -sicer velike, veh,ddr v nesreči prav dobro pridejo. Iln pomislimo, kakio, težko je ornemu, ki pride po dolgem času po podporo, pa zve od blagajnika, da nima do nje pravice, ker ni v redu plačeval prlilsipeivfcoiv. Naš pravliMIk pa pravi, da zgubi član, ki gotovo diobo ne plača članskih prispevkov, vse pravice Slana, tedaj tudi do raznih podpor. Vise člane proisiimo, da v redu plačujejo člalnške prispevike in sli tako ohranifilo članske pravice. Red mlora vladati povsod, najbolj pa v borbenih strolklolvnlh organrlizadjah. Kjer ni reda, nit napredka in ne zmage. Zato skrhilte vsi, da v redh plačujete članarino. đtesolucija sprejeta na delegatskem zboru Narodno-strokovne zveze, ki se je vršil dne 29. maja 1932 v Ljubljani. iNaci,analno dtiiavsltvo, organiziramo v Na-roidnoHsttiolkovinli zvezi,, naslavlja na kr. vJadloi ta vise merodaljlne čilniltetie kralje-vtine Jugoslavije niasllehmjio resofliudiijd, ki obsega naj-nujlnejša delavska Vp-rašanlja, ki jih je nemudoma rešiti, če ise hoče ublažiti današnji nevzdržni gospodarski položaj, is katerim iso najbolj piUzadeltii1 ravno naljšilbkejši sloji naše države. Nationailno delavstvo, zbrano v vrstah iNSiZ, je ob vsaki priliki in vsakem času javno lin neustrašeno izpoveidalo svoj čisti' ju-gašloveniŠki n-atilonalizem, je za ta ideal do-ptinaišalo tudi žrtve, kakor jih hoče doprl-mašalti tudi v bodoče. Želi pa zato-, da bodli jugolšloivenlslki delavec enakovreden držav- Izdajatelj: Dr. Josip Bohinjec. Urejuje Ivan Tavčar. Za Narodno tiskamo odgovoren: F. Jezeršek. Ijan te države, da se tega delavca povsod uvažuje kot enalkdvreldnega ostalim slojem in se mu poverijo tudi primerne funkcije v javnih taroporadiijalh. Kolt naljnuljnejša delavska vprašanja smatra delegatski zbor Naro-dmo-strokovne zveze naslednje: i. |V zalščlito domače imduštrije in s tem domačega delavstva je treba brezpogojno zajamčiti, da naročajo državna, banovinska, o,b-činška in druga podjetja -Vse svoje potrebščine le piri domačih podjeMjlih. Istočasno je zabraniti vsak uvoz tujih izdelkov, ki se izdelujejo v naši državi. II. Za časa splošne krize naj se uvede skrajšan delovni čas, zabrani vsdko nadurno delo in alkorldmoi delo. To tudi pri sezonskih podjetjih, predvsem sitavbitoiskih. S posebnim z-alkonom naj j se določi mihlllmalni in maksimalni delavski zaslužek. Zabrani naj se vsako znižavainje mezd, ker se s tam j-emlje kupna moič koinzumentom, kar krliz-o le povečuje. III. V sv-rho talkojlšnje ublažitve težkega p> lolžalja med delovnim Ijudštvloim naj se s posebnim zakonom zniža živlljenijskii indeks, predvsem je nujlno znižanje cen hrani, oblekli, kurivu in naliemininam. Regulira naj se ohreštno mero-, tailife lelkarbarjev, zdravnikov in oidveltnlilkov. IV. S -posebnlim zakonom je uvesti državno kojnltrdlo v -Vsa privatna poldjetja. Nad karteli je uvesti strog nadzor. V. V svriho- zaščtilte naših rudarjev je zabraniti Vsalk u-Vaz tujega- buriva. Javnim uista-novam, uradom in konpara-đijam je naročiti n* a vij arije domačega kuriva. VIL ilzvesfi je strogo revizijo inozemskih delavcev in -dbvoiMti zaplolslitev le rels kvalificiranim, za katere v državi ni najti nadomestila. Za dobo krize naj s-e sploh ukine- izdajanje nolvih zapioišliitiveniih dovofljeirij imo-zem-cem. Vlil. IVdlik del -oidgavomosltli na neurejenih razm-eralh v naši državi noisi časoipilstna cenzura, ki dovtoilrij-e anitildržavhim elementom iin neprijateljem države ražŠirjati vsakovrstne naralvlniost gorostasne vesti, ki škodujejo Ugledu naše -države. Zalto je odprava časopisne cenzure nujna poltrelba. VILI. Sociallnemu zavarovanju je posvetiti kar največ pažnje. Sedanji zakon o zavarovanju delavcev je moldernlMlrati, pri tem pa je treba- dalti posameznim okrolžnilm uratilom najširšo avtonomijo. Izvesti je volitve v Delavske zbornice. Takoj je uv-dsiti delavsko zavarovanje za slučaj onemoglosti ih starosti. , IX. Vlprašatiiu brezpois-elndšti je tudi posvet-M večja pažnja. Kredite jaVriih borz dela je povečati in -omogočiiti redno in večje podpiranje brezposelnih. Uvede malj se obvezno zavarovanje za slučaj brezposelnosti. X. Urediti je vprašanje vračaj,očih se vojakov, ki služijo vojaški rok. Vojaškemu vpo-klicancu je zasiguralti nljegoivo službeno m-e-slto, katerega je zapustil pri odhodu v alktiv-uo vojaško službo. Ob povratku naj tak delavec dobi zaposlitev na prejšnjem službenem mesta.