Št. 43 V Ljubljani, petek dne 21. februarja 1919. Leto III. Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne. Prednlitv« !■ Mpravnlitv* v Ljubljani, FrančiSkamka ali« Iter. 8» l aadati. Učiteljuka tiskarna. Naročnina: po polti i dostavljanjem na dom aa oelo leto K 42'—, aa pol leta (i 21’—, u četrt leta K 10 50, za mesoc K 3 50. Za Nemčijo celo leto K 46, sa ostalo tujino in Ameriko K 54. fnserati: Knoatopna petit vratiča 3Q v; pogojen prostor KI-—; razglasi in poslane vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust Reklamacije ta list so poštnine proste. Posamezna Številka 30 vinarjev. (Mio inBMt socialno Mali! stranke. Boj nasilju in krivici. Pod tciu naslovom prinaša včerajšnji »Slovenec« “vodnik, kojemu v odgovor priobčujemo dopis celjskega Narodnega sveta na vladne oblasti v Ljubljani. Naši somišljeniki naj sami presodijo, kje je nasilje, i® krivica, kjo denunciranje. Dopis »Narodnega sveta« v Colju slove dobesedno: »Svoj čas smo napravili vlogo glede razmer v tukajšnji cinkarni ter zahtevali, da se odstranijo ljudje, kateri so očividno nasprotniki naše državo ter neprestano ruieio in hujskajo proti njej. Bil jo za tem tukaj gospod višji svetnik Pirnat, da stvar preišče. Od tistega časa po do danes se razmere ne le niso spremc-j bile, ampak v mnogih slučajih eclo poslabšale. Zakaj “emškutarsko osebo v cinkarni imajo danes skoraj večjo moč, kakor poprej. Eden izmed glavnih hujskačev jc uslužbenec Holzt Poleg njega so še paznik Rešetar, delavec Polnar, delavec Murko v kemični tovarni, nto-torei paznik Oermadnik in delavec Paschek. Vsi ti med delavstvom neprestano hujskajo in zabavljajo proti naši državi. V cinkarni je uslužben nadalje nadpaznik Koro-Schetz, ki službuje že 46 let in je- tudi eden izmed glav-ni,t hujskačev. V interesu podjetja in naše države bi b‘lo, da so vsi ti ljudje nemudoma odstranijo, da nastanejo med delavstvom zopet redne razmere. Opozarjamo, da no igrajo pri nas vloge nikakšni osebni momenti, am-Pak da nas vodijo samo stvarni razlogi v interesu podjetja. Upamo, da se razmere v najkrajšem času preokre-nnjo, ker bi v nasprotnem slučaju tukajšnje slovensko Prebivalstvo bilo prisiljeno, započeti javen boj proti ljudem, ki so kvarni našemu državnemu razvoju in proti navedenim razmeram v cin ikarni. Opozarjamo končno, da smatramo za nekoristno, zaupati izjavam podurad-nika Martinčiča, kateri je ves čas vojne igral jako dvomljivo vlogo in tudi danes niti v narodnem oziru, niti sicer nima popolnoma čiste vesti. Celje, 27. innuarja 1919. Dr. Kalan, s. r. predsednik •. Aki je romal potem dalie in ima še nekaj beležk, tako n. pr.: »Rudarsko glavarstvo SHS v Ljubljani. Štev. 145. Ljubijana: 3. februarja 1919. Upravi državnih montani-stičmti podjetij v Ljubljani z vabilom, da zadevo pre-I &čc, potrebno v lastnem delokrogu ukrene in o tem tu-setn poroča. Rudarski glavar: Podpis.« »Okrajno glavarstvo Celje. Št. 1885. Celje. 13. iebr. 1919. Oskrbništvu državiio cinkarne v Celju s povabilom, da izvoli čimprej mogočo semkaj sporočiti, v koliko so se razmere, črez katere se pritožuje priložena v'°gi, med tern eventuelno že izpremenile, oziroma, če namerava v tej zadevi kal ukreniti, ali, v koliko je ta j^jložba sploh upravičena. Okrajni glavar: Lukan, m. p.* Idejna moč socializma. Nezadržljiva jc povodenj socializma. Iz jiialega vira je narasla. Kakemu zaničevanju, jakemu poniževanju jc bila izpostavljena vzvišena ideja socializma! Preganjana'je bila vseskozi, s silo zatirana s pomočjo policije in sodiva! In ni čuda — strah je bilo ljudi pred tem Vlajem, pred tem ognjem, ki se ne d d pogani. strah jih je še dandanes! Gotovim ljudem |\e diši, ker jih hoče napraviti enake dnmiin! Vdigrati bi morali vlogo poveljujočih gospodarjev — za lastne žepe! Socialistična »sekta«. se jo je nekdaj prezirljivo nazivalo, je da-nes tako močna, da se njenim razmahom svet ^ hrore ustavljati. In zakaj? Ker je naravna! ,'oboko so sc zarasle nemorale današnjega |:.rilžabnega reda v srca ljudi, tako globoko, da 'l oni del, ki jim pijejo te korenine srčno kri. izruvati za vsako ceno in če je treba tudi hJv^O’ drugi del pa, ki se plodi in raste s po-j Jjočjo teh korenin, ve tudi, da brez njih ne ; hore živeti! Zato tak obupni boj! Obema de-°ma gre za — življenje! Ruska revolucija si je ^oihcjgla s silo. Vojna je odprla milijonom oči. I red Pr'M° videti »blagoslovljene« raz- ki so napravili vojno, da si napravijo do- bičke. Ljudje so videli vire njih ideala, videli njih namene v vsej njihovi nagoti. Socialna demokracija je pri volitvah v Nemštvi republiki postala najmočnejša stranka. Samo štiriindvajset mandatov ji manjka do absolutne večine. Z meščanskimi levičarji pa že sedaj tvori večino narodne skupščine. Ni še sicer v stanu, da vodi sama celo državo, prisiljena je, da pospeši pogajanja z zmagovito en-tento, da še sodeluje z meščanskimi strankami. Delavski razred je postal že tako močan, da ga ne more nikjer nikdo prezreti. Tolike važnosti je svetovni polom v zadnjih štiri in pol letih, da se ga še sami pravzaprav ne zavedamo. To bo pokazala šele prihodnjost. Pomislimo samo na dejstva, da so vladali še pred dvema letoma na Ruskem Romanovci, da je še oktobra lanskega leta sedel na tronu Viljem, da mu je bilo še vse pokorno, četudi so doma demonstrirale žene in otroci, lačni in raztrgani. Vse ga je čestilo kot kako nadnaravno bitje. Moč kapitala, cerkve, veleposestva, junkerstva, to so bila njegova opora. Danes pa stoji na čelu Nemške republike socialist, sin delavca, ud delavskega razreda, voljen od zastopnikov naroda, ki so bili ravno tako voljeni potom najbolj demokratične volilne pravice. Predsednik je socialist — Ebert! Stara »slava« pristašev nekdanjih Hohenzoller-cev je minula, njen pogreb je mizerere za vse kapitaliste! Tudi za časa gibanja Spartakovcev je ljudstvo, kljub hujskanju in prevračanju kapitalistov, ki so to hoteli izrabljati v svoje namene, glasovalo za socializem. In zakaj? Ker so široki sloji ljudstva že po svoji naravi socialistični, oni hočejo in so vedno hoteli temeljito preobrazou cit zave in narodnega gospodarstva. Vsak nosi v svojem srcu idejo socializma, ker je dana že po naravi! Njenemu izrazu in raz-vitku se protivi samo še stari družabni red, okolica, »stara navada« in momentane koristi! Človeka dandanes v7.g«’i svet egoističnega, enostranskega, tako da mu izpodbije pravi zmi-sel splošnost koristnega dela,.socializma! Tudi v Nemški Avstriji se kaže uspeh socializma. Vso s!le so napele kapitalistične stranke za agitacijo proti soc. demokraciji, izrabljajoč grozote boljševizma in Spartakovcev, ki so jih slikali kot največja barbarstva in morije — o največji svoji klavnici, svetovni vojni, ki so jo oni uprizorili, j>a sc molčali. Vse prerokujejo, Če zavlada soc. demokracija: nastopi umor, lop, nerednost, nemir in ubijanje vsake vrste! Ali senca preteklosti zagrinja polagoma njih »slavo« — socializem pa stopa s svetlo lučjo svobode prave svobode, zmagovito na-prej. ker je naraven! t Zmaga hrvatskih sodrugov. Pred 14. dnevi je socialno demokratična »stranka v Zagrebu organizirala dveurni generalni šfrajk, kcjeinu so se pridružili vsi organizirani delavci. Ob 10. dopoldne so ustavili delo ter priredili demonstracijski obhod po mestu’ in shod. kjer so soglasno sklenili, poslati vladi iiltimatum. da tekom 14 dni izda naredbo glede osemurnega delavnika in delavskih za-unnikov. Rok ultimata je minul in naredbi bana ste izšli. V prvi se uvaja osemurni delavnik v vseh panogah < brtnega, tovarniškega, trgovskega in prometnega značaja. V drugi se uvaja sistem delavskih zaupnikov v vse zgoraj omenjene obrate. Odredbi sta enaki onim, ki jih je izdala deželna vlada za Slovenijo. Čestitamo hrvatskim sodrugom na njih uspehu in jim želimo, da v najkrajšem času dosežejo še več uspehov, ki raj lajšajo lteznc sno in bedno stanje proletarijata. A za take revolucionarne čine je treba združenih sil delavske mase, treba dobre organizacije. Sodrugi na lirvatskem: Na delo, organizirajte, izobražujte, združite se! Politični pregled. = Vlada dovolila organizacijo srednješolskega dijaštva. Zagreb. »RijeČ SHS« poroča: K dr. Bosancu je bil pozvan J7- t. m. odbor srednješolskega dijaštva, kateremu je izjavil, da se dovoljuje s privoljenjem pov. za uk g. Rojca ustanovitev organizacije srednješolskega dijaštva. = Sekcija spe. intelektualcev v Zagrebu izdaja poziv vseučiliščni mladini, da se strnejo V sociaj. vrste in delujejo v borbi za osvoboje-nje vseh materialno in duševno zatiranih In brezpravnih pod rdečim praporom Svobode, Jednakosti in Bratstya. = Ogrski soc. demokratje so izključili komuniste iz stranke in strokovnih organizacij. Zahtevajo čimprej v vladi zameno stare birokracije z novimi silami in da se uvede demokratska samouprava; nadalje zahtevajo čimprejšnjo socializacijo večjih podjetij. Če vlada tega ne more v najkrajšem času izvesti, se zahteva popolna socialistična vlada. =- Nemiri v Budimpešti. 19. febr. (Lj. k. u.) Davi je udrlo okoli 200 komunističnih vojakov in civilistov v Marijino kongregacijo in so porezali telefonske žice in demolirali »Apostolsko tiskarno«. Policija in narodna obrana, ki sta rišle proti nol inevti. sta napravili red. = Italijani še vedno imperialisti. Pariz, 20. febr. (Lj. k. u. — Biezžično.) V včerajšnji seji Je Clemenceau poslušal Trumbiča o zahtevah jugoslovanske delegacije. Jugoslovanski zahtevni spis je podpi-an od Pašiča, Trumbiča, Vesniča in Žolgerja. Sonnino je v imenu italijanske delegacije nastopno izrazil: Moja dolžnost je izjaviti, da italijanska vlada ne more sprejeti nobenih uovih predlog o rešitvi vprašanj, o katerih se Italija strinja z aliiranci že tri in pol leta vome. = Agrarna reforma v Ukrajini. Ukrajinski direktorij je izdal agrarno reformo, s katero preneha privatna lastnina zemljišča, voda in gozdov. Skupno zemljišče se brez vsake odškodnine podržavi in preide v državno upravo, ki oddaja zemljo v privatno uživanje poljedelskim društvom in privatnikom v meri 5 do 10 desjatin. Za uživanje se mora plačati državi malo najemnino. - Boljševiki obstreljujejo Bottorp. Minister, 49. febr. (Lj. k. u.) Glasom Dunajskega kor. ura Ja se poroča iz Retkhngshausna: Bottorp so obstreljeval« fccljševiki s topovi. Iz Munstru so j oslal; pomoč. = Nemška narodna skupščina. Weimar, 19. Febi. (l.J. k. u ) Nau.dra skupščina. Dunajski kor. urad poicča: Na dnevnem redu je prvo čitanje načrta zakona zn spremeni te v odredbe z dne 1. februarja o povrnitvi obratnih oprav, kojih so se Nemci pc lastili v Belgiji in Franci!!. Državni minister Er/fccrger je govoril za odobritev tega načrta, ker je lfc-ta le posledica ravno sklenjenega p»emirja Krčit so odobrili. Fotcm so razpnnIjall o splošnih zadevah. Poslanka Mar*ja Jiharcz (socialna demokratinja) ie izvajala: Revolucij! se imame me ženske zahvaliti, da sedimo tu v zbornici. Pri posvetovanjih o novi ustavi bomo skrbele za to, da se tudi v upravo pokliče žensko kot enakopravno bi’j'\ — Brezposelni vdrli v prostore deželne zbornice Btauršvtig, 19 (Lj k. u.) Dunajski kor urad poroča: Med današnjo sejo deželne zbornice, ki se je pečala / vprašanjem brezposelnosti, se je nabrala rred deželnim dvorcem tisočera množica brezposelnih žensk in moških. Del te ir.ncžUe je udrl po stopnicah v dvorane ter tam začel razgrajati. Obkolili so poslance in mcdsednlka, polastili se poslanca Miiller - Schčlla, ravnatelja neke tukajšnje tvrdke, katerega so pretepli fer ga z glavo bu- tali v mizo. Potem so prevrnili tudi mizo predsednika, te; siloK vse stde m mize v zbornici. lA-Iavski in vojaški svet je skušal pomiriti ljudst /o, toda brez uspeha. Morali so naprosili narodno obrambo, da jc napravila mir. Dnevne vesti. — »Demokracija« In Cankar V predvčerajšnjem »Narodu« stoji v poročilu o Cankarjevi številki »Demokracije« sledeče: Cankar je ljubil poezijo in je živel v poeziji; kadar jo pa prestopil nje meje, jo je polomil, kakor jo — po njegovih besedah — polomi sploh vsak pravi in pristni Slovenec. Kulturnega Jugoslovanstva Cankar ni priznaval. Čudna je pri tem disharmonija, ki jo opaziš, ko čitaš na eni strani popolno obsodbo vsega slovenskega kulturnega življenja, na drugi strani pa visoke slavospeve samoslovenski kulturi. Ponosa in samozavesti, vere vase in v prihodujost je v Slovencih preklicano malo, v slovenskem meščanstvu na čisto nič«, piše Cankar sam; bil je uverjen, da je v slovenščini »pravo« grozna karikatura »pravice«, in vendar je naglašal, da smo povzdignili svojo kulturo tako visoko, da je kras in veselje«, češ, » to je izraz narodne moči, ki ne zaostaja prav nič za tisto močjo, ki se je pojavila pred Lozen gradom in pri Kumanovu. Fr. Albrecht prikazuje v svojem lepo spisanem članku o Cankarju bojevniku slovensko »malomestno trško družbo z nje gnilobo- zlaganostjo in korumpiranostjo v politiki in umetnosti«, ter pravi, da je poklic svobodno ustvarjajočega pisatelja »med Slovenci nečuven in brezpraven«. Katera kultura ne more cvesti v takem millle-ju, moralna, znanstvena ali umetniška? In ali je kljub temu vzcvetla. Ali torej smemo med Jugoslovani igrati vlogo ponosnih kulturnih gospodov? — Kar je v tej »Demokraciji« Cankarjevega, je iz časov pred vojno, zlasti članek »Kako sem postal socialist«, ki zmerja meščanske, zlasti napredne kroge.« — Dotičnik, ki je to pisal, ali Cankarjeve številke »Demokracije« sploh ni bral, ali je pa ni razumel. Ker je »Narod« Tavčarjev list, nam je čisto jasno, zakaj poroča o Cankarjevi številki na ta način, z ozirom na zadnje dogodke po Cankarjevi smrti, ki Tavčarja med kulturnimi ljudmi (morda še ne med obč. svetniki JDS.) delajo nemogočega. Predno na te pavšalne in zmedene trditve SDloh kaj odgovorimo, naj se dotičnik, ki je to-le sni-sal, vsaj s polnim imenom podpiše! Stvar je preprozorna. Tudi ta mahinacija reputacije dr. Tavčarja, ki jo je resnično »polomil« v vsakem "oziru, ne bo rešila in vzvišenemu spominu Cankarjevemu ne bo škodila! — Opozarjamo učiteljstvo na Uradni list deželne vlade za Slovenijo št. 52 z dne 20. svečana t. L V njem je objavljena naredba o začasni ureditvi plač, pokojnin itd. Naklada za list je povečana in stane izvod 20 vin., po pošti 23 vin. Naroča se: Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 16. — Verlžniki na delu. Eden najzagrizenei-ših nasprotnikov socialnih demokratov je izore-vodnik Kravanja iz Spodnje Šiške. Njemu bi bilo seveda najljubše, če bi se vse socialiste iz-gnalo s tiralico iz Jugoslavije, da bi bila potem i ta nova država »očiščena« in tako izročena na milost in nemilost našim narodnjakarjem, ki jo tako zvesto ljubijo. Jim pač nese to narodnjaštvo! Omenjeni sprevodnik je nekega dne ob 3. uri zjutraj spravil na vlak št. 1712 47 kg slanine, namenjene našim najzagrizenejšim narodnim nasprotnikom Nemcem. Dišal mu je dober »kšeft« in zato je dal prednost zlatemu teletu pred narodnim mišljenjem. Toda vsaka stvar ima svoje meje in tudi tu je prišla nenadoma roka pravice ter temu domovinoljubu izpred nosa vzela slanino in ž njo mastni dobiček, ki mu je bil že zagotovljen. — Mi poznamo še več takih narodnjakov, ki delajo dobre kupčije z Nemci, kljub temu, da jih sovražijo In se bahajo, da jih bodo vse uničili. Počasi pridejo vsi na vrsto, da jih bodo naši železničarji poznali in sami presodili, kakšni ljudje so to. — Za Cankarjev spomenik. Ljubljanski slovenski odvetniki (razun dveh) so prispevali za spomenik največjega slovenskega pisatelja znatno svoto 2500 (dvatisočpetsto) kron. Večje svote so darovali, in sicer: g. dr. Oblak 100U K, g. dr. Majaron 200 K, gg. dr. Ravnihar, dr. 1 ril-ler, dr. Treo, dr. Furlan, dr. Benkovič, dr. Ažman, dr. Poček po 100 K, dr. Fettich 70 K, dr. Lavrenčič 55 K, dr. Krisper 50 K. — Vsem darovalcem, ki so pokazali na tako sijajen način svoje kulturno mišljenje, izreka spoštljivo svojo najiskrenejšo zahvalo — »Odbor za postavitev Cankarjevega spomenika«. — Gospod poslanik Ivan Hribar je nakazal za Cankarjev spomenik najprvo svoto 100 K in zdaj zopet svoto 50 K, skupaj tedaj 150 K. — Glasbena Matica. Na korist srbski siro-čadl in slovenskim beguncem, koroškim in go-riškim izvaja v soboto in nedeljo, 22. in 23 februarja v veliki dvorani »Uniona« izborni PO' polni orkester — vojaška godba SHS za spodnji Stajer iz Maribora, dva velika simfonična koncerta pod vodstvom svojega kapelnika, Slovenca, Ferdo Hercoga. Svoje izvirne skladbe bodeta dirigirala v koncertih tudi skladatelja Jan Pešta in Emil Beran. Vstopnice za ta dva koncerta se prodajajo v predprodaji v trafiki v Prešernovi ulici št. 54. (V slučaju velikega navala za prodajo koncertnih vstopnic vhod skozi vežo.) Koncert poseti tudi g. general Maister s svojo soprogo in nekaterimi častniki. — Sli vensko zdravniško društvo ima sv o] Izredu! občni zbor v četrtek; dne 6. marca ob 4. popoldne v mestni posvete valu ci na ljubljanskem magistratu. Dnevni red: I. Poročilo predsedstva. 2. Lftschner-Maderjeva ustanova. 3. Izprcmemba društvenih pravil. 4. Volitev odbora po novih piavilih. S. Samostojni predlogi. 6. F.veRtualija. — Ravnateljem Slovenske trgovske šolo v Ljubljani je bil v kii.a»rnjevi seji te šole dne 18. t. m. ime-r »van Josip fi c g a 1 a. — Iz gledališke pisarne: V seji konzorcija slov. nar. ^iodaiišča cine 31. prosinca 1919, je bil že vsem pri- | ljubljeni šei opere g. F. Rukavina soglasno izvoljen za ravnatelja slov. nar. gledališča v Ljubljani. S svojim imenovanjem je prevzel vso odgovornost in naj se v vseh vprašanjih otiača izključno na njega. — Z istim dnem je tudi edstepii dolgoletni intendant slov. nar. gledališči v Ljubljani ». F. Govekar. — Delo za begunce. Rabi se za gozdno in lesno delo več delavcev v okolici Tržiča pri Kranju. Delo je stalno, plača 14 — 15 K na dan in pri akordnem delu tudi več ter pomoč v prehrani. Zglasiti se je pri posredovalnem uradu za begunce SHS v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 38, 1. — Državni urad: posredovalnica za begunce ima na razpolago mnogo delavskih sil, kakor zidarjev, mizarjev, kamnosekov, ključavničarjev, strojarjev, steklarjev, kolarjev, dimnikarjev, krojačev, šivilj, pekov, čevljarjev, sobnih slikarjev, kovačev, rudarjev, poljedelcev in težakov. Delavci lahko takoj nastopijo delo. Naproša se, da oni, ki potrebujejo ene ali druge vrste delavcev, to sporoče gorenji posredovalnici. Ravno tako se prosi, vse urade, zlasti okrajna glavarstva, županstva, župnijske in šolske urade, da skrbe vsak v svojem delokrogu za to, da se ljudje, ki potrebujejo delavce, vedno obračajo na gorenji urad. Dolžnost naS vseh je, da zaposlimo begunce njih poklicom piimerno in s tem odvrnemo brezdelje, ki je izvor vsega zla. — Hrastnik. Kovinarji iz Hrastnika se zahvaljujejo vsem sodrugoni, kakor tudi nevskemu zboru, ki je tudi zapel par oesmic na veselici kovinarjev, ter tudi vsem onim, ki so -> svoji moči prisnevali. Od čistega dobička se 'e darovalo bolnemu tov. Albinu Hrup 50 K — ti>.k. sklad »Napreja« 30 K — pevskemu zboru Hras*nik 30 K. Kot gradivo še 77 K. — Odbor. — Podružnica Ljubljanske kreditne banke je pričela poslovati v Mariboru. — Samomor. V Št. Lenartu v Labudski do lini je ponoči od 5. na 6. februarja >zvršjl samomor tamkajšnji okrajni sodnik dr. J. Meschitz, znan narodni odpadnik. — Dobra kupčija za brezposelne vojne 11-ferante. Vsled žigosanja bankovcev se je odprlo novo polje zaslužka za razne ljudske pijavke. Tako se je n. pr. v Mariboru osnovala trgovina z bankovci. Kdor potuje v Nemško Avstrijo, mora zamenjati žigosane bankovce za nežigo-sane, enako oni, ki potuje iz Nemške Avstrije v državo SHS. Treba je za težko delo menjavanja plačati malenkost — 20 odst. provizije. Mislili smo, da bo oderuštvo počasi izginilo, sedaj pa vidimo, da nastajajo še vedno novi virt. da si posamezniki bašejo svoje nikdar polne malhe s tisočaki, ki jih izprešajo ubogemu 1 moštvu. , — Prevoz antantnih živil preko Slovenne na Češko in v Nemško Avstrijo. Dne 19. t. m. se je vršilo v Ljubljani posvetovanje glede tega prevoza, katerega so se udeležili člani mednarodne komisije ter zastopniki južne In državne železnice. Povdarjalo se je tu. da sta obe železniški upravi pripravljeni, dati za nrevoz na razpolago osobje, vozove in lokomotive ter ore-mog. Šest transportov se je doslej gladko izvedlo, glede ostalih pa so nastale razne težko- če, katerih je največ kriva italijanska okupacij ska oblast in italijanska železniška uorava. Dokazalo se je, da je Italija vplenila v zasedeneu ozemlju nad 100 državnih in okoli 30 južno-že lezniških lokomotiv in 1500 voz; transportnil sredstev ima torej dovolj na razpolago. Upirj se pa italijanska okupacijska oblast temu, da n vzdrževala reden brzojavni in telefonski stil z našo železniško upravo. —- Glede počasnost prevoza se očita marsikaj ital. okupacijski oblasti, a temu je krivo gibanje železničarjev vj Trstu. Upravičeno so zahtevali, da se ugodi ur hovim zahtevam, ker je pa vlada te zahtev °“j klonila, so bili primorani poseči po sredstvulj ki so jim bila na razpolago, da dosežejo svoi cilj. Ko ugodi italijanska okupacijska oblast železničarjem, je upati, da bodo s tem odstranjen*-največje težkoče in da se bodo mogli transport, neovirano nadaljevati. -— Beda v Požarevcu. V Požarevcu opaža močno gibanje med siromašnimi 'sj(°J radi velikega pomanjkanja. Ljudstvo je v veP bedi v celi okolici, posebno pa v Požarevclli kjer je mnogo pretrpelo za časa bolgarske oKU' pacije. V nedeljo 16. t. in. se je vršilo veli«0 zborovanje, zastran odprave tolike bede. — Pritisk na tiskovno svobodo. »Sloboda z dne 13. t. m. poroča, da je izdal tiskovni uf^ uredništvu službena navodila, da se naj ne Prl občujejo v listih zverska in barbarska počenjaj nja naše soldateske in nekaterih civilnih oblasti ker bi se to smatralo državnim in nacionalni« izdajstvom. Kot razlog za to navaja škodijo posledice takih poročil, ki jih posebno ltaliJaI izrabljajo v svoje imperialistične namene in tem dokazujejo svetu, da ni nobenega edinstv med plemeni našega naroda. Torej mi social sti smo po mnenju buržuov izdajniki naroda 1 države, mi, ki edini v interesu splošnosti ln korist naših trpinov najodločneje obsojamo vsj ko tako počenjanje kot so: cenzura tiska, A plemba novin, politična preganjanja, zabraintf, javnih shodov, pretepanje ljudi, kar se zdaj w di pri nas, in kar je vendar očitno izdajstvo n šega najsvetejšega prava — svobode! Sicer pa ravno nasprotno! Italij. tisk izrablja zlod' stva naše buržoazije in njeno reakcionarnost svoje namene! Sploh pa, kako da izrablja iti' imperial. časopisje pisanje naših časopisov, to se ne menimo. Menimo se le za to, kar o n piše italij. soc. časopisje, ker je samoobsf 6 umevno, da nam ne bo nobeno italij. imperij časopisje prijateljsko, tudi ne naši buržoazn Mi pričakujemo odrešenje izpod ital. imperij lizma samo od ital. proletariata in proletaria celega sveta! To je za nas merodajno in n drugega! — Ivan Pavlovič umrl. Iz Pariza javlja.' da je tam umrl Ivan Pavlovič, zastopnik Srb' v Londonu. Bil je srbski delegat pri mirovr pogajanjih s Turčiio leta 1913. Bil je zgo( vinar in njemu se je zahvaliti za poprave £ tovih zgodovinskih netočnosti. -- Nemčija ie uvedla čmo-rdeče-žolto zastavo narodr.o. — Število brezposelnih v Berlinu vedno narašča. Število brezposelnih se je zadnjem tednu zopet izdatno povišalo. Gov se o 10.000 osebah, tako da šteje po sedan, ugotovitvah Berlin približno 244.000 brez( K selnih. — Prošnja. Komur je kaj znano o Vincer.t pi Oberskim, roj. 19. julija 1878 iz Rogaške Si k| tine, ki je služil pri 87. pešpolku, 3/19. m< p, stotnija, vojna pošta 307, se naproša, da t sporoči, kaj se je z njjm zgodilo, na nas’J^( J. Vidgaj, Rogaška Slatina, Spod. Štajersko V( — Prošnja. Dotičnega, komur je kaj zm o Antonu Drofeniku, ki je služil pri 26. na; mestni bateriji, 3. stotniji, vojna pošta 323, rojenem leta 1889. v Spod. Sečovu pri Pti ® se naproša, da sporoči^ na naslov J. Vid&jci Rogaška Slatina, Spod. Stajer. ■s« Dopisi. d; Sl Z Ježice nam poročajo: V nedeljo, lb. t. se je vršil pri nas shod liberalne stranke, kojem je poročal dr. Pestotnik v daljšem voru o programu JDS. Iz vsebine govora sramemo toliko, da je očital socialnim det kratom, da skrbe le za želodec in čim krajši lavni čas ter čim večji zaslužek, pri tem liberalna stranka zahteva pravilno razdeli Sl dela in zaslužka, ter želi, naj se tudi bogatej 15 slojem da svoboda, da v miru uživajo s^H. bogastvo. Koncem shoda je pozval navzd£ ist tal >sel j ris rt\) e rii ria* i n| liaj lrb'| >vni rOC B 1 iVO 1 i°\ °v lan cern t s> m< la t ško včeraj. zm na< 323 Pti /id! . t. e, m ra dei ijši em Splošna železničarska organizacija za Jugosiavijo sklicuje v soboto 22. t. m. < b pol 6. popoldne v Mestnem domu javen železničarski shod da protestira proti krutim obsodbam trž. slov. železničarjev. Odbor. Umetnost in književnost. Repertoar Narodnega gledališča. Dramsko deli gledališče: V petek, 21. t. m. *... ulica štev. atej-15« burka v štirih dejanjih ob pol 8. zvečer za > s^»C« abonement. V soboto, 22. t. m.: »Voznik ivziHenschel«, drama v 5. dejanjih. Izven abone-hienta ob pol 8. zvečer. Naslovno vlogo igra K. Ignacij Borštnik kot gost. V nedeljo, 23. t. m. am >. d popoldne ob pol 3. ljudska predstava ob znižanih cenah Ivan Cankar: »Jakob Ruda«, drama v treh dejanjih. Izven abonementa. Zvečer ob 7. »Tugomer«, tragedija v petili dejanjih izven abonementa. — Operno gledališče. V petek, 21. t. m. ostane gledališče zaprto. V soboto, 22. t. m. ob pol 8. zvečer opera »Manon« za »A« abonement. V nedeljo, 23. t. m. ob pol 8. zvečer opera »Jevgenij Onjegin« izven abonementa. Važno za province. Radi tehničnih ozirov uprizoritev »Smrt majke Jugovičev« v nedeljo popoldne ni mogoča, kot je bilo včeraj objavljeno. Igrala-se bo v dramskem gledališču ob znižanih cenih Ivan Cankarjeva drama »Jakob Ruda«. P. n. abonentom! Oni c. abonenti, ki so vplačali samo polletni abonma in ki nameravajo tudi za drugo polovico sezone abonirati svoje sedeže, naj se zglase v gled. pisarni (soba št. b) v teku prihodnjih dni, kjer se jim vroče tozadevne vstopnice. Manon. Opera v 4 dejanjih z eno sliko. Tekst napisala Henri Meilhac in Philipp Gilie. Uglasbil J. Massenet. — Francoska opera sla- vi v Massenetu, avtorju »Mignona«, »Wertlier-ju« in »Žonglerju naše ljube Gospe«, enega svojih najodličnejših interpretov. »Manon«, koje premiera se je pela v naši operi v soboto, vsebuje vse sijajne vrline Massenetove melodike, ki spominja po svoji opojni ubranosti na italijansko godbo, a je vendar v svojem bistvu povsem francoska. Ta muzika, polna sladke topline in nežnega hrepenenja, tako čudovito lahko umljiva, te zanaša s svojo opojno milino, da sanjaš bede. Momenti, ko se razvozljajo mični dvomi in s silo tlačeno hrepenenje Manonino po svetu in življenju, trenotki nesigurnosti in zdvajanja, ki so se pojavila med Manono in dc Grieux-em, žalostno obupno razpoloženje obeh zaljubljencev ob koralnem petju v samostanu, v srce segajoča prošnja Manonina pred Grieux-om, njegovo ljubezen, tako izrazito in nazorno izraženo v tej bajni godbi, da razumeš, ne da bi gledal na oder. — Uspeli predstave je bil v vsakem oziru, režijsko kot pevsko, popolcn. Škoda samo, da je naš oder premajhen, da bi lahko uživali ta muzikalni biser v nekrajšanem tekstu. Gdč. Thalerjeva, bivša operetna pevka, se bo — kot kaže — razvila v prvovrstno operno moč. Dovolj sigurna v igri, ima dokaj močan in obsežen glas, ki je polen tople miline v višinah, fortissimu, forte in pianissimu, da mestoma naravnost očarujc. Bilo je čutiti tupa-tam pač malce negotovosti v glasu, sicer pa sc je vzdrževala vseskoz na dostojni umetniški višini. Njene toalete, ta nujni rekvizit operne pevke so bili pristni, upesnitve vredni umotvori. G. Drvota je zopet kot pevec in igralec razvil svoje umetniške zmožnosti. Njegova naloga (dc Grieux) ni lahka, a on jo je s svojim sigurnim glascm igraje obvladal. Manonin bratranec g Levar je bil mestoma še šibak, a njegov bari ton se vidno jači in krepi; tudi gg. Kovač in Zathey sta svoji neveliki ulogi pohvalno pela in igrala. Zbor je bil v celoti dober, z malo iz jemo ob priliki prizora v Grieux-ovi sobi. Gg. dirigent Rukavina, ki je mojstrsko vodil orkester, in režiser Marek, čigar režijsko umetnost ie treba posebno poudariti, sta žela za svoje naporno in dovršeno darilo obilo priznanja ter prejela vsak po en lovorov venec. Zadnje vesti« Jugoslovanske zahteve in Italija. Luga no, 20. febr. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Zahteve, ki so jih predložili jugoslovanski zastopniki včeraj na pariški konferenci, označuje italijansko časopisje kot nadvse pričakovanje nezmerne in za vsako razpravo nesposobne. Kakor se inore brez pretiravanja trditi vzbujajo po vsej Italiji ogorčenje. Po jugoslovanskih zahtevah bi v bistvu ostala stara iUlijansko-avstrijska meja tudi nova meja med Italijo in Jugoslavijo. Ves Kras, Gorica, Trst, Istra in Calmacija, torej vse ozemlje, ki ga zahteva Italija zase, bi pripadalo Jugoslovanom. „Secolo“ pravi v svoji ogorčenosti: Ta program je v Parizu zastopaj isti Trumbič, ki je lani v Rimu sklenil italijansko-jugoslovansko zvezo. „Corriere della Seraa“ se niti ne drzne sporočiti svojin čitateljem jugoslovanske zahtevke v svojih podrobnostih in očita Jugoslovanom požr< šnogt po zemlji, brezmejno pohotnost in politično nezrelost. Jugoslovanski predlog, da poravna sporna vprašanja med Italijo in Jugaslovani Wilson, je očividen poiskus, da se izognem londonski pogodbi. Italijansko časopisje hvali Sonuina, da je odklenil jugoslovanski predlog. Belgrajska vlada najame posojilo. Belgrad, 20. (Lj. k. u) Pressbiro poroča: Ministrski svet je pooblastil finančnega ministra, da vzame začasno posojilo na podlagi zakladnic v skupnem znesku 2,000.000 kron po 4°/o. Zakladnice se bodo glasile na pol leta in se bodo izdale še letos. Komunisti v Gradcu Gradec. 20. febr. (Lj. k. u.) Dun. k. u. poroča: Vojaki narodne brambe so zborovali danes popoldne na „Trgu Svobode" v Gradcu, da manifestirajo javno za celo vrsto svojih zahtev. Poslali so deputacijo k deželnemu glavarju, ki jim je obljubil, da se bo zavzel za njihove zahteve. Ko je bila deputacija pri deželnem glavarju, je vporabil neki vodja komunistov priliko in navduševal občinstvo na trgu za svoje ideje. Žel je odobravanje. Po zborovanju je odšla množica na glavni trg, kjer so tudi imeli komunistične govore. Mimoidočim častniko so odtrgavali zvezde. Vdrli so tudi v kavarne in nadlegi vali navzoče častnike. Na Glacinski cesti, kjer so psovali iz nekega stanovanja mimoidoče vojake narodne brambe, so vdrli vojaki v stanovanje in povzročili precejšnjo škodo. Oddelek konmuništičnih vojakov je zasedel za kratko dobo poveljstvo narodne brambe, a je takoj odšel, ko so prišli na pomoč dijaki. Deželna vlada je z ozirom na današnje dogodke prepovedala plesne zabave v Gradcu in okolici. Delovni načrt soc.-dem. poslancev v Nemški Avstriji. Dunaj, 20. febr. (Lj. k. u.) Dunaj. kor. urad poroča: Zveza socialističnih poslancev je sklenila danes delovni način, ki označuje kot prvo nalogo ustavodajne narodne skupščine končno zagotovitev republikanske ustave s potrditvijo izjave Nemške Avstrije kot republike, odstavitev Habsburžanov za vse čase in priznanje tega dejstva po Karlu Habsburškem. Po tem zakonu naj se vsako prizadevanje za vzpostavitev monarhije kaznuje. Prepovedo naj se vsi naslovi, ki izhajajo iz monarhističnih institucij, istotako vsi monarhistični znaki. Rodbinsko imetje Habsburžanov se.označi, kot last naroda. Ustava nemško-avstrijske republike naj sloni na nastopnih načelih: 1. Enozborniški sistem, brez vladarja, brez predsednika države, brez državnega sveta, — suvereno je le ljudstvo samm Vlada, ki sestoji iz državnega kanclerja 111 tajnikov, se imenuje po narodni skupščini. Volijo pa tudi lahko državljani, ki niso člani narodne skupščine. 2. Samovlada dežel in glavnega mesta Dunaja z upeljavo splošne, enake volilne pravice vseh državljanov brez razlike spola proporcem za vse upravne panoge v deželah, okrožjih, okrajih in občinah, enotna organizacija prehrane s tem, da poslane vse državno ozemlje enotno prehranjevalno ozemlje, nadomestitev birokratičnega upravnega sistema z demokratično lokalno upravo pod kontrolo državnega sodstva. 3. Uvedba referenta in ljudske inicijative za važne zakone. 4. Jamčenje popolne svobode za društva, zborovanja, koalicije in liste, popolna svoboda vere in vesti, uvede naj se nemško zakonsko pravo, brezplačen pouk in učna sredstva. Delovni načrt vsebuje potem še zahteve, da se naj takoj vzpostavi novi deželni in občinski volilni red, takojšnja izvedba novih volitev, začetek pogajanj o priklopitvi Nemške Avstrije k Nemčiji. Med gospodarskimi nalogami se posebno povdarja premišljeno in sistematično socializacijo vseh gospodarskih panog, ki se v te že danes vspo-sabljajo. Zvezni predsednik se naproša, naj se takoj prične z drugimi strankami pogajati o izpeljavi tega načrta, o čemur naj čimprej poroča. Do tedaj naj ostanejo na svojem mestu državni kancelar in socialistični državni tajniki. Odstranitev spomenikov v Pragi, N Praga, 20. februarja. (Lj. k. u.). Glasom Lehosl. tisk. urada javlja „Narodni Politika": Kip cesarja Franca I. in Radeckega spomenik bodo, kakor je sklenila upravna komisija mesta Prage, odstranili. Odstranili bodo tudi vse spominske plošče in napise z imeni Habsburžanov na praških mostovih. Praga pred pomanjkanjem. Praga, 20. febr. (Lj. k. u.), Čehosl. tisk. urad poroča: V včerajšnji seji upravnega sveta mesta Prage so ugotovili, da bodo izhajali z zalogami moke za prodajalnice samo še do jutri. Zaloge moke za pekarnice bodo zadostovale komaj za tri dni. Z za ogami krompirja bodo izhajali kvečemu do 5. marca t. 1. Predhodni mir z Nemčijo diktirajo te dni. Berlin, 20. febr. (Lj. k. u.). Dun. kor. urad poroča: Kakor doznava „Deutsche AUge-meine Zeitung“ iz Pariza, bodo zavezniki sredi marca sporoči i končnoveljavno besedilo predhodnega miru. Nemčija mora odgovoriti v enem tednu. Zahteve Poljakov. Lugano, 20. febr. (Lj. k. u.) Čehosl. tisk. urad poroča: Dopisnik BSecola“ je imel pogovor s Pilsudskim, poljskim diktatorjem. Ta mu je izjavil, da je odločen, odposlati voj'ko na Poz-nanjsko. Poljaki zahtevajo vso Galiciio in skupno mejo z Rumunijo, da bodo imeli dohod k Črnemu morju. Kar se tiče Gdanskega, je to mesto prirodna luka Poljske in Poljska kratko-malo zahteva njeno posest. Ukrajinci obstreljujejo Lvov. Haag, 20. febr. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad javlja: Iz Krakova se poroča, da Ukrajinci obstreljujejo Lvov s topovi. 3000 oseb je baje ranjenih. Bolnišnice v raznih mestih vzhodne Galicije so porušene. Čez 10000 ljudi je brez strehe. Boji med Rumuni in Madžari. Budimpešta, 20. febr. (Lj. k. u.) Ogrski kor. urad poi oča iz Arada: Nagy Halamgyu so se začeli težki boji z Rumuni. Na obeh straneh sodeluje artiljerija. Naše čete so pregnale ru-munske tolpe. Špartakovski boji. Berlin, 20. febr. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad javlja; Iz Elberfeldne poročajo :^Danes ob 3. uri zjutraj so po hudih bojih s Sparta-kovci zasedle vladne čete kolodvor. Z železniških prehodov streljajo na ceste. Doslej so bili trije mrtvi in 17 ranjenih. ^Streljanje traja dalje in se žrtve množijo. Špartakovci so ustavili „Bergisch Markische Zeitung“ in „Ge-neralanzeiger". Trgovine so po večini zaprte. Socialisti pri Clemenceauju. Ženeva, 20. febr. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad javlja: „Progres“ poroča: Člemenceau je sprejel odposlanstvo bernske socialistične koference. Vodje odposlanstva so bili Branting, Henderson in Makdonald. Zahtevali so, da se takoj izroče potni listi francoskim članom preiskovalne kon isije, ki ima po nalogu bernske konference oditi v Rusijo, kakor tudi, da se pripusti zastopstvo bernske socialistične konference k mirovnim posvetom v Pariz Clemenceau je obljubil, da bo socialistom omogočil, da stopijo v stike s posameznimi odseki mirovnega kongresa Odposlanstvo mu je končno izročilo tudi načrt novega delavskega zakona, ki zahteva med drugim tudi neomejeno svobodo za naselitev v vseh deželah. Vlada je zaprla pariško delavsko borzo. Ženeva, 20. febr. (Lj. k. u.) Čehosl. tisk. urad javlja: Kakor brzojavljajo iz Pariza, so oblasti zaprle pariško delavsko borzo. V sei-neskem departementu so zaprli vodje pacifističnih sindikalističnih zvez. Izjava napadalca na Clemenkeauja. Pariz, 19. feb. (Lj. k. u.) Agenze Havas poroča: Atentatorja Cotina so takoj po atentatu zaslišali. On je Francoz in se priznava za anarhista. Izjavil je, da prevzame vso odgovornost za atentat, ki ga je izvršil z namenom, da odstrani moža, ki je pripravil novo vojno. Cotin je rekel: .Anaihist sem, toda prijatelj ljudi, ne izvzemši Nemcev, prijatelj bratstva. Pred šestimi meseci se mi je porodila misel, usmrtili Clemenceauja, ki ga smatram za največjega sovražnika človeštva. Šele pred nekoliko dnevi sem se odločil, izvršiti svoj načrt.“ Agrarna reforma v Mehiki. Ženeva, 20. febr. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Mehikanska vlada je pričela brisati angleške in ameriške tvrdke, kakor tudi razveljavljati tujim podanikom dovoljenje deželne koncesije in je začela razdeljevati kon-cesijonirana zemljišča med domače prebivalstvo. Aprovizacija. Stranke, ki dobivajo meso pri Anžiču, se imajo zglasiti v aprovizačnem uradu na Poljanski cesti 13/1, kjer dobijo nove izkaznice za meso. Določa se tale red: v soboto, dne 22. t. m., stranke i začetnimi črkami od A do I. in v pondeljek, dne 24. t m. s črkami M do Z. Prinesti je seboj 1 ) staro izkaznico za meso. 2.) rm no ali zeleno legitimacijo za živila. 3.) železničarji nakupne knjižice, oziroma potrdila o številu oseb in 4) kdor jo ima, izkaznico ubožne akcije. Uradne ure dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 3. do 5. ure. Stare izkaznice za meso so neveljavne, kakor hitro dobe stranke nove izkaznice. Kislo zelje za V. okraj. Stranke V. okraja prejmejo kislo zelje v soboto, dne 22. t. m. P” Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: dopoldne od 8 do 9 štev. 1 do 500, od 9 do stev. 501 do 1C00, od 10 do 11 štev. 1001 d<> konca. Vsaka stranka dobi 2 kg na osebo.. kilogram stane 1 krono. Kislo zelje za VI okraj. Stranke VL okraja prejmejo kislo zelje v soboto, dne 22. t. m. pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: popoldne od 2 do 3 štev. J do 500, od 3 do 4 stev. 501 do 1000, od 4 do 5 štev. 1001 do konca. Vsaka stranka dobi 2 kg na osebo, kilogram stane 1 krono. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. štev. 2523. RaZg|aS> Promet s plemensko živino. Z naredbo poverjeništva za kmetijstvo z dne 30. decembra 1918, št. XXIX, se je proglasil promet s plemensko govejo živino prostim. Vsled vsestranske zlorabe se ta na-redba glasom sklepa Narodne vlade z dne 13. januarja 1919 v polnem obsegu razveljavlja in v veljavo stopijo zopet vsi predpisi in določila, ki so obstojali pred uvedbo zgoraj navedene naredbe. Promet s plemensko govejo živino s'3 vrši »idslrj zopet izključno le pod nadzorstvom vmsvčevalnice za živino in mast v Ljubljani, oziroma njenih zaupnikov. Prestopki se bodo najstrožje kaznovali. Mestni magistrat ljubljanski dne 17. februarja 1919. Vabilo na redni občni zbor Občnega konsumnega društva v Zagorju (vpisana zadruga z om. poroštvom.) ki se bo vršil dne 9. marca 1919 ob 2. popoldne v poslopju Občnega konz. društva. DNEVNI RED: 1. Čitanie zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Računsko poročilo za 1. 1S18. 3. Poročilo nadzorništva. 4. Sklepanje o čistem dobičku. 5. Volitev treh nadzornikov in e> ega namestnika. 6. Volitev predstojništva. 7. Interpelacije in vprašanja. Vstop je dovoljen samo članom. registrovana zadruga z omejeno zavezo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po čistih Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in nestalne vloge se obrestujejo po dogovoru. POSOlila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo bo bančni obrestni meri. Stanje vlog je bilo koncem leta 1918 l\ milijonov kron. Rezervni zakladi znašajo okoli nad 50.000 K. — »elnlika e#avi»lc® — K 15,000.000. Sprejema vloge na knjižice »n tekofei rafcun proti ugodnemu obrestovani u. Nadzorništvo - □ II v Ljubljani. Poslovnica razredne loterije. Podružnice: Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru Rezervni fondi okroglo K 4,000.000. Knpuje in prodaia_v_2_žlJLL8_L£ vrednostnih papirjev2_financira erarič.ne rtobHV6 m dovolmt© aprovizucitHke kredite —