Izdaja uprava „SIov. narod, gledališča".
Ureja dr. Pavel SlrmSek v Mariboru.
Jesenska
Tu so jesenska jutra s samoto in meglami.
Ko da je vse za nami, strmimo nemi v sivi molk —
in naše misli so svetl6otožne ko steze zapuščenih parkov ~ na mrtvo listje p.1le drobne rose so vtkane v svilo razgubljenih žarkov
Pred mano razori, pogreznjeni v plodni sen meglica ko tanka koprena čez nje razprostrta za njimi travniki, gozdi, pogorja vse v hladno sinjino zarisana črta , . .
Oddaleč prihaja jesenski čas, ljubeče, rrihlo se do mene sklanja v prsih mi klije, poganja, ko v trudni zemljici razplojena setev.
Pred kipom nadvojvode Ivana.
V mariborskem parku spomladi I01«).
Po razkošni naši zemlji južni hodil si in jo užival nekdaj: ljubil lepa si dekleta naša, pil goric si naših vino vroče kaj lepot, prijatelj, bujnih, živih!
0
Zdaj je v bron telo ti omrtvelo, tvoje kretnje in mladost in želje mah prevlekel je in rja tenka: tiha žalost po lepoti prošli.
In pozabljen, v smrt in molk obsojen, tu samevaš in strmiš pred' sebe, gledaš lepo našo zemljo južno: še je lepša ko je nekdaj bila, kajti svoja zdaj je in svobodna.
In poslušaš tenki zvon večerni:
Kaj ne poje vedno še kot nekdaj čez ravan s Kalvarije Slovenske, kakor nekdaj, ko poslušal tamkaj si pod brajdo svojo ga zeleno?
In kot takrat, ko je spremljal v mraku med vinogradi po stezah skritih k viničarki mladi te, razkošni? . . .
Še kot takrat poje zvon srebrno, mil življenju bujnemu pripeva ti pa mrtev ga poslušaš tožno in molče strmiš pred se zamišljen, le spomin še žalosten od nekdaj. . . ,
•*
Janko Olattr:
Literarna gazelica.
Realisti, simbolisti, idealisti, futuristi kaj prepirate med sabo za prvenstvo se v zavisti?
V	svojih umotvorih pravih vedno ste bili in boste isti!
Naš jezik in njegova narečja.
Površina našega ozemlja pač nikakor ne pospešuje zbližanja prebivalcev: isto vidimo v politični, isto v kulturni zgodovini.
Nastajale in razpadale so posamezne politične tvorbe in le redko kedaj se je posrečilo posameznim vladarjem ustvariti večjo celoto; kadar pa se je to zgodilo, po največ pod zunanjimi uplivi, takoj se jc pojavil razkol med okcidentom in orijentom ter tako mogočno posegel v politični in kulturni razvoj naših prednikov.
Na vsem ozemlju naše države se govori v glavnem samo en jezik, ki pa ima več posameznih narečij. Vendar so ta narečja povsod prehodna, kar znači kontinuiteto od severo • zapada do jugo-vzhoda, torej od Slovencev do Bolgarov. Nikjer ne nahajamo skokov v narečju; le .knjižni jezik je postavil med posameznimi deli nekak zid, a to vedno le vsled političnih razmer.
V glavnem delimo narečja v kajkavsko, štokavsko in čakavsko, in sicer po besedi, ki se rabi za naš vprašalni zaimek kaj. Že iz tega vidimo, da pripadamo Slovenci v celoti k prvemu, kajkavskemu narečju, ki je ohranjeno še na Hrvatskem, v ozemlju med Kulpo in Korano ter Muro, torej v varaždinski, zagrebški in bjelovarsko - križevski županiji in Medžimurju.
Najbolj razširjeno pa je štokavsko narečje, ki ga govore ^ Srbiji, v Črni gori, Bosni, Hercegovini, Dalmaciji, Slavoniji, v Bački in Banatu in v nekdanji Krajini na Hrvatskem.
Čakavsko narečje govore v Istri, v celem hrvatskem Primorju (proti severu do Karlovca) in na Kvarnerskih in dalmatinskih otokih.
Važna razdelitev pa je tudi po izgovoru staroslovenskega jata. Na tej podlagi ločimo tri govore: ijekavski ali južni, ekavski •ili iztočni in ikavski ali zapadni govor.
jekavci izgovarjajo ta glas v dolgih zlogih iie, v kratkih pa je, ekavci povsod e, ikavci pa i, n. pr.: slov. mleko, ijekavski »ilijeko, ekavski mleko, ikavski mliko; slov. vera, ijekavski vjera, Savski vera, ikavski vira.
Ijekavski ali južni govor obsega južno Dalmacijo, Črno goro, jugov/h. Bosno in Hercegovino, zapadno Srbijo in na Hrvatskem Krajino. Ekavski ali vzhodni govor je razširjen v •'stali Srbiji, Sremu, Bački, Banatu; poleg tega še v ozemlju kaj-kavskega narečja, med tem ko od čakavskega narečja samo v 's,ri in na Kvarnerskih otokih. Ikavski ali zapadni govor živi v Slavoniji, severozap. Bosni in Hercegovini, severni in srednji Dalmaciji ter v čakavskem narečju na dalmatinskih otokih.
V posameznih pokrajinah so nastale posebne pokrajinske književnosti, v katerih se zrcali narečje dotične pokrajine in pisatelja. Sele začetkom 1Q. stoletja so se združile nekatere pokrajinske književnosti tako, da imamo na našem teritoriju sedaj samo se: slovensko, hrvatsko in srbsko književnost.
it
Slovenski knjižni jezik rabi kajkavščino z ekavskim govorom, med tem ko imata lirvatska in srbska knjiga štokavsko narečje, in sicer lirvatska z ijekovskim, srbska pa z ekavskim govorom' Razloček nned slednjima literaturama je torej majhen, a je bil vendar zelo občuten, vsled tega, ker rabi srbska cirilico, lirvatska pa latinico; ta zapreka je branila, da bi se bili obe literaturi doslej zlili veno, zlasti ker sta bila oba dela ločena po državni pripadnosti in sta ločena po veri.
Da obe literaturi približajo drugo drugi, so skušali odstraniti glavni dve zapreki: Srbi naj opuste cirilico, Hrvati pa jekavski govor. Za prvo, da stopi na mesto cirilice latinica, se je zavzemal zlasti vseučil. profesor Jovan Skerlič (f 1914) v Beogradu, za drugo akavski govor pri Hrvatih pa se je izjavil med mnogimi n. pr. vseučil. profesor v Zagrebu dr. Milan ReŠetar(v,Književnem Jugu").
Dramatično društvo v Mariboru.
(Po spominih gosp. Savin-a, bivSej;a predsednika in častnega Člana Dram. društva.)'
Prvi početki slovenskih gledaliških predstav v našem mestu segajo v 8. deponij prošlega stoletja. Prirejala jih je „Slovanska Čitalnica”, a to le ob posebnih prigodnih prilikah, s krajšimi igrokazi in če se je mogel iztakniti primeren prostor. V v 1.1800. dograjenem Narodnem Domu pa je „SlovansKa Čitalnica* našal
novo stalno domovanje. Njen najnovejši, pod vodstvom g. H. Schreinerja ustanovljeni gledališki odsek je lahko pričel z živahnim delovanjem. - Na-
(■led dvornim v Nur. Domu.
vzlic vsemu klubovanju takratnega mestnega sveta je šel razvoj slov. gledališča po začrtani poli naprej. Prirejale so se najčešče igre ma-njega, vfasi tudi več-
jega obsega, ne sicer v rednem razdobju, vmdar pa pogosteje, kakor v prejšnjih letih. V sezoni 1903 so se uprizarjale le enodejanke, v I. 1906, 1007 iu 1908 se je pa gled. odsek poil Savi-novim vodstvom lotil že težavnejših igrokazov, kakor ^Zaklad", „Brat Martin* in dr. • Brezplodna je ostala jesenska sezona
I.	1908, Šele spomladi 1909 je gled. odsek pod vodstvom g. Medveda uprizoril ^Rokovnjače* in nDesctcga brataw.
Nova doba živahnega razvoja slov. gledališča pričenja z ustanovitvijo * Dramatičnega društva1*. O. I. Kejžar sc je-lotil te-
žavnega posla, da združi vse dotedanje vrle in nadarjene moči v čvrsto organizacijo, katera naj si zastavi nalogo, postaviti trden temelj dotlej nestalnemu razvoju dramske umetnosti na našem odru in vso voljo in moč posvetiti njegovemu krepkemu raz-
zbor tega za kulturno napredovanje
Po mnogih predpripravah (najem dveh dvoran v Nar. Domu, nakup večjt^garderobe in ureditev dramatske knjižnice, poklonjene od „Slovans1<e Čitalnice11) je Šlo diuštvo na vztrajno delo. V sezoni 1910/11 so pričele redne predstave in to na nedeljo vsakih 14 dni. Dramatično društvo si je vzgojilo lepo vrsto požrtvovalnih in nadarjenih članov (gge. Pivkova, Marinova, Planinškova, gdčni Savinova, Toševa, gg. Savin, Majer in dr.) in pod vodstvom Berličevim, ml. Stegnarjevim in Savinovim so Šle preko našega odra igre večjega obsega. Preko „Rokovnjačevu, „ Desetega brata“ in drugih smo prešli na Schillerjeve »Razbojnike11, „V dolini14 in dr. Gmoten uspeh je bil vselej prav dober, le v sezoni 1910 11 prirejena vprizoritev in dve reprizi zgodovinske slike „V znamenju križa*4 so zahtevale silne režijske stroške, ki so potem celo sezono ogrožali obstoj Dram. društva. Vendar je ta predstava raznesla sloves našega odra čez ves slovenski Štajer. L 1912 je gosp. Savin ustanovil dramatično šolo in pouk v maskiranju. Obeli tečajev se je udeleževalo nad H) gojencev.
V	raznih sezonah in z različnimi predstavami je Dram. društvo gostovalo v Celovcu, Celju, Ptuju in Slov. Bistrici. Celjani so vselej vračali gostovanja. V poedinih vlogah smo pa kot goste videli ljublj. režiserja g. J. Povhčsta in gospo Danilovo. Po zaključeni sezoni 1912/13 smo 18. in 20. maja 1913 pozdravili na našem odru igralce ljubljanskega gledališča pod vodstvom g. R. Buk-šeka in to v veseloigri »Sladkosti rodbinskega življenja14 in v drami „Nepošteniu. Tudi mariborsko slov, dijaštvo je v naši dvorani priredilo parkrat svoje lepo uspele predstave. Zadnjo predvojno, v uspešnem delovanju poteklo sezono smo zaključili v juniju 1914.
Izbruh svetovne vojne je za vsa vojna leta ustavil naš napredek, in članom Dram. društva kolikor jih ni iztrgala Vojna služba je preostala edina naloga: čuvati in hraniti gledališki Inventar za nove, boljše Čas,?. Po prevratu 1918 je tudi Dramatično društvo vstalo k novemu življenju in koncem aprila 1919 Priredilo »Graničarje14. To je bila poslednja predstava v dvorani Nar. Doma, ker nedolgo zatem je dotedanje nemško gledališče PfeSlo v slovensko posest, Dram. društvo se je /. vsem inventarjem in garderobo preselilo v novi slovenski Talijin liram ln s tem pričenja za mariborsko dramsko umetnost nova epolia.
manoorsKega sjovensiva ion  
važnega društva se je vršil 14. av-
l{.
VVilliam Shakespeare.
(K uprizoritvi bajke „Scn kresne noči“.)
Veliki britanski filozof in pesnik, potujoči igralec »klati-komedijantu — in pisatelj večnih dram, William Shakespeare, je bil rojen menda 26. aprila 1561. leta v malem prijaznem mestecu Stratford-on - Avon u v Warwickshire, kjer je tudi umrl 23. aprila 1616. leta. O Shakespeare-jcvem življenju nam je malokaj znanega. Po dolgih trudapolnih raziskavanjih se je mogel sestaviti kronologični red postanka njegovih 36-ih dram, da moremo vsaj nekoliko spoznati življenjske razmere in pesniški razvoj Shakespearejev.
Ta mogočni genij stopa sedaj prvič na slovenske deske v Mariboru s svojo sijajno romantično bajko »Sen kresne noči1* v novem O. Župančičevem prevodu.
Shakespeare — avonski labud — globok orjaški duh titanskega poleta in divnega zanosa, je spesnil to bajko nadvse fino, nežno in duhovito. Bajko krasi in prevejava tudi pravljična glasba F. Mendelssohn - Bartholdy-eva, ki slovi kot pravi biser v svetovni glasbeni literaturi. V igro so upletene prekrasne pevske točke in hudomušni plesi.
Uprizoritev »Sna kresne noči“ na našem odrit je za nas velik literaren dogodek, ki naj nam postavi temelj vsem nndaljnim uprizoritvam Shakespearejevih del.
Izmed premnogih njegovih iger naj jih navedem le nekaj: „Hamletu, najveličastnejša tragedija svetovnega slovesa, dalje „Romeo in Julija41 »Julij Cezar11, »Otello**, „Kralj Lear" ter „Mac-bethtt in dr. so omenjena dela, so najdragocenejši dragulji v svetovni dramski literaturi, nevenljive, trajne vrednosti, ki jih do danes ni mogel nadkriliti še noben umetnik. Prelestna je serija njegovih kraljevskih dram, kakor tudi njegovih duhovitih in zabavnih veseloiger: »Beneški trgovec1*, » Ko m edi ja zm ešn ja v11, „Kako se krote ženske*4 i. t. d. ter ljubkih pravljic: »Sen kresne noči1*, »Zimska pravi ji catt, »Vihar**, »Cym-belina,, in druge.
Ves kulturni svet je častil 23. aprila 1916. leta 300 letnico smrti tega, najplodovitejšega in najgenijalnejšega dramatika sveta z dovršenim uprizarjanjem njegovih najtežjih del, z eseji, članki, razpravami slavospevi in predavanji o njem.
Stalno slov. gledališče v Mariboru, o katerem še ni mogel naš narod tedaj niti sanjati, se ni moglo pridružiti ob tem jubileju vesoljnemu kulturnemu svetu.
Zato pa izpolnjuje sedaj svojo dolžnost ter se spominja na tem mestu o priliki prve uprizoritve njegovih del v Mariboru s svetim spoštovanjem neumrjočega genija dramatika velikana W i 11 i a m a Shakespeare) a.
RR
Karel Schftnherr.
(K uprizoritvi „Zenilja“ na našem odru.)
Schonherrja moramo uvrstiti med najboljše nemške dramatike. Snovi, ki jih obdeluje v svojih dramatičnih proizvodih, sicer niso visoke in globoke, ali umetnost za to ne vpraša. Ne vsebina, oblika daje umetnini kov, po katerem jo sodimo. Seveda se morata vsebina in oblika združiti v ono umetniško harmonijo, ki daje umetnini tisto enotnost, ki jo dvigne v najsvetlejšo luč.	,
In v tem je Schonherr mojster. Estetiki občudujejo tehnično enotnost njegovih dram in značaj te enotnosti, ki odgovarja vedno vsebini, miljeju, v katerem se dogaja dejanje, ki ga je umetniško zobličil. Višek je v tem oziru dosegel v svoji drami *Satan v ženski", ker nastepijo skozi pet dejanj samo tri osebe v eni in isti sobi, a je dejanje vendar tako napeto, da občinstvo ne izgubi pozornosti.
Tirolec Karl Schonherr, rojen I. 1868 je po nekaterih manj uspelih poskusih zaslovel I. 1Q07 s svojo tragikomedijo „Zemljau, v kateri nam podaje sliko iz tirolskega kmetiškega življenja.
Tudi tu se kaže njegovo stremljenje po enotni obliki. Vsa tri dejanja te komedije se dogajajo v izbi kmečke hiše, vsakokrat opoldan, ko se zberejo vsi na tej kmetiji zaposleni okoli sklede. Kako bi nanj pa sicer tudi mogel predočiti komedijo, ki se odigrava med ljudmi, ki so ob drugem dnevnem času razneseni po različnih poljih, gozdovih, travnikih in doma v gospodinjstvu. Vsako teh treh dejanj se odigrava ob drugem letnem &>su, ki daje vsebini dotiČnega dejanja vedno simbolično ozadje.
Motiv, ki ga pisatelj v tej komediji obdeluje, nam kaži* 1 človeka v njegovi odvisnosti od zemlje in od na-rave sploh. Ta odvisnost se izraža zdaj v hrepenenju po lastnem koščeku zemlje, zdaj v obupnem kriku radi človeške nemoči, ker narava, si ne da uka/ovati, ,011,1 stori samoto, kar o n a h o č e “.
To človekovo hrepenenje in ta triumf narave sta ustvarila v lej komediji oni zapletljaj, ki ga je pisatelj hqtel, in ki je zdaj /abaven, zdaj pretresljiv.
l*oleg imenovanih dram je napisal Schonherr, še ljudsko ,ragedjjo „Vera in domovje“ žalostno sliko iz protirefoi-fiiacijske dobe dijaško dramo „0 kresuu in »Otroško tragedijo*, kl stoji na repertoarju tekoče sezone.
. Bodoče premiere: V drami se pripravlja najboljše A.Strind jtrgovo delo »Smrtni p I e s \ I. in II. del (V a 111 p i r). Oba . "Smrtnega plesa- se bosta uprizarjala v dveh večerih zn*
I ored. Na ta važen in pomemben dogodek v razvoju maribor.
0v- gledališča opozarjamo že danes vse ljubitelje prave in rt*
snične dram. umetnosti. Uloge so vrokali naših prvih umetnikov.
V	opereti se pripravlja dražestni Heubergerjev: »Ples v operiu, v katerem nastopi prvič v sezoni vse operetno osobje, zbor in orkester.
Druga redna sezona „Slov. narod, gledališča v Mariboru".
Dosedanje predstave:
1. Dne 18. septembra 1920: Ivan Cankar ..Hlapci*. Otvoritvena
predstava. (Novost.)
2. Dne 19. septembra 1920: F. S. Finžgar „Divji lovec11.
3.	»	21.	„	'	*	:	Ludvig Anzengruber »Samski dvor*.
(Novost.)
4. Dne 22. septembra 1920: Maksim Gorkij „Na dnuu.
-5.	„	23.	»	„	:	Ivan Cankar »Hlapci*. A-l.
(>.	„	25.	„	»	:	Karl Costa »Brat Martin*, s petjem
in godbo. (Novost.)
7. Dne 20. septembra 1920: Engel-Horst »Pereant možje*.
8.	»	28.	.	»	:	Ludvig Anzengruber »Samski dvor*.
B-l.
9. Dne 28. septembra 1920: Ivan Cankar ^Kralj na Betajnovi14. • 10. „ 30. , »	»	:	Karl Costa »Brat Martin14. A-2.
11. Dne 2. oktobra 1920: Ivan Cankar »Hlapci*. B-2.
12.	»	3.	„	»	:	Engel-Horst »Pereant možje44,	1. po*
poldanska predstava.
13. Dne 3. oktobra 1920: Gavvault in Charvey »Gdč. Josette—
moja ženau.
14. Dne 5. oktobra 1920: Friderik Hebbel »Marija Magdalena*.
A-3. (Novost.)
15. Dne (».oktobra 1920: Arnold in Bach »Španska muha14.
10.	»	7.	*	»	:	Karl Costa »Brat Martin14.
17.	„	9.	»	»	:	Ivan Cankar »Hlapci*. C-l.
18. Dne 10. oktobra 1920: F. S. Finžgar: »Divji lovec14 (pop).
19.	„	10.	„	„	:	L. Anzengruber: »Samski dvoru. A-4.
20.	»	12,	»	»	:	K. SchOnherr: »Zemlja*. B-4. (Novo»i)
21.	»	14.	»	:	Friderik Hebbel »Marija Magdalena*. B-5.
22.	»	16.	»'	:	Karl Costa: »Brat Martin44. C-2.
" Repertolre bodočega tedna:
V nedeljo, 17. oktobra: »Hlapci44 (popoldne). Izven abon.
»KraljnaBetajnovi* (zvečer). Izv.ab.
V torek, 19. oktobra:	»Zemlja*. A*5.
V sredo, 20. oktobra: »Samski dvor*.	C-3.
V četrtek, 21.oktobra: »Sen kresne noči*. Izven abon.
V soboto, 23. oktobrn: »Ples v operiu. (Opereta.) Izv, abon.
Vest upravnIStva: Cena posamezni Številki »Zrnja* 3 krone. Naroča se pri upravi gledališča v Mariboru.
lUka iIskrnim *r. Cirila v Mariboru