URN_NBN_SI_doc-9MCDTD05

NEKATERA IZHODIŠČA VISOKOŠOLSKEGA ŠTUDIJA KNJIŽNIČARSTVA (Ob prim erjavi visokošolskega študija knjižničarstva v Zvezni republiki Nemčiji in v Nemški dem okratični republiki) Mirko Popovič Vloga knjižnic v družbi K njižnice im ajo v današnji družbi vse pom em bnejšo vlogo. V preteklosti so se m nogokrat zapirale v svoje okvire in so bile v veliki m eri izolirane od družbenega dogajanja. To vsekakor lahko povežemo z razredno delitvijo družbe, k jer je bila k u ltu ra rezervi­ rana le za vladajoči razred. Šele francoska revolucija je odpravila izoliranost knjižnic. K njižnice so postale javn e institucije, nam e­ njene širokim množicam. V endar se je tudi v m eščanski družbi ohranil razredni princip, ki tem elji na m aterialnem produkcijskem procesu. Znanost in k u ltu ra ostajata še vedno v veliki m eri domena vladajočega razreda. P rivileg irani sloji si tako tudi s pomočjo knjiž­ nic (kajti tudi v knjižnicah dobijo izobrazbo in znanje, ki jih dvigne nad »neizobraženo« delovno silo) o hranjajo svoj položaj. V endar pa je knjižnici že s tem, da je postala jav n a ustanova, dana velika možnost za angažirano dejavnost. To možnost lahko knjižnice uresničujejo še posebej v socialistični družbi. K njižnica im a lahko pom em ben delež p ri oblikovanju vsestransko razvitih, u stvarjalnih osebnosti, k a r je tu d i osnovni cilj sistem a socialistič­ nega sam oupravljanja. K njižnica lahko v določeni m eri sodeluje v preseganju socialnih neenakosti, saj dobro vemo, kaj pom eni izobrazba kot fak to r socialne enakosti. Izobraženost je tu d i pom em ­ ben dejavnik sodelovanja posam eznika v sistem u socialističnega sam oupravljanja. R avno na tem področju pa lahko knjižnica s svojo aktivno vlogo približa knjigo neprivilegiranim slojem in so­ deluje v njihovem izobraževanju. K n již n ic a 26(1982)1-2 53