Leto 5. Štev. 2. PRILOGA ZA MLADINO. 1936. febr. 8.
Marijine družbe.
..Slovenski krajini",
njenim zvestim hčerkam in sinovom poklanjam ta svoja posvečena dela,
Viktorija Razlagova.
Kje je naš cilj?
Sestre! Vsaka izmed nas si stavi v življenje nešteto sladkih upov in nad, vsaka izmed nas si zida zlate gradove, videč v njih izpoljeno hrepenenje srca. Pa pride čas, ko stojimo razočarane ob razvalinah smelih stavb, ki jih je zasnovala naša mladostna domišljija. Redkokdaj dosežemo to, v kar smo trdno upale, da se nam izpolni tako, kot smo si želele. Kje je naš cilj, — sestre, kje je up, ki nam izpolni tisočero naših želj in hrepenenj? Nam jih more izpolniti ta kratka doba življenja? Nam jih more dati posvetna radost in sreča? Oh ne? Kratko traja zemeljska sreča in veselje, zato, drage sestre, uravnajmo pota svojega življenja tako, da jih ne bomo nikdar obžalovale, ampak s tiho srčno radostjo zrle nazaj v leta naše mladosti. Saj nam nihče ne brani uživati zlatih mladostnih dni, saj je to najlepša pomlad našega življenja, ki cvete le kratek čas, in kar si bodemo v tej pomladi nabrale dobrih del, njih sad bodemo uživale potem v jeseni našega življenja. Kakor čebelice, ki od ranega jutra do pozne večerne ure nabirajo iz cvetnih čašic sladki med, tako dobimo tudi me vedno na delu, ki nam bo v časno in večno korist. — Bodimo vedno čuječe stražarice, — časti in slave božje. Pojmo slavospev male cvetke Jezusove, ki so v njem tako lepo ubrane strune, le Njemu posvečene — njene male duše, — pojmo slavo-
špev, ki najde v njem sleherno srce najlepši odmev vse lepote in žar večne ljubezni; njen slavospev je hrepenenje njenega ponižnega srca, — pesem njene čiste angeljske duše, ki poje iz dneva v dan, ponavljajoč vedno ene in iste besede: „Iz neštetih „danes" spletam krono sebi, danes tebe ljubim, jutri bom pri tebi!"
Dekliška Marijina družba v Dolnjoj Lendavi.
Dve veki sta: madjarska i slovenska. Madjarska je bila ustandvlena 1. 1925. Slovenska je bila ustanovljena 1.1934.
Ima 50 driižbenic.	Ima 51 driižbenic.
Voditeo: g. B a k a n Štefan, župnik. Voditeo : g. H a las Daniel, kaplan. Prednica: Koša Rozalija, Petišovci. Prednica: Poredoš Verona, Gaberje.
Duhovno živlenje v družbi raste. Iz popkovja se razvijajo cveti i se lepo razcvetajo pod suncom Oltarskoga svestva, štero vsakši mesec redno sprejemajo.
Tiidi mesečnih navukov se vse driižbenice redno vdeležiijejo.
Red v drttžbi je dober.
Slovo od Vučko Katice na njenom grobi na Svečnico 1936.
Sprevodili so jo g. župnik Bakan Štefan ob asistenci g. kaplana Halas Daniela. Marijine driižbenice so jo skoro vse spre-vodile na zadnjoj poti i šče vnogo drugih liidi.
Pri odprtom grobi gaberskoga pokopališča je pokojnoj Katici za slovo družbenica Balažic Elizabeta spregovorila sledeče reči:
„Naj mi bo dovoljeno, draga sestra Katica, da se v imeni Marijine družbe poslovim od tebe prle kak te hladna zemla pokrije.
Oda nas je naša nebeška Mati Marija pred poldrugim letom pozvala v svoje gredice, v šterih bi naj naše duše pod njenim varstvom cvele kak čiste, nedužne rožice, si ti, draga Katica, bila med prvimi, ki te je liibezen do Marije pripelala k njoj v Marijino družbo. Najvekše tvoje veselje je bilo, gda smo se vse driižbenice zbrale pri skupnom svetom obhajili i pri Marijinih navukaj.
I gda je tvoja duša začnola lepo cvesti, je tvoje srce, srčika tvojega mladoga življenja začnolo vehnoti. Moči so ti pešale. Spoznala si, kak ti iskrica tvojega živlenja pomali vgašiije i si se potožila svojoj liiboj materi: „Draga mamika, ne bi šče rada vmrla." Ali sledkar si spoznala, da tvoj nebeški prijateo, Jezuš, ma s tebov druge namene. Od tistoga hipa si se več ne branila, nego si si zdehnola: „Kak ti ščeš, o dobri Jezuš, naj se mi zgodi." I Jezuš je šteo, da se je tvoja duša očistila vseh pozemelskih zamazkov v dugom i težkom betegi, ki si ga kak agnjec krotko prenašala. I zdaj, gda je bila tvoja duša popunoma očiščena, gda je bila v najlepšem cveti i šče ne spoznala jalnosti toga sveta, je prišeo po tebe On, ki te je liibo že od vekomaj. Vtrgno si je to lepo rožico v Marijinih gredaj, ar se njemi je
dopadnola i si jo je presado v svoje nebeške grede, gde boš poleg najlepše rože Marije, skupno z driigimi svetniki naprej cvela v nebeskoj lepoti i blaženosti.
To edino nam je v tolažbo ob toj prebridkoj vori ločitve. Ti si prva Marijina hčerka iz naše družbe, ki si te je Jezuš zbrao za svojo zaročnico. Prosi tam gori dobroga Jezuša i našo nebeško Mater Marijo, naj tudi nam data tak srečno zadnjo voro, kak si jo mela ti.
Če si pa ešče potrebna naše pomoči, draga Katica, bomo molili za tvojo dušo, da te rešimo.
Liibi Jezuš! Prisrčno te prosimo, vzemi dušo naše drage Katice, ki te je liibila, k sebi v večna nebesa. Odpusti njoj, če te je gda razžalila, vej je ne znala, ka je delala. Daj, da te bo združena z vsemi svetniki hvalila na vekov veke. Amen."
Prošnja sveti Bernardki!
Priprosto in ponižno bilo Tvoje je življenje,
že kot nežni otrok, vsa si za Boga živela,
vse tvoje misli, dela in trpljenje tvoje,
so iskale le Njega, le po Njem je tvoja duša hrepenela!
Kdo mislil je, da tvoje skrito bo življenje postalo še premnogim enkrat v odrešenje! Dekle, komaj štirnajstletno si postala učenica, Brezmadežne in njene slave, — večna si glasnica!
Tam, kjer se dvigajo pečine masabejske, se tebi je Brezmadežna vsa razodela, tam v vznožju tihih Pirenejev, največje naročilo si sprejela!
Tam zrla si, nje sveto čisto lice, umirala na kraju, blažena in srečna, Bernardka, tamkaj slišala si klice,
„Izpolni, moje naročilo, — in sreča Tvoja — bode večna!"
Bernardka sveta, ne zavrzi naših prošenj, Brezmadežno za nas ti prosi, — da nas nesrečnih se usmili, in vrne nam najdražje, — kar smo izgubili.
O prosi Njo, ki zdravje je bolnikov, največja tolažnica, žalostnih in revnih, Bernardka sveta, bodi naša pripi ošnjica, ti zdravje nam izprosi, — sirotam bednim!
Marijini svetki.
Očlščavanje BI. D. Marije, ali Svečnica C2. februara).
Mesec februar se začne z lepim svetkom Očiščavanja Mari-jinoga, ki se pa tudi zove Svečnica, ar na te den sv. Cerkev deli vernikom blagoslovlene sveče.
Pogledajmo malo pomen toga svetka i kakše navuke nam daje Svečnica.
1. Pomen svetka. Minolo je štirideset dni po Jezošovom rojstvi i Marija se je podvrgla židovskomi zakoni, ki je pred-pisiivao vsakšoj materi, da se mora očistiti i pri toj priliki darii-vati noverojenčka v hrami (cerkvi). Zato je tudi Marija zapustila Betlehem i s sv. Jožefom odpotiivala v Jeruzalem. Kakša lepa slika! Kak pobožno romanje je bilo to! Kje moremo najti vzvi-šenejše osebe? Samo Sveto Trojstvo v nebesih nadvišiije to „ze-melsko trojstvo". Prošecija, ki jo navadno mamo na Svečnico, nas spomina ravno na potiivanje toga „zemelskoga trojstva".
Kda je Marija prišla v hram, je pokleknola pred duhovnika, doprinesla svoj mali dar. Duhovnik jo je poškropio s studenčnov vodov i s tem činom je bila očiščena. Potem je mogla iti gori po stubah v hram, da tam daruje svojega Božega Sina. Pred vratmi, ki so se zvala „Sancta" (sveta), je plačala 5 slikov (kak-ših 30 dinarov), odkupno ceno, i izročila Sinčeka velikomi dii-diihoyniki, ki ga je vzdigno proti nebi i molo molitev, s šterov ga je dariivao Bogi. — Medtem časom je na žrtveniki goro žrt-veni dar, dava goloba ali dve grlici. Kda je žrtev bila končana, je Marija sprejela iz rok svečenikovih svojega Sineka i skupno z Jožefom svečano stopila v hram.
V tom časi je živo v Jeružalemi poštuvanja vreden i stari duhovnik Šimeon. Bio je pravičen i bogaboječi i Duh Sveti je v njem
prebivao. Bog njemi je zavolo svetosti odkrio, da ne bo tak dugo vmro, dokeč ne bo vido Maziljenca Gospodovoga. Prišeo je v hram ravno teda, kda sta Jožef i Marija prikazala Jezušeka. On ga prime v svoje roke, navdihnjen iz nebes ga pripozna, i jokajoč od genjenosti zaspevle slavno pesem: „zdaj pusti, Gospod-ne, da v miri počinem, ar so moje oči vidile Zveličanje člove-čega roda, Odrešenika sveta".
Potem se obrne k Mariji, njoj naznani, da bo to nebeško Detece v protislovje mnogim v Izraeli i v odrešenje tolikim, ki bodo vervali v njegov navuk. Zatim pa dodene: »Znaj, da bo meč bolečin prebodo tvojo diišo zavolo usode toga tvojega Sina".
Marija je tiho, popolnoma vdana v sveto volo božo, sprejela to na znanje. Dobro je znala, da samo s svojov žrtvov bo omogočila žrtev Jezušovo, to je odkuplenje človečega roda, šteromi je tudi ona mati.
2. Navuk. Kaj nas vči Marija s svojim zgledom? Vdanost, s šterov je sprejela žalostno vest iz viist sv. Šimeona, je nam v opomin, da sprejmemo tudi mi od liiboga Boga ne samo veselje, tolažbo, nego tudi žalost i trplenje.
Bog je naš Oča, ki pozna naše potrebe i vse tak ravna, da nam je v dušni hasek. Mi vsikdar ne vidimo i ne vemo, kaj nam je na^hasek, ali Bog je pravičen do vseh i on najbole zna, kaj nam je potrebno i zato prepustimo se njemi popunoma. Marija Devica, četudi je bila nedužna, je itak z veseljem sprejela trplenje i pokoro. Prosimo jo, da nam sprosi od Gospoda duh zatajuvanja i pokore.^
Presrečni stari Simeon je zavoto svojega svetoga i neduž-noga živlenja zasliižo viditi i v naroče prejeti Bože Detece i mogeo si ga je na srce pritisnoti. Tudi mi smo dostakrat tak srečni, da lehko sprejmemo Jezuša ne samo v svoje naroče, nego v svoje srce, tak, da se on čista z nami zedini. Zahvalimo ga za tak veliko milost, kak se je tudi Šimeon zahvalo Bogi za dobroto, da je smeo viditi Zveličitela sveta. Jezuš je nekoč karao svoje apoštole, da ne znajo prositi i da so ga sploh nikaj ne prosili: »Prosite i se vam bo dalo, trkajte pase vam bo odprlo, iščite, pa bote našli". Mogoče, da tudi nam valajo te reči Jezu-šove. Zato pa ne bodimo tihi, nemi, kda ga sprejmemo v svoje srce, nego govorimo mnogo i prisrčno, pa bomo deležni njegove dobrote, njegovoga blagoslova.
Ne pij.
Vse, ka smo dozdaj čteli od škodlivosti alkohola, se tiče odraščenih liidi. Od tebe, mladenec i deklica, de zdaj guč. Če alkohol tak grozno škodi odraščenim, kak smo zadnjič čteli, da pogubi cele narode, te tebi, mladina, je dvakrat bole škodliv. Možgani v detečoj i mladinskoj dobi so tak gingavi, da tiste milijonske celice, iz šterih stojijo, skoz celo živlenje trpijo, če se v mladosti vrazijo. Zdravniki so dognali, da strupi, čemeri
najbole škodijo možganom i med temi je na prvom mesti alkohol. Isti zdravniki trdijo, da vpliv strupa na možgane trpi v mladosti do 20 let. 7o teliko pomeni, da do 20 let starosti ni-eden mladenec i niedna mladenka ne bi smela pokušati nikšega alkohola, ne vina, ne zganice, ne jabutmce, ni druge opojne pijače. Vsi zdravniki brez izjeme priznavajo, da je alkohol pri odraščenih ne potreben, je samo za vživanje i vnogokrat škodi — pri mladini je pa gift i vsikdar škodi. Ali bi dečki v Gomi-licaj bujli dečka Raščanovoga, v Selnici pa dečka Jambroviča, ka se je preminoči mesec zgodilo, če ne bi njim zagiftao pameti i pokvaro srca alkohol?
Alkohol je za rastočo mladino morilec. Kruti morilec, ki vniči v mladom teli i mladoj duši vse, ka bi bilo potrebno na vremenitno i večno srečo toga božega stvorenja. Telo oslabi, pamet peša, živci so razdraženi i nesrečno bitje misli samo na nečistost; vse, ka je plemenitoga, zamerje v njem. Če ščemo, ka nam psiček ne bi raseo, njemi davamo alkohol. Pa ne raste. Hudi duh pa dava mladim dušam alkohol ali po starišaj nespametnih, ali pa drugih krivih prorokaj i svoj namen podvojeno dosegne: mladina se ne razvija ne v duši, ne v teli, a raste pa v hudobiji.
Zavolo vživanja alkohola mladina zaostane v rasti za 35°/o, teliko je ležejše telo; v drobaj pa zaostane za 32%- Pri mladini, ki se je navadila piti, so mozgovje 10—20°/0 menjši. Je zato čuda, če teliko nespodobnosti i nespametnosti doprinaša? Mladenček i deklica, habajta se vsakoga alkohola!
Pismo misijonskoga brata Gomboši Antona, salezijanca.
A. M.	Mexico 13. maja 1935.
Iz srca liibezni vas vse pozdravlam i vam vsem želem Boži i sveti mer. Trnok me je veselilo, da sam vaše pismo šteo, no, to je bilo kak vrastvo za moje žalostno srce. Rvno te, gda sam vaše pismo dobo, sam že moj gvant i vse moje reči vkup spakivao i vo iz zavoda poslao, ar sam čiio glas, da za par dni ali more biti še dnes, pridejo revolucijonari, preganjalci krščanske vere, i nam vzemejo ka mamo i zavod bo v peklenski rokaj.
Zgodilo se je 12. maja. Mi smo se na veliki svetek pri-pravlali, na svetek Marije Pomočnice. Jaz sam krasen oltar napravo, vnogo sveč i lepi rožic sem gor djao Mariji na čast. Ali ka se zgodi, čiijte! Vsi smo si z veseljom doli spolegli, ali z velikov žalostjov i velikov silov smo mogli gori stanjiivati. Ob pol peti vgojdno, 13. maja, čiijem žalosten glas g. ravnitela, ki kričijo: Anton, Anton, beži kak moreš i poskrij oltar, ar celi zavod i vsi smo zagrajeni i zgrableni. Tu so. Čiijem glas; be-
žim z dvema bratoma i v petih minutaj smo vse spokrili. Že so v zavodi, prišli so kak vražje iz pekla, sam mislo, da nas vse požrejo. G. ravnitela zgrabijo, jaz idem njim na pomoč i zgrabijo tiidi mene i naj ženejo, kak dva tovaja, kak či bi kaj spokradnola. Ženejo naj ta, gde sam jaz Marijin oltar napravo i tam začnejo iskati. Nikaj so ne mogli najti, čiravno je vse tam bilo poskrito. Gda so tam šlatali i bašlali, gde sam meo kaj skritoga, sam hitro pogledno na Marijo i sv. D. Boska i sam proso: oh, zdaj, zdaj mi pomagaj, Pomočnica krščenikov i sv. Ivan Bosko! I resan, posliihnjena je bila moja prošnja, nikaj ne so najšli, samo eden posvečnjek, šteri je ne bio skriti. Potem idejo gledat deco i najdejo pri deci tablice okoli šinjeka, to je pa za te hudobneže v nebo kričeči greh. Nam pravijo, viitro te vsi na cesti i zapreti, zakaj to delate. Idejo dale po zavodi iskat. Tudi tu nikaj ne najdejo drugo, kak ništerna pisma. Te so vzeli i odišii i nas pustili. To je trpelo dve vdri.
Kak stopijo vo iz zavoda, že se je sveta meša služila pred lepov Marijinov podobov i sv. Don Boska, šteriva sta nas obču-vala. Okoli desete vore pridejo nazaj drugi, ar je zdaj hudi duh še vekše čemere dobo, da smo li božo službo meli. A M. Pomočnica i sv. Don Bosco sta nam znova pomagala. Sv. mešo smo gli tisti hip že dokončali i vse poskrili.
Od velikih čemerov nikaj nej so iskali,Isamo nam pravijo: čakajte, viitro te vsi na cesti i zavod bo naš. Jes hitro vse cerkveno blago vkup spakivam i odpošlem vo v varaš, i samo čakam lubleno viitro, kaj se bo zgodilo.
Eden den mine i nega nikoga.
No, glejte! |Pa sta M. Pomočnica i sv. Don Bosco pomagala: Marija je strla glavo peklenskoj kači. Edna gospa, štera je sestra toga prednjega revolucionara, prosi svojega brata, naj se nam smiluje i naj nas niha, ar mi nikaj hudoga ne delamo. I glejte, te brat je posiiihno svojo sestro, komandir revolucijo-narski nam sloboščino dao, da lejko' ostanemo tu, samo naj nas ne zgrabijo pri božoj službi.
Zdaj nas te še pazijo, ar bi nas radi zgrabili pri sv. meši. Viipajmo se pa, da njim Bog to ne dopusti.
Keliko sile, dela i strahu sam pretrpo, si lehko mislite, ali za Božo čast je nikaj ne žmetno. Glavno nam je, naj kem več duš pridobimo za Kristušovo sv. vero.
Vsem se v molitve priporočam i pozdravlam posebno Se-beščanske farnike z preč. g. župnikom i vse poznance Salezi-janske družbe.
Anton J. Gomboši, laični brat salezijanske družbe, misijonar v Mexici, doma iz Šalamenec.
P. Quadrupani:
Kažipot za pobožne dOŠe.
II. Skiišavanja.
„Sv. šantalskoj Frančiški, šterO so mučila skiišavanja proti veri, je sv. Frančišek Sal. eta pisao: „Te so se vam pa povrnola skiišavanja proti veri, čeravno v nja nikdar ne privolite. Tak je prav, moja hčerka, da se ž njimi nikdar ne pogučavlete; predosta pa mislite na nje, preveč se jih bojite i se zavolo njih žalostite, če to ne bi delali, najmenše neprijetnosti ne bi delala vašoj duši. Vi ste preobčutlivi proti tem skušnjavam. Vi nad vse cenite vero i zato to želete, naj se vam proti njej niti edna miseo ne zbudi v duši. I če se včasi taksa le zbudi, ste žalostni i nemirni zavolo nje. Draga moja hčerka, ne smete tak! Pustite, naj piše veter i ne mislite, ka orožje rožla, če listje šumače. Pred kratkim sem pred nekim vinjakom stao i nešterne vče-lice so mi na lice zletele. Zdigno sem roko, da bi je pregnao, nego neki kmet je etak kričao proti meni: „Ne odganjajte je! Ne bojte se jih i niti se jih ne dotikajte: nikaj vam ne včinijo; če se jih pa doteknete, vas pičijo." Sem njemi vervao i niedna me je ne pičila. Verti vi tiidi meni, kda vam svetujem, ka se ne bi bojali skušnjav i se jih ne bi dotikali. Idite mirno svojo pot i se ne brigajte za nje,"
„Nasladnost tela, angeo satana, je strahovito napelavao sv. Pavla na greh. Skiišavani apoštol je meo za veliko sramoto skiišavanje; bridko se tožo zavolo njega, kak da bi ga što boleče spliiskao i je zato proso Boga, naj ga reši skiišavanja. Bog njemi je pa odgovoro: BZ a d o s ta ti je moja milošča, jakost se v slabosti s p o p o 1 n i" (I. Kor. 12, 9). Pred tem odgovorom se je poklono svetnik i etak skrikno: „Z v e s e 1 j o m se hvalim s svojimi slabostmi, naj Kristušova moč prebiva V meni." (2. Tim. 9, 7).
12. Pa če bi skiišavanja skoz celo živlenje trpela, ne smeš vole zgubiti. Tvoja korona tem odičnejša bo. Samo stalno za-metavaj skiišavanje i skiišavca.
Sv. Frančišek Sal. etak piše od skušnjav vznemirjenoj diihovnoj hčerki : „Te zdajšnji tvoj strah i k njemi spodobni drugi nemir, ki te muči i ti dušo dreseli. mene ne vznemirja, ar nema v sebi nikaj hiidoga, Tudi ti se ne z vznemirjaj, draga hčerka moja! Naj norej sovražnik pred tvojimi dve-rami! Naj li brše, rogače, kriči, muvi, pa naj dela to najslabše, ka li more; mi za gotovo znamo, ka v našo dušo samo skoz vrat privolenja more priti. Zato je pa držimo skrbno zaprta i večkrat poglednimo, če so dobro zaprta. Ovak pa se niti ne brigajmo za nje, nemarno zroka, da bi se jih bojali.
Rešitev vgank.
Vganke januarskoga snopiča je lepo rešo Kornhausel Franc iz G. Slaveč /iS. 27.
Etak se glasi njegova rešitev I. vganke:
1.	Devica Marija i sv. Jožef sta ne kriviva, ka sta Jezušeka zgubila, ar je Jožef mislo, ka Dete ide med ženskami z Marijov, Marija je pa mislila, da ide med moškami z Jožefom.
2.	Na tretji den sta ga najšla v cerkvi v Jeružalemi.
3.	Gda sta ga najšla, njima je pravo: „pa ne veta, da je to hiša mojega oče i da moram v njej prebivati. Te reči pomenijo, da je Jezušek Sin Boži.
4.	Gda sta ga najšla, je šo ž njima v Nazaret i njima je bio pokoren.
Vganko II. je pa rešo etak: Ki ma Marijo rad, si dragevole od viist odtrgne i si njeni list naroči.
Prvo vganko je delno rešila tudi Partl Marija v Gerlincih hI. 6,