Znanstvenofantastièni akciji Matrica (The Matrix, Warner Bros, 1999) in Matrica Reloaded (The Matrix Reloaded, Warner Bros, 2003) sta s svetovno premiero 5. no- vembra 2003 dobili še zadnji, tretji del, Ma- trico Revolucija (The Matrix Revolutions, Warner Bros, 2003). Trilogija, ki je v blagaj- ne prinesla `e veè kot milijardo in pol dolar- jev, je kljub precejšnji komercialni usmerje- nosti, oèitni še zlasti v drugem in tretjem delu, prodrla tudi idejno, kar potrjujejo šte- vilne razprave in filozofski eseji. Slednje mol- èeènost re`iserjev in scenaristov, bratov Andy- ja in Larryja Wachowskega, ki trdita, da tri- logija govori sama zase, le še spodbuja. Matrica se tako pridru`uje veleuspešni- cam iz znanstvenofantastiène filmske zvrsti, kot sta Vojna zvezd in Terminator. V mno- gih filmih te zvrsti se pojavi domneva, da bo takoj po izumu umetne inteligence le-ta takoj zaèela neusmiljeno obraèunavati s èloveš- tvom. Matrica pri tem izstopa, saj stroji niso pobili vseh ljudi, ampak so jih veèino para- doksalno spremenili v stroje zase, njihove ume pa zaprli v neresnièen svet, matrico. V Matrici naletimo na zelo raznolike se- stavine; nastopajo vse glavne rase, v njeni idej- ni zgradbi se ka`ejo elementi vseh velikih sve- tovnih religij, sreèamo tudi razliène jezike, od programskega (Java) do francoskega (Me- rovingovo preklinjanje v francošèini) itd. Te raznotere sestavine pa so na filmskih platnih Hollywooda `e preizkušena formula za pri- dobivanje èim širšega kroga gledalcev, hkrati pa tudi odraz èedalje bolj globalizirajoèega se sveta. Matrica je tako sicer nedvomno od- lièna zlepljenka, na svoj naèin zelo izvirna, pa vendar je njeno idejno jedro sestavljeno iz nezdru`ljivih sestavin, kar se poka`e ob po- drobnejši razèlembi. Poglejmo. &' Osrednji lik trilogije je na videz povpreèen raèunalniški programer Thomas Anderson iz iluzijskega sveta matrice, ki se v prostem èasu prelevi v hekerja Nea. V stik z njim sto- pita hekerka Trinity in Morpheus, povelj- nik vojne ladje Nebuchadnezzar, ki prihajata iz resniènega sveta. Stavka »Zbudi se, Neo!« in »Matrice te ima v oblasti.« mu ne dasta miru, naposled v `elji po spoznanju iz rok Morfeja izbere rdeèo kapsulo, ki predstav- lja odloèitev za resnièni svet in pobeg ujetosti iz represivnega sistema matrice. Prvi del trilogije zaznamuje ena izmed os- novnih filozofskih ugotovitev, to je varljivost èutov, in iz nje izhajajoè absoluten dvom nad pravilnostjo spoznanja sveta. Izka`e se na- mreè, da je resniènost bistveno drugaèna od videza: èas je v resnici 200 let naprej, zem- lja je le še zatemnjena pušèava, ljudje so po stoletni vojni z od njih ustvarjeno umetno inteligenco veèinoma zasu`njeni, slu`eè le še kot `ive baterije strojem, medtem ko je nji- hov um zasu`njen v matrici. Poskus èloveke- vove samoodrešitve in postavitve raja na zem- lji se je sprevrgel v popoln polom: stroji so svoje stvaritelje preoblikovali v stroje zase. Prisotni so številni judovsko-kršèanski ele- menti: Morpheus trdno verjame, da je Neo »Tisti« (The One, Neo je anagram), neke vr- ste mesija, ki ga napoveduje prerokba. Kot tak bi imel moè spreminjati matrico, s èimer bi bil moènejši od agentov in bi lahko odrešil vse èloveštvo su`nosti sveta iluzij. Trinity, Morpheus in Neo v filmu tvorijo nekakšno /& (    &' #      èloveško »sveto trojico«. Morpheus je duhov- ni oèe in uèitelj Neu (brez njegovih naukov ne bi postal Tisti), Trinity pa nastopa kot Neova navdihovalka in razsvetljevalka, va- njo je tudi zaljubljen. Nadalje se je posled- nji ostanek »svobodnega« èloveštva utrdil v podzemnem mestu Zion (ime tempeljskega grièa Siona je sopomenka za nebeški Jeruza- lem) in z vdori v matrico skuša osvoboditi soljudi. Prisoten je tudi odrešenikov izdajalec, Cypher, ki v zameno za vrnitev v zanj pri- jetnejši svet prividne matrice izda posadko Nebuchadnezzarja (ladja je poimenovana po babilonskem kralju, ki so ga morile te`ko raz- lo`ljive sanje; njegovo ime asociira tudi ba- bilonsko su`nost). Premagan s strani agentov, Neo vstane od mrtvih in dobi èude`no moè spreminjati matrico, s katero kot Tisti napo- sled porazi varuhe sistema. Od mrtvih v dru- gem delu obudi tudi Trojico. Njegova oble- ka (dolg, èrn plašè) spominja na duhovniški talar. Proti koncu filma se izka`e, da je bila prva razlièica matrice zasnovana kot raj za lju- di, a so jo ti zavrnili (kot v biblijski prispo- dobi o raju). Ameriška profesorja religije, Frances Flan- nery-Dailey in Rachel Wagner,1 pa opozar- jata na filmske sestavine, izvirajoèe iz izroèila kršèanskega gnosticizma in budizma. (Celo obièajno molèeèa brata Wachowski sta nare- dila izjemo in priznala vpliv budistiènih idej pri produkciji.) Obe izroèili se strinjata, da se da problem nevednosti rešiti s posamez- nikovo odvrnitvijo od tvarnosti. Pri obeh izro- èilih se pojavlja tudi razsvetljevalec, odreše- nik, ki prostovoljno vstopi v svet, da bi osvo- bodil ujetnike iluzij. Neo ni le tipièni judov- sko-kršèanski mesija, temveè je tudi Buda — prebujeni (Trinityjino sporoèilo Neu: »Zbu- di se!«). Neovo prvotno ime Thomas Ander- son pravzaprav pomeni Toma` Sin-èlovekov (gr. anêr — mo{ki, èlovek; an. son — sin), ki je bil po apokrifnem gnostiènem Toma`evem evangeliju dvomeèi Jezusov dvojèek, sprva kot Neo ne zavedajoè se svojega odrešilnega po- slanstva. Varuhi sistema, agenti, so sorodni gnostiènim arhontom, ki jih je poslal ljubo- sumni, iz raja (plerome) izgnani stvarnik sveta Yaldabaoth, da bi prepreèili ljudem spoznav- ni dvig od snovnosti v polnost. Neo je kot èlo- vek s svojim umom (bo`ansko iskro) sposo- ben celo globlje spoznati svet in prelomiti nje- gova pravila kot pa sam poglavar arhontov (agent Smith). @ivljenje na ladji Nebuchad- nezzar je pre`eto z budistiènimi elementi, kot so ponošena oblaèila, ne preveè udobne celice, pusta hrana, ki pa vsebuje vse, kar telo potrebuje, in kung-fu (oèitno je prika- zana Budova srednja pot med skrajnim as- ketstvom in u`itkarstvom). Tudi Morpheus nastopa kot Neov vodnik, neke vrste guru, hoteè osvoboditi njegov um in mu pokazati vrata, skozi katera bo moral sam. Neo vsaj dvakrat do`ivi ponovno rojstvo: ob osvobo- ditvi iz matrice in ob prebujenju od mrtvih med bojem z agenti. Navzoèi so tudi grški elementi. Imena Neo (gr. nov), Morfej (grški bog spanja), Pre- rokovalka (izvirno The Oracle — poimenovana po starogrškem preroèišèu (oraklju) v Delfih), ime ladje Logos (gr. razum, razlog) itd. Tudi sam sanjski svet matrice in zavedeni ljudje moèno spominjajo na Platonovo prispodobo o votlini. Ravno tako se uresnièi Platonova napoved o zavrnitvi razsvetljevalca; marsikdo iz Siona v Nea ne verjame, nekateri rešeni (npr. Cypher) si `elijo vrnitve v bla`eno ne- vednost privida (tudi Kristus je do`ivel po- doben sprejem). Zanimivi so tudi poskusi povezav trilo- gije s programskimi jeziki. Po mnenju Wil- liama Wagersa2 bi bila lahko matrica (ne film, temveè navidezna resniènost) napisana v Javi. Ta programski jezik je namreè namenjen predvsem medmre`nemu programiranju, od- likuje ga njegova prilagodljivost, saj ni ne- posredno vezan na doloèen operacijski sistem ali strojno opremo. Programski jezik sam je           objektno usmerjen, to pomeni, da je vsaka Ja- vina aplikacija razdeljena v objekte (enote), od katerih ima vsak svoje posebnosti (kot ljudje oziroma èuteèi programi v matrici). Tudi samo poimenovanje navideznega sveta — matrico (lat. matrix prvotno pomeni ma- ternica) Wagers enaèi z Javinim container- jem. Toda Javine aplikacije teèejo v t. i. sand- boxu, kar jim prepreèuje povzroèanje ško- de gostujoèemu raèunalniku, medtem ko ljudje, katerih um je ujet v matrici, tudi v re- sniènem svetu trpijo doloèene posledice do- gajanja v navideznem (npr. poškodbe, smrt). Pojavi se še vprašanje zanesljivosti uma, ki je ujet v matrico. Pa vendar je tudi ta ilu- zionaren svet na nek naèin pravi svet kljub determinizmu in skoraj neomejeni manipu- laciji èuteèih programov, kot so agenti. Mo`- nost Neove izbire potrjuje, da svobodna iz- bira, èeprav še tako omejena, vendarle ostaja tudi v svetu matrice, prav tako smrt znotraj nje pomeni smrt v resniènem svetu. Èe je re- snièno tisto, kar naš um dojema kot resniè- nost, potem je tudi matrica za zaslepljene lju- di resnièni svet s polno moralno odgovornost- jo ne samo do pravih soljudi, temveè tudi do èuteèih programov, ki so ravno tako oseb- nosti, enakovredne èloveku.3 Po mnenju ameriškega filozofa Michaela McKenna4 usoda v trilogiji ni prikazana kot usojenost (fatalizem), to se pravi v smislu »ne glede na to, kaj storim, se bo usojeno zgo- dilo«, paè pa kot determiniranost èloveko- ve duševnosti. To potrdi Prerokovalka (The Oracle), ko prispe k njej Neo, vprašujoè se, ali je res Tisti, in se mu kot odlièna pozna- valka èloveške duše in sostvariteljica matrice (to se izka`e šele v zadnjem delu) zla`e, da ni, kajti edino tako bo lahko postal Tisti. (Pove mu, »kar je moral slišati«.) &'(  Neo je s koncem prvega dela postal Tisti, ki je na videz premagal agenta Smitha. Toda slednji je postal s tem še moènejši, kajti Neo ga je pravzaprav odrešil vloge »paznika v `i- valskem vrtu«, s èimer je postal njegovo nas- protje, negacija — negativni Tisti. Smithov cilj je klonirati se v èimveè ljudi in programov ter zavladati matrici. V drugem delu se izka`e, da poleg nad- zornih programov v podobi ljudi, obstaja- jo še drugi èuteèi programi, kot so angeli (npr. varuh Prerokovalke Seraf), vampirji, duhovi itd. Nekateri so le dodaten sistem nadzora (kot Prerokovalka), drugi so ostanki iz zgodnejših matric, ki se niso obnesli in se sedaj skrivajo pred izbrisom. Zavetnik sled- njih je ljudem nevaren èuteèi program Me- roving (imenovan po prvi frankovski dina- stiji, ki je osnovala frankovsko kraljestvo na delu razpadajoèega rimskega cesarstva) z `eno Persephono (ime po gr. boginji podzemlja). Njegova naloga ni nadzor matrice, kajti us- tvarja nekakšno avtonomno vladavino znotraj le-te, vdajajoè se èloveškim èutnim u`itkom. Je tudi on anomalija v sistemu? Èe je, po- tem je njegovo ravnovesje Seraf, ki pomaga Neu, in s tem, enako kot Prerokovalka, po- sredno deluje proti svetu strojev, svetu, iz ka- terega navsezadnje izhaja. Neo se prebije do stvaritelja matrice (The Architect, iz gr. arhê — zaèetek, poèelo), ki raz- krije matrico kot sistem enaèb (matriko), kjer morata biti obe strani stalno izenaèeni. Pove mu, da on ni prvi Tisti, pred njim jih je bilo `e pet. Njegova vloga stvaritelja spo- minja na Platonovega osebnega boga-»roko- delca« Demiurga, ki oblikuje svet (matrico) na podlagi sveta idej (svet strojev). Vendar se razkrije, da sam ljudi, ki brez (vnaprejšnje) svobodne izbire matrice noèejo sprejeti, s svojo matematièno logiko ne razume (enako agent Smith, èetudi sam èuteèi program, ne razume, da »ljudje definirajo svet skozi trp- ljenje in boleèino«). Zato je potreboval `en- sko komponento, mater sistema, ki razume èlovekovo duševnost in determinizem. In to  #      je Prerokovalka (The Oracle). Tu gre zopet za obièajno novodobno (newagevsko) priv- zemanje iz vzhodnih filozofij in religij. Stva- ritelj (prikazan je kot belec z belo brado) je oèitno aktiven moški princip (nebo), medtem ko je Prerokovalka (èrnka) pasiven `enski princip (zemlja). Brez tega ravnovesja ma- trice ljudje ne bi sprejeli. Izka`e se, da Neova naloga sploh ni enkrat za vselej odrešiti èloveštvo iz su`nosti matrice, temveè je vezana na resnièni svet; izbrati bi moral 16 `ensk in 7 moških (torej jih bo sku- paj 24 — števila so oèitno vzeta iz svetopisemske simbolike) iz mesta Siona, potem ko ga bodo stroji zavzeli, in na novo (`e šestiè) zaèeti gra- diti mesto upora proti strojem, medtem ko bo vzpostavljena izboljšana, `e šesta razlièica matrice. Tudi Neo je tako paradoksalno le še en mehanizem nadzora matrice. Toda prerok- ba napoveduje konec vojne s stroji. Ob tem se razkrije še paradoksalnost resniènega sve- ta, kajti tudi ta ne more obstajati brez ravno- vesja v enaèbi, stroji za svoj obstanek nujno potrebujejo uporne ljudi v Sionu. Potemta- kem bi bil lahko še resnièni svet matrica, èesar pa trilogija (še) ne pojasni. V svetu matrice je Neo tako le prièako- vana, ponavljajoèa se sistemska anomalija, neravnovesje v enaèbi, ki jo Stvaritelj skuša izravnati z njegovim nasprotjem, agentom Smithom. Zopet je oèiten vpliv nove dobe oziroma vzhodnjaške cikliènosti, uravnote- `enosti in ponavljanja. Toda Neo si preki- niti krogotok `ivljenja in smrti, Siona in ma- trice, ne prizadeva pasivno, zgolj z obvlado- vanjem lastne duše in telesa, temveè zahod- njaško aktivno, tudi z oro`jem in uporom, in to še tedaj, ko ve, da je nesmiseln. Ne pri- zadeva si le za osebno nirvano, bolj je podo- ben Kristusu, ki hoèe radikalno, naenkrat doseèi odrešenje, mir za vse, èetudi za ceno lastnega `ivljenja. Pri izbiri ali rešiti ljubljeno Trinity, ki umira, ali pa se podrediti krogotoku in za- èeti s ponovnim ustanavljanjem Siona se od- loèi za prvo. Res le zaradi veèje gledljivosti filma? Ne, ujetost v cikel resniènega sveta je za èloveka hujša od ujetosti v navidezen svet, ki je le linearen in se enkrat konèa. Neo iz- bere, kot bi najbr` vsak èlovek, nevarno in negotovo upanje namesto varnega cikla, ki pa ne bi prinesel miru. »Upanje — kvintesenè- na zmota, ki je hkrati vir èlovekove moèi in šibkosti.« (besede Stvaritelja) &'( '  V tretjem delu stroji neizbe`no (neustav- ljivo?) prodirajo proti Sionu, agent Smith se z dotiki klonira v èedalje veè ljudi, Neu pa naposled po kratkotrajni ujetosti med sve- tom matrice in resniènostjo, ko še ni bil pri- pravljen postati Tisti še v resniènem svetu, to naposled le uspe. Sedaj pa nastopi preo- brat, iz nasilnega borca proti strojem se pre- levi v glasnika miru in neoboro`en odpluje v mesto strojev. Umetna inteligenca se zave, da zaradi Smithove prevlade v matrici (ru- šenja enakosti v enaèbah) tudi njej grozi uni- èenje (izguba vira energije), zato Neu obljubi mir s èloveštvom, èe ga bo premagal. Ker se je Smith kloniral tudi v Preroko- valko, ve, da bo v boju zmagal. V dolgotraj- nem spopadu naposled trešèi Nea globoko v zemljo, s èimer se dobesedno uresnièi sta- vek iz apokrifnega (gnostiènega) Janezove- ga evangelija, kjer je reèeno, da bodo nevošè- ljivi arhonti Odrešenika vrgli na dno snov- nega. Smith sicer zmaga, vendar s tem po- ruši enaèbo in je po doloèenosti matrice tudi sam izbrisan. Matrica se ponovno za`ene v naslednji verziji, Stvaritelj ponovno o`ivljeni Prerokovalki zagotovi, da bodo `eleèi v resniè- ni svet izpušèeni, v resniènem svetu pa med umetno inteligenco in ljudmi na koncu za- vlada mir, ki bo »trajal, dokler bo lahko«. Po- vedano drugaèe: dokler se ne bo producen- tom zahotelo ponovnega zaslu`ka in bodo po- sneli še èetrti del ...           ) '  Trilogija torej ka`e znaèilne znake novo- dobnega eklekticizma, ki poljubno pobira ele- mente svetovnih religij in filozofij iz sobesedila in jih lepi v »kola`e«, kar je še posebej prisotno v versko zelo raznoliki Severni Ameriki. Tak naèin verovanja je precej la`ji, saj si èlovek tako rekoè po lastni `elji (podobi) sestavi vero in boga. Toda tak bog je premalo bo`ji, na- posled se ga sploh ne potrebuje veè, ostane le še skupek metod »za sreèno `ivljenje«. Vse to se odra`a v filmu, kjer je paradok- salno bog kljub številnim elementov iz sve- tovnih religij ni neposredno omenjen, èeprav se njegovo ime pogosto uporablja v medme- tih. Boga v tej trilogiji pravzaprav ni, za ohranitev èloveka skrbi matematièna ureje- nost (determiniranost) pravega in navidez- nega sveta, ki èloveka potrebuje zaradi rav- novesja, za prerokbe in njegovo vodstvo pa poskrbi program — Prerokovalka, ki si jo je posredno ustvaril sam z izumom umetne in- teligence. Nihèe pa v filmu nima absolutne svobode, tudi Neo in Smith sta še vedno omejena. Neo je, èeprav zmo`en nadèloveških de- janj, popopolnoma èloveške narave, njegov namen ni oznanjenjevanje nobene religije ali boga. Je junak, ki se `rtvuje, ne pa odre- šenik v verskem smislu. Od mrtvih ga ne obudi bog, marveè Trinity s spodbudnimi besedami. Nadèloveška moè mu prav tako ni dana od boga, temveè mu je dana po nuji resniènega in iluzijskega sveta, ki ter- jata izenaèenje moèi in svobodno izbiro za ujete v matrici. V Matrici je èloveštvo sam svoj bog — kot gnostièna eonka Sofija je ustvarilo snov brez oblike — umetno inteligenco, ki naprej sama ustvarja svet strojev in programov. Èlovekov problem v Matrici je pravzaprav konkurenca — umetna inteligenca, ki jo je ustvaril po svoji podobi (èutni, èustveni in duhovni). Pomen- ljive so Morfejeve besede v prvem delu: »Èlo- veštvo je tisto, ki je v boju s stroji zastrlo nebo.« Eden izmed najveèjih paradoksov tri- logije pa je borba ljudi s pomoèjo nemisleèih strojev proti misleèim strojem in borba sled- njih proti ljudem z »nemisleèimi« ljudmi, ki jim slu`ijo kot vir energije. V trilogiji pa naletimo tudi na veè proti- slovij, nastalih zaradi lepljenja raznolikih in deloma si nasprotujoèih idej in nato še pri- lagajanja scenarija okusu veèine gledalstva. Protisloven je npr. Neov razglas ob koncu prvega dela, ko pravi, da bo ljudem pokazal svet brez omejitev, brez pravil in nadzora. Ne le, da gre za utopièno anarhistièno pojmova- nje svobode, paè pa nasprotuje tudi filozo- fiji trilogije, ki se razvije v naslednjih delih in trdi, da sta tako matrica kot resnièni svet determinirana in omejena z ravnovesjem sil strojev in ljudi. Protislovna je tudi uporaba nasilja, ki je v popolnem nasprotju tako s kršèanskim poj- movanjem odrešenika kot tudi budistiènim in gnostiènim naukom. Nasilje je prisotno predvsem zaradi gledljivosti in tr`ne uspešno- sti filma, saj zakriva za veèino gledalcev mo- reèe in te`ko razumljive filozofske razlage sve- ta in matrice. Pasivna aktivnost, znaèilna za vzhodno mišljenje, ne ustreza zahodni mi- selnosti, saj jo je Kristus s svojo smrtjo na kri- `u preveè radikalno zaznamoval, da bi jo lah- ko celovito privzela. Zato si prebivalci Siona ne ̀ elijo individual- ne samoodrešitve z odmišljenjem sveta in me- ditacijo, ki jim je ves èas na voljo, niti si ne `e- lijo spoznanja ali razlage sveta, po zgodovin- skem spominu si ̀ elijo samo odrešenika, èeprav èloveškega, vendarle odrešenika podobnega Kristusu, ki bo radikalno spremenil svet. Res- da si ne `elijo odrešenika v verskem smislu, toda njihovo prièakovanje je vendarle drugaè- no od judovskega, od odrešenika ne prièaku- jejo, da jih bo popeljal v novo vojno, paè pa da jim bo prinesel mir in fizièno odrešitev so- bratov iz prividnega sveta.  #      Zanimiva je tudi `elja programov iz sveta strojev, da bi se prebili v svet matrice, (tiho- tapi jih program Meroving). V zadnjem delu je prikazana celo programska dru`ina v po- dobi Indijcev, kar nas takoj spomni na `eljo mnogih iz nerazvitih dr`av, da bi se prebili v ZDA oziroma EU. Programi so v filmu do- sledno prikazani kot èuteèi (z izjemo stva- ritelja, ki èustev ne razume). Matrica, v katero umetna inteligenca zapre ume ljudi, je bila prvotno zamišljena kot raj, tudi svobodna iz- bira je v njej zagotovljena (vedno mora ob- stajati uporna skupina ljudi, ki lahko osvo- baja ujete iz nje). Stroji potemtakem le niso prikazani tako zli, tudi sami se skušajo ob- našati kot velikodušen bog v odnosu do ljudi. * " Kljub tr`ni usmerjenosti, slabostim no- vodobnega »paberkovanja« in mo`ni proti- slovni vlogi (sam film Matrica lahko slu`i za ujetje ljudi v svet iluzij zabavne industrije, èeprav svari ravno pred tem) trilogija prese- neèa s svojim prikazom pristne èlovekove na- rave: Èlovek si obupno `eli uiti iz resniènosti v lepši svet, èuti, da z zemeljskim svetom ne- kaj ni v redu, da pripada v resnici drugemu svetu, ki ne sme, ne more biti taka pušèava resniènosti, kot je prikazana v Matrici (to- rej res obstaja še tretji, »zares pravi« svet?). Za svobodo ne potrebuje absolutne svobo- de ali svobode v anarhistiènem smislu, paè pa mu je dovolj `e ena sama izbira med rdeèo in modro kapsulo, ena sama svobodna od- loèitev znotraj popolnoma determiniranega okolja. In svobodna izbira je za èloveka bis- tvena, je substanca èlovekovega duha. Èlovek je s stvarjenjem po sebi posnete umetne inteligence naposled postal enak bogu, hkrati pa si jo je postavil za kratkotraj- nega malika, zlato tele (Morfejeve besede v prvem delu: »Ves svet se je tedaj praznujoè zdru`il.«). Kot Bogu se je tudi njemu njego- vo stvarstvo uprlo z luciferskim »Non ser- viam!«. Ob tem in drugih filmih, ki ugibajo o ve- denju umetne inteligence, se poraja vpraša- nje, ali bi stroji res tako ravnali. Bi res s svojo neverjetno hitrostjo raèunanja in logiènimi sposobnostmi prišli do tega, da je vojna z ljudmi tisto, kar bodo najprej storili? Kaj bi sploh imeli od tega? Bi res bili sposobni uni- èiti svojega stvarnika? Èe bi èlovek njihovo inteligenco do potankosti posnel po sebi, sku- paj s èustvi in nagoni, potem je odgovor ja- sen. Da, gotovo. Tudi èlovek je kri`al svojega stvarnika .... 1. Prim. (esej je bil prvotno objavljen v ameriški reviji »The Journal of Religion and Film«) http:/ /whatisthematrix.warnerbros.com/rl_cmp/ new_phil_wakeup.html (stanje: 25. 11. 2003) 2. Vir: http://java.about.com/cs/technologies/a/ matrix_reloaded_3.htm (stanje: 25. 11. 2003) 3. Prim. http://whatisthematrix.warnerbros.com/ rl_cmp/new_phil_driver2.html (stanje: 25. 11. 2003) 4. Prim. http://whatisthematrix.warnerbros.com/ rl_cmp/new_phil_mckenna.html (stanje: 25. 11. 2003)