135. Strollfta. I Uilliiil. i pmbljik. 16. foiija 1913. XLUI. iBlo. HRB Jani TOrm fl^B HKhB fi^H m^^I^H ^1^1 ^^H ^^1 ^^^^H ^^^L ^^^H ^^^H ^^^^L ^^^H ^^H ^^^^H fl^^^^^^^^B 2flw5 JBmB fBsS ffPSf B^B ^H^b .Slovenski Narod" velja: ▼ Ljubljani na dom dostavljen: ćelo leto ••••••• K 24 — pol leta....... 12- ittrt leta .•••... 6 -sa mesec .«••«. . 2— v upravništvu prejeraant ćelo leto. . . . # • . K 22 — pol leta .,«•••• » 11 — četrt leta '.•••.• . 550 na mesec •••••• . 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračaJo. Uredništvo: Knaiiova ailca St 5 (v prftličju levo.) telefon it 34» IifeaJ* vsak ian ivećer tivienUI aedellt Ib praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin Pri več}lh fnsercijah po dogovoru. Upravnižtvu naj se pošiljajo naročniae, reklamacije, inserati i. t d, to je administrativne stvari. —— Posamema itevilka velfa 10 vinarfev. ——— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Marodna tiskaru*" tsMon it Si. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčljo: ćelo leto ..••••• K 25' — pol leta .«*•••• • 13 — četrt leta •••••• • 6'50 na mesec ..«•«• ■ 230 ćelo leto... . . K 3fr— za Ameriko in vse druge dežele: ćelo leto.......K 35,— Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpraTĐlštvo (spodaj, dvorišče levo). Bnaflova ulica tt, 5, telefon Si 85. Kupljeni in prodani. V jugoslovanskih deželah, zlasti v Dalmaciji, v Bosni in na lirva-škem vladajoče razmere, so gotovo opravičevale pričakovanje, da bodo jugoslovanski posianci v poletnem zasedanju državnega zbora nastopili z brezobzirno energijo. To se je smelo toliko bolj pričakovati, ker so prav hrvaški listi to napovedovali in zatrjevali. da se mora omenjenim razmeram na vsak način narediti konec. Ljudska nevolja zaradi neustavnih razrner na Hrvaškem in policij-skega absolutizma v Dalmaciji je dobila v državnem zboru res krep-kega izraza. Biankini, Tresie - Pa-vičic, Čingrija__nasropili so krepko in odločno. Slovenski klerikalci in ž njim: združeni hrvaški pravasi pa so po-stopali drugače. V zadnjem zas^da-nju so zaradi neustavnih razmer na Hrvaškem delali še obstrukcijo. zdaj pa, ko so se vse razmere na sioven-skem jugu še pooštrile, ko so postale v Dalmaciji naravnost neznosne. so pa slovenski klerikalci in hrvaški pravaši opustih obstrukcijo in opozicijo in se pogajajo z vlado za ccn<;. za katero bi stopili v vladno siužbo. Že o trenotku, ko je odstopii dr. Iniiibić, ki je bil od jeseni načelnik kluba siovenskih in hrvaških kleri-fcalcev, ter je prišei zopet dr. Šuster-sic va površje. je vsakdo slutil, da tiči v tem več, kakor personalna sprememba, da pomeni to opustitev dosedanjega opozicijonalnega stali-šća in prehod v vlndni tabor. Vlada kupuje glasove in je pripravljena jih drago plaćati. Posebno še ker se češke stranke združujejo proti vladi. Vlada želi kupiti tuđi slovenske klerikalce in njih hrvaško slnžinčaa in — dr. Šustersič je vodno iia prodaj, sedaj bolj kakor kdaj popr^j, ker mu teče voda v grlo... Pogajanja so v teku in dr. Su-steršič je, kakor smo že poročali, stavil svoje pogoje. Med drugim za-hteva, l'u poljedelsko ministrstvo r.e srne v razporu med kranjskim u^že!-nim odborom in med ljubljansko mestn} občino zastran vodne sile na Ljubljanici odločiti po pravici in po- stavi, nepristranski in pošteno, nego da mora ugouiti zahtevi dež. ođboia, pa če bi bilo vse zakone na glavo postaviti in pravici v obraz pljunili. ■Spiošna konstelacija v zvezi z razmer^ini v ministrstvu jamci;«) žalibo^, ua se sistem, ki se prakticira proti .lugoslovanom, ne premeni. Na Hrvaškem, v Dalmaciji in v Bosni ostane vse tako, kakor je zdaj, kveč-jemu da postane še hujše. Samo potom najodlrčnejšega boja se da tu kaj doseči To pa klerikalcev in hrvaških iiavašev nič ne ženira. Če se že za narod ne da nič doseči, s > pa prir»ovijeni se zadovoljiti z Jrti-gimi koncesijami. \a jesen so zaia \\ teh »azrner delali obstrukcijo, zdai pa so napravljeni prodati vse :n priznati **se. kar vlada hoće. seveda samo prr«i primernemu plačilu. To pla'iio bodo dobili, saj ne zabtevajo ine takega. čeniur bi imele druge stranke vzroke nasprot'jva-ti. 'Iako bo vfada slovenske klenkiil-ce in ir'ihne tovariše hrvaške pra-vaše lepo kupila in služili ji bedo zopet do prve prilike, ko se bodo dalo stavkaii in zopet kako novo piaćilo izprešciti. Klerikalci in hrvaški pravaši bodo od vlade kupljeni — prodan pa bo pri Xq\ grdi kupčiji slovenski in hrvaški narod. M slisti v Spodnji Šišfti. V soboto zvečer ie sklicalo politično društvo ^Vodnik^ v Siski ja-ven shod v prostorih pri Kankcrtu. Na dnevnem redu shoda so bile ob-činske zadeve sploh in perece vpra-šanje vodovodnega vprašanja v £i-škL Shod je bil zelo dobro ohiskan. Navzoči so bili obeani brez razlike narodnosti in političnih strank vseh slojev. Shod je otvoril g. Cimer-m a ti. Pozdravi I je navzoče, posebno pa liubljanskega župana g. dr. Ivana Tavčarja, ki se je rade volje odzva! kot govornik na Oiodu. Na predlog g. M a n d c 1 j c a s*a bila oglasno izvoljena za pred-sednika shoda g. Cimermai, za zapisnikarja pa g. Kolman. Nato je g. Cimerman poudarjal, da je sklicalo shod društvo »Vodnik pred vsem, da odgovori stvarno -hodu socijalnih demokratov pri Anžoku, na katerem shodu so padla razna sumničenja, ki se popolnoma neute-nieljna in katera je narekovala gotovo le strankarska strast, kar je jasno že zaradi tega, ker so bila ta sumničenja brez vsake dejanske podlage. — Nato je poročal gospod Kralj o občinskib zadevah v občini Spodnje Siške. Q. Kralj je poicčal sledeče: Politično društvo »Vodnik« je smatraio za svojo dolžnost dati ob-činskemu odboru, ki je bil izvoljen na njegovem programu, priliko, na javnem shodu obrazložiti tekoče oh-činske zadeve, predvsem pa pojasniti nekatere sklcpe, ki so bih storjeni v zadnji seji dne ZO. maja. Ti sklepi so dali našim nasprotnikom tako socijalnim demokratom, kakor kleri-kalccm povod, da so tuđi sklicali ja-ven shod, na katerem so po stari navadi udrihali ali vsaj hoteli udrihati po našem naprodnem občinskem odboru. Stara pesem: sedanji občinski odbor ni še ničesar storil za napre-dek občine. ker je preneumen, pač pa je prišei zdaj z zvišanjem občinskih naklad, in bo moral te naklade še zvisati, ker hoće prevzeti v iastno oskrbo vodovod. Vsem vam je znano, da je prav lafrko kiičati, in eden najhvaležnejših novodov za kricanje js ravno zviša-nje naklad. Vsake naklade, najsi so take ali drugačne pomenjajo zviša-njc že itak visokih davčnih breinen, in plačevanje teh je gotovo vsakemu neprijetno. Zelo koinodno je kričati: dajte nam lepe, gladke ceste, raz-svetlite nam jih tako, da bo ponoći vsaj polovico tako svetio kot po-dr.evi, preskrbite ubožee, napravite javna otroška igrišča, ljudske ko-peli, ljudske knjižnice, ogrevainice, brezplačne zajtrkovalnice in ne vem, kaj še, zahtevati pa obrnem, da ne srne vzdrževanje vseh teh naprav niri najmanj obremeniti davkoplače-vaica. Današnja moja naloga je, raz-Icžiti vam, zakaj so se naklade zvi-šale in kako so se zvišale, katvsno škodo pa borno imeli s prevzetjem vodovoda, vam bo pa poročal župan ljubljanski g. dr. Ivan Tavčar, ki je bil tako prijazen, da se je tuđi od-zval povabilu društva »Vodnik«. — Prvo torej, kar je pojasniti, je, za- kaj so se naklade zvišale. Oprostite, da vas bom nekoliko moril s števii-kami, ali to je neobhodno potrebno, če vam hočem pojasniti, zakaj je občinski odbor prišei do tega soglasne-ga sklepa. Poudarjam še enkrat, so-giasnega sklepa, kajti tuđi zaupniki socijalno demokratične stranke, ki so v občinskem odboru, so složno glasovah z nami, kar je najboljši dokaz za to, da je bilo zvišanje nujno in potrebno. — Pri sestavi proračuna za 1. 191,3. je občinski odbor gie-dal na to, da zadovolji občane, da izpolni obljube, ki jih je dal volilcem. N?jveč tožba je bilo v Spodnji Siški zaradi čest in zaradi razsvetljavc, nadalje pa zaradi vode, ki je ob vsa-kem deževju zastajala tako na giav-ui državni cesti, kakor na občinskih cestah. Zato se je občinski odbor zavze! v prvi vrsti za to, da odpra-vi koiikor rnogoče te nedostatke. V kakšni meri je to storil. zadestuje, če primerjamo proračun za 1. 1911.. ki ga ie sestavil bivši župan g. Pogač-nik s svojimi zvestimi socijahio-cemokratičnimi zavezniki in pa proračun za 1. 1913., ki ga je postavil se-cianji napredni občinski odbor: za ceste v 1. 1911. 1700 K, v 1. 1913. 5*".5O K; za razsvetljavo v 1. 1911. 840 kron. v 1. 1913. 2200 K: za odpravo vode v I. 1911 0 K. v 1. 1913. 5M00 kron. Ce primerjamo te postavke, se nam samo pri teh pokaže razlike 10.310 K. So pa še druga, ki jih irnajo istotako g. socijalni demokratje na vsakem shodu na jeziku. — Preskr-ha ubogih v 1. 1911. 1442 K, v 1. 1913. 3910 K: šolske potrebščine v letu 1911. 4837 K 25 v, v 1. 1913. 10.459 kron ^0 v. Pri teh dveh postavkah je zopet razlike za 9089 K 95 v, s prej-Snjimi 10.310 K, skupaj 19.399 K 95 vir. Se nekaj priđe v poštev. Klerikalno - socijaldemokratični občinski odbor je prevzel prerničnega občin-skega premoženja t. i. gotovine v blagajni in vlog naloženih v hranil-nicah okroglo 23.000 K. — Koncem svoje dobe pa je zapustil še 14.000 kron, torej je niti v dveh letih svojega županovanja porabil razpolož-ijivega občinskega imetja približno 9000 K; med tem ko je župan gosp. S e i d 1 prevzel skoro edino le tišti denar, ki je v hranilnicah vinkuliran in se ne srne rabiti. S številkami sem pri kraju. Upam pa, da so vam te jasno pokazale, da naš napredni občinski odbor ni hotel ostati samo pri obljubah, kakor nam predbacicajo socijalni de-nokratje, marveč je pokazal, da so slev^ila obljubam tuđi dejanja. Mislim, da mora vsak, ki ni preveč strasten strankarski nasprotnik, ki noče iz strankarske zaslepljenosti ničesar dobrega priznati svojemu nasprotniku, priznati, da so danes na.še ceste v prav dobrem stanju, da smo skušali koiikor mogoče spraviti tuđi vodo z občinskih čest s tem, da smo napravili več požiralnih jam. Zato pa je župan izdal za manj kot enoletne dobe svojega županovanja samo za ceste 3072 K. Vzlic temu pa, da snio stavili v proračunu več kot še enkrat tako visoke postavke za ceste, uboge in solo bi ne bilo obein-skmu odboru zviševati naklad na direktne davke, ako bi nam bil hotel ostati deželni odbor na strani. Z ^okrožnico z dne 18. marca 1912., št. '6069, je deželni odbor nasvetoval vsem županstvom, naj pri sklepanju v pokritje primanjkljaja gledajo na to, da sklenejo naklado na žgane pijace. In sicer pravi deželni odbor, da srne znašati naklada od vsake hekto-literske stopnje alkoholovine navad-nega žganja 40 v in 20 v od litra po-slajenega žganja. Občinski odbor se je tega tuđi poslužil in je sklenil pobirati višjo naklado na žgane pijace. E>o sedaj smo pobirali po 18% od vsake hektoliterske stopnje alkoholovine navadnega žganja in samo 3 v od litra poslajenega žganja, teh do-hodkov je imela občina okroglo 2H00 K na leto. Ako bi se nam bila dovohia pobirati naklada, kakor jo je priporočal sam dežnlni odbor, bi imeli vsaj 2V2krat več dohodkov, torej vsaj 5000 K in s tem bi bil naš priinanikljaj že precej pokrit. Toda deželni odbor nam je dovolil pobiranje samo 22 oziroma 10 v od litra, dasiravno imajo vse občine v ljubljanski okolici dovoljene višje na-khde na žganje, tako Moste, kjer se pobira baje ćelo 50?ć naklada od žganih pijač. Ker je občina Spodnja :>iška veliko premajhna, da bi si mogla ustanoviti samostojna dobič-kanosna podjetja, ki bi ji pomagala kriti izdatke, je morala seči nazadnje LISTEK. Dolga roka. M. G a r d e n h i r e. Prvo poglavje. Slučaj v poslaništvu. Nekega septembrskega dne sem se peljal v VVashington, da se dogovorim s svojim klientom o nakupu nekaterih vrednostnih papirjev. Ker ie bila mrs. Barrister, moja tašča, par dni bolna, sem moral te dni izostati iz pisarne, vsled česar tuđi ni-sem mogei videti svojega starega prijatelja Le Droit Connersa. Koiikor sem ga poznal, se je ta čas skoro gotovo zabava! pred slikarskim sto-jalom v svojem samotarskem ateli-jeju ali pa je čital franeoske romane, ki so se mu tako zelo priljubili. Po njegovem mnenju so znali pisati edi-nole franeoski pisatelji, s katerimi se je mogei z ozirom na ženialiteto me-riti samo Poe. Moje domaće zadeve me za nekaj časa nišo več skrbele in tako sem se mogel zopet brigati za svoje posle, ki sem jih tako dolgo zanemar-jal. Ker pa svojemu klientu nisem naznanil prihoda, ga nisem dobil doma. In tako mi ni preostajalo nič dru-gega, nego še enkrat se pripeljati v VVashington ali pa čakati na svojega kilenta. Odločil sem se, da ga poca- kam. Washington je kakor London mesto s čudnimi klimatičnimi razme-rami, in ta dan je lilo kakor iz škafa. Hitel sem torej po mokrih cestah, kjer so v lužah že odsevale električne obločnice, od finančnega ministrstva v hotel, v katerem sem se nastanil. Kar naenkrat mi nekdo potrka na rame. Orbnil sem se ter spoznal Connersa. »Halo!« je zaklical. »Predno sem zapustil New York, sem vam telefo-niral, na kar mi je sladek in Ijubek glas odgovori!, da ste tukaj. Kakor vidite, me torej ni prav nič iznenadilo, da sva se sešla. Toliko časa nisem ničesar od vas slišal, da sem se že bal, da ste morda zboleli; vendar pa me je oni Ijubki glas pomiril. Zelo ine veseli, da vas zopet vidim.« »In kaj vas je dovedio sem?« sem vprašal, ravnotako vesel. »Radovednost, veselje do raznih doživijajev in pa ono nepremagljivo nagnenje, vmešavati se v stvari, ki me pravzaprav — prav nič ne bri-gajo. Gre za jako interesanten slučaj v diplomatičnem zboru, ki je baje pretežak za pravega detektiva. Kakor torej vidite, zelo resna stvar.« »Nedvomno,« sem odgovoril s kar največjim zanimanjem, kakor pri vseh slučajih, s katerimi se je bavil ta dobroznani, iznajdljivi amaterde-tektiv. »Ali mi lahko kaj o zadevi sporočite?« »Že več smem storiti,« je odgo-voril ter se prijazno nasmehnil. »Sprejel vas bom ćelo za svojega zaveznika. Vodstvo postopanja si v^sekako jaz pridržim, ker sicer bi moral vaše sodelovanje hvaležno od-kloniti. Stopite z menoj v mojo sobo. Ravno dovclj imam še časa, da vas seznanim s trenotnim stanjem ćele zadeve.« ^Famozno, da sva se sešla,« sem pripomnil, ko sva stopila v pisarno hotela, kjer je dobil Conners ključ od svoje sobe. »Jaz sem popolnoma sam tukaj in sem že nameraval zvečer obiskati gledališče.« »Kar boste zdaj slišali, je intere-santnejše nego vsaka komedija,« se je smejal moj spremljevalec, »prav gotovo pa tako romantično in razen-tega ima še to posebnost, da je res-nično.« V Connersovi sobi se je videlo, da se je sedanji stanovalec v naglici naselil v njej, kajti na postelji je ležala odprta torbica za akte, poleg te potni neceser, na tleh pa večji kovčeg, na omarici pa krtače, glavniki, zavratnice in zavratniki, vse zmeta-no in zmešano. »Pri brivcu sem bil,« je pojasnil in opravičil Conners veliki nered, »in od tam sem šel takoj par čest dalje, da si kupim posebno vrsto cigaret, ki sem jih danes popoldne videl v neki prodajalni. Danes zjutraj sem došel sem; kako dolgo bom ostal, to je popolnoma odvisno od uspeha mojega zasledovanja. Ni še izključeno, da me zadeva eventualno povede še v Evropo ali v Južno Ameriko, zato imam toliko prtljage,« je pristavil ter pokazal na kovčeg. »Vendar pa me nočete morda tako daleč zaplesti v zadevo?« sem vprašal ter se zasmejal. »Upam, da tuđi jaz ne pojdem tako daleč,« je odgovoril. »Če pa že kaj prevzamem, tedaj izpeljem to tuđi do konca. Nisem še videl svojega klienta, hočem pa ga Čimpreje po-iskati. Navadno prihajajo seveda klienti k meni, vendar pa moram včasih napraviti izjemo, če gre za dame ah visoko stoječe osebe. Po-vejte mi, ali jemljete na svoja kupčij-ska potovanja salonsko obleko s seboj?« »Samo če grem v VVashington,« sem odgovoril. »Dobro! Vsekakor je mogoče, da jo boste morali obieči. Zazdaj se hočem jaz v galo obieči. Med tem časom čitajte to pismo.« Pri tem mi je vrgel Conners neko pismo, ki sem je hitro ujel, ter na-daljeval: »Pismo se vam bo v marsi-katerem oziru zdelo zelo čudno, kajti razodeva globoko znanje človeške psihe. Moralisti se vedno čudijo, zakaj zločinske narave koncentrirajo vso svojo eneržijo na kaznive stvari; ženij, ki more dobro ponarediti ban-kovec, bi po njihovem mnenju ravnotako uspešno zavzemal mesto banč-nega ravnatelja. Toda ravno v tem je ona crna točka! Ta ženij ne čuti niti poželenja, da bi postal bančni ravnatelj. Njegov perverzni okus smeri le k protizakonitostim kakor iskra k kisiku.« Pismo, ki sem je imel v roki, je bilo v bogato vtisnjeni kuverti iz debe-lega papirja in moderne kvadrataste oblike. Obstojalo je iz umetniško litograiiranega vabila, ki je bilo precej veliko, in pa iz pisma, pisanem s pisalnim strojem na uradnem papirju enega izmed najvažnejsih poslani-štev. Pismo je imelo sledečo vse-bino: »Spoštovana milostiva gospa! Po naročilu poslanika pošiljam Vam kot soprogi enega izmed najugled-nejših državljanov naše države vabilo k plesu, ki se bo vršil 28. t. m. na poslaništvu in ki se ga bodo udele-žiii člani diplomatičnega zbora kakor tuđi najvišji vojaški krogi. Da, ćelo načelnik naroda bo s svojo navzoč-nostjo odlikoval to slavnost, ki bo vsled tega najsijajnejša prireditev te sezije. Upamo tedaj, da Vas ne borno pogrešali med vodilnimi osebami, katerim se je poslalo kakih tristo vabil. Menda mi ni treba omenjati, da je priloženo vabilo namenjeno samo Vam, vendar Vas pa moram kar najvljudneje prositi, da smatrate vabilo do slavnostnega večera kot strogo zaupno. Naše poslaništvo je moralo namreč večje število visoko stojećih oseb preiti in te bodo nedvom-no ozlovoljene, če bodo izvedele, da smo tuđi na zunaj poslali vabila. (Dalje prihoOiiJi&)J Strm 2. SLOVENSKI NAROD. 1 35 Štev. po zvišanju naklad. Le vsled tega 1 torej, ker je hotel občinski odbor vstvariti mnogo koristnih stvari, ne da bi bii obremenil občane, pa ni mogel izvesti svojih načrtov tako, kakor je bilo proračunjeno, )e v zadnji seji moral skleniti zvišanje, da ne priđe občina v zadrege, Zvišanje na-klaa pa je bilo dvoje vrste: Skleniio se Je zvišati občinske naklade za o% in uvesti takozvani šolski nov-čič. Zvišanje 5fc občinskih naklad pač ne bo srednjih in nižjih slojev zadelo skoro čisto nič. Odmerijo se te naklade po zemljiščnem, hišno-najemnem davku, po občni pridob-nini, pridobnini od veČjih podjetij in po prihodnini. To zvišanje pomeni za občino 2628 K 35 v več dohodkov na lelo Kot dosedaj. Če pomislimo, da je v Sp. Šiški najmanj 700 takih ljudi, ki plačujejo občinske naklade, priđe povprečno na vsakega nekaj manj kot 4 K, to se pravi; majhen obrtnik in majhen hišni posestnik bo plačai mogoče 20 ali 30 v več davka na leto, velika podjetja pa bođo pla-čevala tuđi do 50 K več na leto. Z zvišanjem občinskih naklad torej ubožnejši sloji ne bodo nič prizađeti. Preidem k vpeljavi takozv. šolskega novčića, ki ga imenujejo naši na sprotniki kot nemoralen, nepraviien nedopušten in ne vem kakšen davek Še. — Do tega sklepa je privedlc ob-činski odbor predvsem dejstvo, da so naši stroški za vzdrževanje sole za naso občino razmeroma zelo visoki. Šola nas stane na leto do 22.000 K. Pripomnim tukaj, aa teh stroškov nikakor ne smatramo za nepotrebne ali pa previsoke, ker smo morda nasprotniki sole, marveč ugotovim samo dejstvo, da so izdat-ki visoki. Ako bi nam bilo mocroče, vsaj del teh stroškov dobiti na kakšen drug način, kakor pa iz tekočih dciiudkov občine, bi bilo m;«^coče ta uenar porabiti se za druge isoristne javne napi^ve. In tako smo oriš'i c"o tega, naj bi vsakdo, ki stanuje v Sp. Šiški, nekoliko prispeval k vzdrže-vanju sole. Starši, ki imajo svoje otroke na tej soli, pač lahko iz hva-lenosti nekaj žrtvujejo, saj jim je občina vstvarila solo, kakršnih je malo na Kranjskem. Drugi spet. ki nima-jo otrok, pa ta davek toliko lažje plačajo. ker nimajo drugih izdatkov za otroke. Sklenili smo torej, naj se pobira 2cc šolski novčič. Razume se to tako-le: Vsak, ki ima stanovanje v Spodnji Šiški, plača od vsakih 100 kron stanarine na leto 2 K za solo. Tuđi vsak hišni gospodar bo moral plačati od svojega stanovanja toliko, kolikor odpade na njegovo stanovanje. Marsikdo je rekel in se pravi: Z uvedbo tega davka so naibolj udar-jeni najnižji sloji. Pa temu ni tako. Ako bi se ne mogel uvesti Šolski novčič, bi se morale zvišati občinske naklade na najmanj 50 cc. V istem hipu pa bi zvišali vsi hišni gospodar-ji najemščine za stanovanja, vsi obrtniki in trgovci bi podražili svoje izdelke oziroma blago, sploh bi vsak, ki bi le mogel, zvrnil to zvišanje naklad na tistega, ki je od njega odvi-sen. in tako bi prišlo vse breme zvi-šanja na tište, ki tega ne morejo ni-kamor več prevaliti t. j. na najnižje, na delavske sloje. Ako se torej uvede pobiranje šolskega novčića, kakor je to že rnnogokje vpeljano, bo plačai delavec na leto 2 ali 4 K. Ako pa bi se zvišale občinske naklade na 50% bo plačai delavec najprej dražje stanovanje — in hišni gospodar mu ne bo zvišal stanovanja za 2 K, marveč najmanj za \2 K, — po-leg tega pa še pri vsaki reci, ki jo bo kupil, najsi bo meso, moka, obutev, obleka, torej pri vseh rečen, ki jih potrebuje, več kakor do sedaj. Zdaj pa izračunajte, koliko bi potem pla-čali na leto več. Tako pa bo hišni gospodar mogel zahtevati n. pr. pri onem, ki plačuje danes 200 K stanarine, na leto še 4 K posebej za solo, ali'četrtletno 1 K, če pa mesečno plačuje, pa 33 v. Nad tem se pač nihče ne o mogel pritoževati, občina pa bo od tega imela dobička čez 6000 kron na leto in s temi bo mogla izvršiti marsikaj, kar bo prišlo v prid vsem občanom. (Konec prthodnjič.) Đogodkl na Balkanu. Odgovor bolgarskega kralja na carjevo brzojavko. Z 11. juniiem datirani brzojavni odgovor bolgarskega kralja na brzojavko ruskega carja, se glasi: Spre-jel sem brzojavko, s katero je Vaše veličanstvo v svoji skrbi za mir in slovansko reč neposredno name apeliralo glede težke krize, vsled katere trpe naši odnošaii z našimi zavezni-ki in ki so io, žal, le - ti sami povzro-čili. Resnici na ljubo moram Vaše veličanstvo spomniti na to, da je moja vlada, globoko prevzeta od odgovornosti, ki bi jo sprejela, če bi šla po tirugem potu, že vnaprej ugodila ču- stvom Vašega veličanstva. 2e dne I 13, aprila t, L se je faktično obrnila na gospoda Sasonova, da ga prosi, naj pomiri razburjenje na obeh stra-neh meje s tem, da povabi obc stranki, naj se podvržeta razsodbi, kakor je določena v njuni pogodbi- To po-vabilo se je bilo izvršilo. Moja vlada jo je takoj sprejela. Kar se tiče srb-ske vlade tedaj je le nadaljevala politiko, katere poslednji oglas, izjava ministrskega predsednika Pasića v skuščin.je v moji deželi povzročil tem večje razburjenje, ker je bila preči-tana v trenotku, ko se je pripravljal sestanek ministrskih predsednikov. Vaše veličanstvo torej ne bo odklo-nilo, priznati, da je bila Botgarska zvesta svoji besedi, da še vedno pri-čakuje, da bo Srbija na enak način in po vzgledu Bolgarske sprejela razsodbo in da ravno Srbija, ki se noće podvreči temu razsodišeu ter izdaja sovražne izjave proti Bolgar-ski, ne preneha ustvarjati nevarno-sti bratomorne vojne. To vojno bi jaz in moja vlada bolj obžalovala, nego marsikdo drugi. Mi odkrito želimo, jo preprečiti, vendar pa ne moremo nastopiti proti enodušnemu ogorčenju, ki so jo povzročili pri celem mojem narodu po nezaslisanem trudu in zmagoslavnih zmagah poskusi naših zaveznikov, ki so hoteli iztrgati v nasprotju s pravico in zapriseženo zvestobo najsvetejše sadove tega truda, teh zmag. Bolgarska nima satno pravice do Makedonije: ima tuđi neizogibne dolžnosti do prebivalstva, ki je bilo vedno bolgarsko in ki boce tako ostati za vsako ceno. In Vaše veličanstvo se blagovoli spominjati, da je te dolžnosti Rusija sama skozi leta priznavala. * Odgovor kralja Petra. Na carjevo brzojavko je odgo-voril kralj Peter brzojavno. V prvem delu odgovora se zahvaljuje kralj za njegovo očetovsko skrb, da se prepreci bratovska vojna in za njegovo pozornost napram Srbiji in Jugoslo-vanom. V drugem delu natančno po-jasnjuje, da zahteva življenjski interes Srbije, da pripade glavni del, od srbske armade osvojenega ozemlja, Srbiji. Poudarja se, da bo Srbija pri tem ostala, četudi bi po razsodbi Rusije ne bil priznan južni del Makedonije Srbiji. V tem slučaju bi v deželi nastalo razburjenje. ki bi onemogo-čilo mirni razvoj, ter spravilo vlado in dinastijo v jako mučen položaj. Pariški »Temps- poroča iz Pe-trograda. da smatra car odgovor bolgarskega kralja in srbskega kralja za zadosten. Sasonov bo takoj pova-bil ministrske predsednike balkanskih držav v Petrograd. • • * Nemiri v Makedoniji. Kakor poročajo sofijski listi, so v onih delih Makedonije, ki so jih za-sedli Srbi, izbruhnili resni nemiri. Bolgarsko prebivalstvo, ki so je Srbi nasiloma uvrščali v armado. so se v mnogih krajih vzdignili proti Srbom. Moštvo bolgarske nar^inosti beži z orožjem v gorovje, da se boju-je proti Srbom. Resni nemiri so izbruhnili v Kmševem. Srbske čete so prihitele na pomoč slabi posa^ki ter cernirajo mest^^ Grški princ v Belgradu. Orški princ Nikolaj je došel v soboto zvečer v Belgrad in je bil tri ure gost srbskega kralja, na kar je nadaljeval svoje potovanje na Dunaj. Kakor se govori, ima baje princ posebno misijo, ki naj jo izvrši v Belgradu in v Petrogradu. • * * Crnogorske priprave. S Cetinja poročajo, da crnogorska vojna uprava koncentrira tri brigade proti Peči, ki naj bi imele nalo-go, odkorakati v slučaju srbsko - bolgarskega konflikta v pozicije v Sandžaku, ki bi jih zapustile srbske Čete. * Romunska. Kakor se ie izvedelo, se je romunska vlada pred par dnevi, ko se je konflikt med Srbijo in Bolgarsko poostril, odločila za delno mobilizacijo. Mobilizirani naj bi bili prvi trije zbori, in krali Karei je že podpisal zadevno naredbo, ki naj bi bila objavljena v petek. * Umor velike?* veziri«. Po dve- in triurnem streljanju na že omenjeno nišo v Peri, v blizini nemškega konzulata, so aretirali tri morilce velikega vezirja, in sicer stotnika Čerkeza Kiazim beja, ognje-gaškega poročnika Ali beja in neke-ga ScfkUa. Sefki ie baje odpu&en mornariški častnik, ki je bil znan pod imenom šerif paša. Potrjuje se, da so aretirali Tahir Eddina, brata Damad Saliha paše in ustanovitelja entente - liberale. Kior Emin in neki sotrudnik »Ikdama« sta bila tuđi aretirana. Kakor poroča * Tanin«, so upali zarotniki, vreČi mi-nistrstvo. Morilec Zia je 1. 1907. umori! Albanca Mustafo, ki je umoril brata Zie. Zia je bil takrat obsojen k smrti, vendar pa se mu je posrećilo pobegniti. Baje pa je bil aretiran tuđi po-veljnik čataldske armade, general Abuk paša. Abuk pasa je prišel na povelje vojnega ministrstva v Carigrad, kjer je bil v poslopju vojnega ministrstva aretiran. Abuk pašo sma-trajo za voditelja ligaški Častnikov. Atentator Topal Tevfik je delo- ma priznal. Povedal je tuđi imena so- krivcev. Govori se, da bodo vsi mo- rilci sumarično obsojeni in obešeni. * • Ćataldska armada. »Kolnische Zeitung< poroča iz Carigrada: Vlada je takoj vse odredila, da postavi čete, ki se zbirajo že več dni v S. Stefano, proti čataldski armadi, če bi ta eventualno prikora-kala proti Carigradu. Spričo te mož-nosti so tuđi zastopniki tujih velevlasti in pa poveliniki tujili vojnih la-dij preiskali položaj in odredili vse potrebno. Armenci. Tripelententa bo v par dneh predložila turski vladi noto, v kateri se bo zahtevala takojšnja uvedba obljubljenih reform v vilajetih, kjer sta-nujejo Armenci. Slike iz vojne. Mapisal Mile P a v 1 o v i ć. VIII. Nov naraščaj. Vsi se ga spominjamo, vsi s spo-štovanjem izgovarjamo njegovo ime. Najvdanejši svojemu poslu, naj-navdušenejši v štabu dunavske divizije je bil mladi stotnik Zdravković, adjutant. Glasno je izražal željo: da bi mi bilo dano, udeležiti se borbe in sode-lovati pri velikih dogodkih. »2elim borbo, želim zmago, želim smrt!« Prvi dan bitke na Kumanovu je nosil raporte, da se mu je penil konj. Opazoval je strahovito borbo in obžaloval, da mu ni dano se je ude-leževati- Padel je poveljnik polka, padel poveljnik bataljona, padli so poveljnik čet in vodniki. Treba je bilo na-mestnikov. Zdravković se je sam javil in prosil za komando. Tistega dne zvečer mu je divizijski poveljnik poveril komando pr-vega bataljona. Zdravković je bil presrečen, da se bo mogel aktivno udeležiti vojne. Se tište noči je zapustil štab in pre-vzel komando. Bitka ni prenehalr Drugega dne se je nadaljevala s še večjim ogorčenjem. Poveljnik je hitel od ene čete do druge, bodril svoje ljudi in jih navdu-ševal z ognjevitimi in rodoljubnimi besedami. Vojaki so prodirali proti sovražniku pevajoč. Sovražnikova krogla ga je hitro našla in ga zadela v spodnji del te-lesa. Rana je bila težka, nevarna, operacija riskantna, zdravnik v skrbeh. Mladi ranjenec je ležal na postelji, zri vznemirjenega zdravnika in bolničarje, opazil njihove trudne in zaskrbljene obraze in vprašal s slabim glasom: »Kaj pa je?« Zdravnik se je prisiljeno nasmeh-nil, kakor da bi bil brezskrben in ravnodušen ter poskusil potolažiti ranjenca. »Nič ni — ni tako nevarno, ne bojte se, gospod stotnik.« Blag usmev se je razlil preko smrtno bledega lica plemenitega junaka. Oči so se mu ovlažile. »Ej, doktor, zakaj me tolažite, kaj me hrabrite? Čemu to? Ne vpra-šujem jaz zase . . 4 Vi mislite, da je mene strah pred smrtjo. Ne bojim se smrti in nisem se je nikdar bal...« »A pravim vam, da ni nevarno.« »Ne vprašujem zase. Ni to glavno.« »A kaj je glavno?« »Qlavno je to, da - li smo zma-gali?« Zdravnik je zadivljen ostrmel. Ni mogel razumeti tolike Ijubezni do domovine; ranjenec, nad katerim že lebdi sen smrti, prezira smrt, prezira življenje in ima eno edino željo, da slili o zmagi srbske vojske. Zdravnik jasno vidi skorajšnji konec, tragedijo tega junaka: senca smrti plava okrog postelje in polagano gasi plamen življenja, ki drhti kakor krilo ranjenega goloba v glo-bini svetlih in pametnih oči, na čelu se pojavljajo iz znojnic drobne kapljice ledenega potu kot predznaki skorajšnje smrti. Toda očaruje ga to preziranje smrti. To je nov naraščaj, ki razumeva svojo preprosto in vzvišeno nalogo, vse dati za srečo svojega naroda, za slavo domovine . . . Zdravnik ie zamahnil z roko in okrenil glavo na stran, da bi smrti posvećen junak ne opazil njegovih solznih oči. »Sovražnik beži y paničnem strahu, naši ga preganjajo! . . .« Ranienčevo lice je oblila rdeči-ca, oči so se mu zaiskrile v čudnem sijaju. »Sedaj mi je lahko . # .« To so bile poslednje njegove be-sede. Umri je z usmevom na ustnicah. Štajersko. Iz Trboveli. Iz obrtniških krogov smo dobili dopis, v katerem se prav oštro grajajo nekateri nedostatki in razvade, ki delajo škodo domaćim obrtnikom in davkoplačevalcem. Tako je bilo sklenjcno v občinskem odboru, da smejo ostati potovalni cirkusi, kino - gledališča in enaka podjetja, ki nišo v domaćih rokah in imajo od njih dobiček tujci, najdalje 48 ur v kraju, a sedanji kino ostane celih 14 dni! Dalje se v »Delavskem domu« prodaja pijaca tuđi nečlanom, dasi je gostilna samo za člane. Po hiši hodi toliko krošnjarjev, da jih kar mrgoli in bi človek mislil, da je v Trbovljah vsak dan sejm. Domaći gostilničarji in trgovci naj pa žive od zraka in božje besede. Priobcujemo glavne ocitke iz omenjen. dopisa, da se napravi red, kjer ie mogoče in ne bo nepotrebne nezadovoljnosti. Iz Celja. (S t a v b n e r e č i.) V Celju popravljajo, oziroma delajo nov strop na drugo nadstropje rotov-ža. Dosedanji strop je namreč sprh-nil, ker je streha nad njim neumestno izdelana. Na sredi rotovške hise imamo namreč proti nemški cerkvi v strehi velik nos, streha je vzbočena kvišku v velikem trikotu in ob nali-vih dežja, posebno pa ob talitvi sne-ga zaostaja voda po žlebovih med omenjenim vzbokom in glavno streho, prejedava žlebove in premaka v sobe. V onem vzboku (»frontispicu«) je stolpič za javno uro in menda ravno ta ura je kriva, da mestni očetje vzboka in stolpiča ne poderejo in ne na pravi jo strehe, kakor je na navad-nih hišah, v eni ploskvi skozi ćelo dolgost hiše. Zdaj, ko se ravno strop pod onim vzbokom in stolpičem obnavlja, izpolnujemo samo svojo ča-snikarsko dolžnost, ko opominjamo celjski mestni urad, oziroma odbor, da odpravi oni nos z uro in stolpičem na sredi severne strani rotovške strehe. Ura je tukaj popolnoma brez potrebe, ker je ravno nasproti javna ura na nemški cerkvi, ki bi se zdaj, ko bo ta cerkev v kratkem električno razsvetljena, dala ponoči prav po ceni razsvetliti. Ako streha na rotov-žu ne bo pretrgana z onim nosom in žlebovi zraven njega, ne bo mokro-ta drla skozi streho. — Omeniti moramo tuđi stavbo novega mostu čez Savinjo. Glasilo mestnega odbora je objavilo poziv, naj se oglasijo Celjani z nasveti, kje naj bi stal novi most iz mesta na Breg. Piscu teh vrstic se zdi prostor za ta most najbolj pripra-ven iz Rakuževe ceste na cesto iz parka proti Liscam. Tukaj ni treba kupovati ali reševati nobene hiše, tuđi drugega poslopja ne. Na južnem koncu Rakuževe ceste in na nasprot-nem bregu Savinje se postavita krepka podzidka (glavi) in most se da morebiti izpeljati v enem boku. GleJ-te solkanskega! Potem pa se odpre Karolinška ulica za vozove, cesta v parku se dobro nasuje in promet gre sam ob sebi tuđi od severa proti jugu in nasprotno. Brv od grofije v park postane nepotrebna in se postavi na mesto sedanjega kapucinskega mostu. Glavni trg in sejm na njem je oproščen vozov, farna cerkev pa tuđi ropota. Novonastale hiše pod Li-scami in Savinji dobe tuđi mnogo krajšo in lažjo zvezo z mestom in leS, listje, nastel itd. se tuđi ne bo vozi! več skozi sredo mesta. Iz Ptuja. Na slavnostnem zboro-vanju ob priliki 501etnice tukajšnjega nemškega pevskega društva je imel veliko besedo ptujski protestantov-ski fajmošter Winkelmann. Izustil je med drugim tuđi te - le smele besede: »Strašilo velikosrbske države, ki hoč"e Nemcem zapreti pot do modre Adrije in Čije meje bi segale do Lip-nice, plava v velikanski in grozni obliki po zraku. Zadnji, odločilni bo} Neraštva je pred vrati in ptujsko pev- sko društvo bo stalo takrat na syo-jem mestu in gromovito zapelo bojno pesem kakor vitez Taillefer. Vzdigni-li borno svoj rneč in razvili nemške zastave ter šli z nemško pesmiio v boj. Heil nemški pesmi in nemškemu meču. Heil, heil!« Ta fajmošter ie očividno čisto pozabil, da stoji na — avstrijskih tleh. In pozabil je tuđi, da, kar se boja pijanih ptujskih germanskih pevskih bratov proti srbskim strahovom tiče, je od veličastnega do smešnoklavernega samo en kc-rak. Iz Gradca. Neko tukajšnje slovensko društvo — naslov je na raz-polago — je poslalo potom postne nakaznice v četrtek, 12. junija v Maribor denar. Kraj Maribor je bil označen na nakaznici razločno v sloven-skem jeziku. Ali glej, čudo! Pri od-daji nakaznice, oziroma vplačila znc-ska na pošti v Gradcu, filialka Beethovenstrasse, se je obrnila taru poslujoča, postarna poštna uslužber,-ka na stranko z vprašanjem: Was ist das, Maribor? Ist das noch in Oster-reich? (!) Na prijazno strankino pojasnilo, da je Maribor, nemško Mar-burg, večje mesto, ki leži na Spcd-njem Štajerskem, je odgovorila roko listaje po katastru: Der Ort Maribor kommt bei uns nicht vor! Potera pa je pri izvrševanju svojega poski jezno mrmrala pred-se: Graz ist docii eine deutsche Stadt und kommen alleweil solehe (slovenisehe) An-weisungen vor. 2alostno, a resnično! Slovenci tvorijo glasom statističnega izkaza eno tretjino vseh prebivalcev na Štajerskem, a vkljub temu v glav-nem mestu dežele poštni uradniki ne vedo, kje leži Maribor, ki je notabe-ne še dvojezično mesto in le nekaj železničnih postaj — 65 km oddaljeno od Gradca. Toliko znanja slovenskih imen na domačih tleh bi se pa vendar moralo tuđi od nemških uradni-kov zahtevati, to vsaj od takih me.st kot je Maribor. Naravnost sramotno je, da si morajo pustiti dopasti stranke tako šikaniranje od poštnih usluž-bencev. Kot Šikaniranje se srne nazivati ta slučaj; to vprašanje je bilo že radi tega neopravičeno, ker se je vendar prezentirala nakaznica, ki je veljavna Ie za promet v tuzemstvu. Smelo pa smem trditi, da je vprašala v tem slučaju uslužbenka zgolj iz jeze nad slovenskim naslovom in je hotela s tem stranko le vžaliti, vsaj ta vtisk je napravilo njeno nejevoH-no mrmranje in navedena opazka, ki ie bila že sama na sebi žaljiva. Pri tej priliki bodi omenjeno, da se mi je dogodilo na istem poštnem uradu pred nekaj tedni, da. topot pa druga uslužbenka, ni vedela kje je Ljubljana! Ker se slični slučaji pogosto ponav-ljajo in ser tozadevne tožbe od Slo-vencev večkrat slišijo, se s tem slav. poštna uprava na to opozarja in prosi, da napravi enakim nedostatkom konec. Drobne novice. Umri je nem-Škutarski tajnik nemškutarskega okr. zastopa v Ptuju, Anton Pengou, star 61 let. — Na mariborski gimnaziji se vrše ustmeni zrelostni iz-piti od 7. do 12. julija ter 14. in 15. ju-lija. Abiturijentov je 60 in 1 ekster-nist. Izpitni komisiji bo predsedoval vladni svetnik Andrej Gubo. — Dr. Korošec in dunaj ske Židi-n j e. »Sloga« ima v svoji zadnji šte-vilki sledeče »izvirno poročilo« z Du-naja: Državni poslanec dr. A. Korošec se letos ni udeležil židovskega majevega korza v Pratru. Govori se, da so tuđi tukajšnje mlade Židinje prišle na to, kar je dr. Verstovšek že pred devetimi leti trdil v ^Domovini«, da je namreč dr. Korošceva politika skozinskoz »zlobna in perfidna«. Morda so ostrašile dr. Korošca slabe dr. Krekove skušnje s Kamilo Theimer in posledice dr. Benkoviče-vega izleta na tržaški pustni korzo. — Birmovanje se vrši v dekanatu Stari trg pri Slovenjgradcu sledeče dni: 21. junija v Št. Uju, 22. junija v Starem trgu, 23. v Slovenjgradcu, 24. in 25. v Smartnem pri Slovenjgradcu, 26. v Pamečah. — O sleparjih z Iurškimi čude-ž i je predaval te dni nemški zdravnik dr. Aigner iz Monakovega v Ljubnem na Zg. Štajerskem, v Gradcu in Maribou. — Pri nadom e-stnih deželnozborskih voli t v a h v mestnem volilnem okraju Murau na Zgor. Štajerskem bo kan-didiral »neodvisni« klerikalec pl. Pantz proti nemškemu nacijonalcu Dermutzu. — Prememba urad-nih ur pri davkarijah. Od 1. julija t. 1. naprej se bodo začasno opustile popoldanske uradne ure za vplačilo davkov pri davkarijah v Celju, na Vranskern, v Smarju pri Jel-šan, na Laškem in v Gornjem gradu. — Moškega utopljenca je vrgla Drava na prod pri Marnbergu. Pravijo, da je to železniški uradnik Kovač, ki je izginil iz Št. Vida ob Glini. — V Mariboru je ustanovil zopet neki Camelli avtotaksi - pod-ietje. Vozila, bodeta dva avtomobUa* 135. štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 3. — Čudna zabava. Neki pek na Polzeli se je zabaval s tem, da je šti-rim svojim psom nalil terpentina za-daj v črevo, vsled česar so živali ^bolele in strašno trpele. Okrajno glavarstvo ga je za to mučenje živali obsodilo na 20 K globe. Korošho. Ustrelil se je s samokresom v Mozirju 351etni kolar Avgust Egart-ner. Vzrok samomora še ni znan. Tr-dijo pa, da je izvršil tgartner samo-mor zaradi slabih finančnih razmer in zaradi družinskih prepirov. Nasilni agent. K neki vdovi v Beijaku je prišel neki nemški agent in je ponujal razne slike. Med pogovorom s hčerko vdove je doznal, da je hčerka sama doma. Postal je na-silen in jo hotel posiliti. Dekle je klicalo za pomoć. Prišli so sosedje, ki so nasilnega agenta prepodili. toda prijeti ga nišo mogli. Mož je pobeg-nil, iščeta ga policija in orožništvo. Ubegli morilec. Iv. Ebner, ki je pripoznal, da je izvršil umor v Brucklu. je pobegnil iz celovške blaznice, kamor ga je oddalo dežel-no sodišče, da se preišče njegovo duševno stanje. Na begu ga je srečal neki delavec. ki ga je spoznah Hotel ga je ustaviti, toda Ebner ga je nasilno odrinil in bežal dalje. Dotični delavec je obvestil takoj policijo in orožništvo, in Ebnerja so še tišti večer zopet prijeli. Oddali so ga dežel-nemu sodišču. Primorsko. Bratski objem tržaških Neracev hi italijanskih kamorašev in iređenti-siov je vzbudil veliko pozornost ne >amo pri Slovencih, marveč tuđi pri pametnih Nemcih po celem Primorju. Odločno proti temu nastopu trža-skih Nemcev so nastopili pred vsemi Nemci v Pulju. ki boljše uvidevajo. Kako brezstidni in nesramni na--uradnega jezika. Jako oštro so na-padli zborovalci tuđi guvernerja \Vickenburga. Dnevne vesti. -r »Narodna tiskarna« je imela v soboto pod predsedstvom župana dr. T a v č a r j a svoj redni letni ob-čni zbor, ki je soglasno odobril predložene računske zaključke in poro-čilo o društvenem delovanju v mino-lem letu. V upravni odbor so bili iz-voljeni gg.: dr. Ivan Tavčar, predsednik, dr. Alojzii K o k a I j, podpredsednik. M. M a 1 o v r h, dr. Vladimir R a v n i h a r, Viktor R o h r m a n, dr. Karol T r i 11 e r in dr. Fran W i n d i s c li e r. V revizij-ski odbor so bili izvoljeni gg. dr. Janko K e r s n i k, Ivan Knez, Ro-bert K o 11 m a n, Lad. P e č a n k a in Urb. Župane. + Dr. Triller nam piše: Stoječ slej ko prej nepremično na načelnem stališču, preciziranem v moji izjavi z dne 4. junija, zapostavljani v ostalem, pokoren prepotrebni strankarski disciplini, svojo voljo soglasni želji strankinega vodstva ter umaknem odložitevr deželnozborskega in občin-skih mandatov. Obenem prosim slavni eksekutivni odbor in ugledna napredna politična društva, da blago-volijo sprejeti mojo najvdanejšo zahvalo na izkazanem mi zaupanju. — V Ljubljani, dne 15. junija 1913. — Dr. Karei Trillen . ___ I + V deželni odbor je mesto od-stopivšega dr. Trillerja začasno vsto-pil njegov namestnik dr. N o v a k. — > Slovenec« je to v soboto naznanil z megleno notico, v kateri hoče menda tako od daleč dati razumeti, kakor da je dr. Novak v kaki zvezi z zna-nimi sirovimi napadi proti dr. Tril-lerju. O tem med razsodnirni ljudmi seveda še govora ni. Dr. Novak bo prav vesel, da pri prvi priliki odloži breme deželnoodborniškega mandata. -r Iz deželnega odbora- Seja dne 14. junija 1013. Oeželni glavar poro-ča. da je deželni odbornik dr. Karei Triller odložil svoje mesto; s toplimi izrazi priznanja poudarja deželni glavar, da je dr. Karei Triller opravljal svoj deželnoodborniški posel nad vse vestno in marljivo, da je pri vsi objektivnosti, s katero se je odlikovah znal vsikdar do skrajnosti varo-vati in zastopati opozicijonalno sta-lišče narodno - napredne stranke, pri tem pa s svojimi sposobnostmi ter vztrajnim delom služil deželi v korist, za kar mu izreka zahvalo ter predlaga, da se ta njegova izjava za-beleži v zapisnik. Z odobravanjem soglasno sprejeto. — Nato konstatira, da je vstopil natnesto dr. Karla Trillerja kot namestnik deželnega odbornika dr. Fran Novak. — Za provizornega strokovnega učitelja na grmski soli se imenuje Franc Mala-sek, za suplenta pa Ladislav Golma-jer. — Za namakanje sveta v Sne-berjih in okolici, kateri je vsled regulacije Save zmanjkalo vode, se sklene potom stavbnega urada potrebno ukreniti. Za pouk k poslovanju posredovalnih uradov se sklene izdati poučno knjigo. Zupanstva nai se primerno opozori na sedanje malo ugodne, nrezupne posledice izselje-vanja v Egipt, oziroma Arneriko. Re-šijo se razne prošnje za podpore, ustanove za kopalisča itd. Vodovod v Mostah bo stal 92.000 K. Dežela prispeva 30rr, državo se prosi za do-voijenje. da se srne takoj pričetf z delom, predno je rešena prošnja za državni prispevek. Dela za zgradbo korekture okrajne ceste Ivančna go-rica-Muljava oddajo se na podlagi ofert po dogovoru s stavbnim ura-dom za 39.221 K 33 h družbi I. kranj-skemu podjetju v Ljubljani. Troski za osuševanja barja in regulacijo Ljub-liance se utegnejo prekoračati za 1.900.000 K. Naprosi se lastnik zaje-zilne naprave, glavni močvirski odbor, oziroma komisija za osuševa-nje barja, da dovoli deželi izključno souporabo zajezilne naprave za de-želno elektrarno proti teinu, da sklene dežela zakon, po katerem bo dežela prispevala k prekoračenju proračuna za usuševanje barja v isti me-ri kakor k prvotnemu proračunu. V zmislu § 8. zakona z dne 15. maja 1872 št. 16 se namreč lastnika zajezli-ne naprave ne more prisiliti k dovo-Ijenju souporabe te zajezilne naprave. + Dr. Fran Novak nam sporoča, da je strankam v deželnem odboru na razpolago vsako soboto od 11. do 12. ure. 4- Deio kranjskega dež. odbora v znanstveni oceni. V nekem nemškem listu je izšel članek o na-meravanih električnih napravah deželnega odbora. Spisal ga je inženir Tschermak, »Slovenec« pa ga je toliko bolj vesel, ker je ta inženir prvi in doslej edini strokovnjak. ki se je iz-rekcl za akcijo deželnega odbora in ki je našel, da je dr. Lampe imeniten mož. Ne vemo, kdo je inženir Tschermak in tuđi njegovo razpravo poznamo samo po tem, kar poroča o njej Slovenec. toda že priznanje, da je spisal svoj članek na podlagi poročil deželnega odbora, zadostuje popol-noma. Kdor piše na taki pod I agi, kdor zajema vse svoje informacije it iz poročil deželnega odbora, pa morda ^e kranjske dežele ne pozna, ta sploh ni v stanu kaj objiektivnega spisati. Kakor se vidi iz »Slovenca«, ta inženir Tschermak sploh ni spisal strokovnega članka, nej^o samo po-veličanje deželnega odbora in dr. Lampeta, take nekritične in nestro-kovne razprave pa ne morejo imeti pomena, tuđi če nišo naročene. + Mizerno glasilo »Učiteljske ti-skarne« je bilo v zadnji seji izvrše-valnega odbora soglasno obsojeno. izvrševalni odbor narodno-napredne stranke, torej najvišja instanca v stranki, je obsodil »Dan« in je tuđi sklenil zahtevati od »Učitelj, tiskar-ne- — jasnosti. Kakor se vidi, se »Dan« kar noče sprijazniti s tem, da je bila v izvrševalnem odboru izrečena nad njim soglasna otosodba. Poslej sploh ni drugega delal, kakor da je metal stranki polena pod aog* in da je delal v stranki zdražbe in razprtije in to vse samo, da bi vzbu-jal senzacijo in lovil odjemalce. Za obsodbo v izvrševalnem odboru se revanžira s tem, da skuša vojsko g, TMmerlc ve proti dr. Suster^Kv In klerikalni korupciji osmešiti in kom-promirati. Ni se še oglasila v sloven-kem časopisju ženska, ki bi bila s tako odločnostjo in hrabrostjo nasto-pila zoper mogočno stranko, razkrila s tako sigurnostjo in prepričeval-nostjo največje tajnosti iz klerikalne stranke ter podila klerikalne prvake tja, karnor se z vsemi silami branijo stopiti, pred sodišče. Vse, kar je Theimerca pisala, hoče dokazati pred sodi scem. Javno zahteva, naj jo klerikalci tožijo in sama je vlo-žila tožbo ter ponudila vse dokaze za svoje trditve- Klerikalci se kar zvi-jajo pod njenimi udarci in gotovo je, da morajo izginiti različne osebe iz politične javnosti, če doprinese Thei-merica pri sodišču dokaz za svoje trditve. Od lista, ki pravi da vodi boj zoper klerikalno korupcijo, bi bilo v najslabšem slučaju pričakovati, da počaka na sodno obravnavo in potem izreče svoje mneje o Theimerici in njeni akcji. A »Dan« je drugače sto-ril, dober teden je vpil, da je dr. Triller oškodoval Theimeričino akcijo, zdaj pa, ko je Theimerica sama po-vedala, da ni tako in da je glasovanje dr. Trillerja nič ne ženira, sedaj pa pravi »Dan«, da na razkritja Kamile Theimerjeve nič več ne da in da so klerikalci Kamilo Theimerjevo prav sodili, pa naj sodisče o njenih razkritiih razsodi tako ali tako. Velika in znamenita je > Danova-< neum-nost, ali da nima sploh nobene meje, tega do danes nismo vedeli. Na srečo je pač popolnoma vseeno, kako pre-minja >Dan<^ svoje nazore o Theime-ričinih razkritjih in o pomenu dotične sodne obravnave; ini smo »Danovo« postopanje samo pribili, da vidi vsa javnost, kako se pri »Danu-- združu-jeta stupidnost in zloba na oškodo-vanje vsake stvari, ki patronom okrog tega mizernega lista ni po volji. Za razkritja g. Theimerice se Dan < skoro ni zmenil, še toliko ne, kakor -Zarja<, ker njih pomena še pojrnil ni; sele ko je prišla prilika za gonio zoper Trillerja, jiii je začel iz-koriščati, pa ne zoper klerikalce, nego zoper napredno stranko, in sedaj, ko je s svoio gonjo pogorel, pa proglasa, da razritja nimajo nobenega pomena in da šo klerikalci Theime-rico prav sodili, ko so rekli, da je no-ra. In tak list hoče koristiti napredni stvari in voditi boj zoper klerikalno korupcijo? -r Z občnega zbora »Glavne po-sojilnice« poroča »Slovenec«, da se je neki »liberalni odvetnik - zaganjal v državnega poslanca drja. Ravni-harja češ, da ta ni storil nobenega koraka za kako državno pripomoč v korist asanacije »Glavne posojilni-ce«. Ne vemo. je li res kak >liberalen odvetnik« napadel ljubljanskega državnega poslanca, ako pa je res, potem bi dotienemu interpelantu likvi-dacijski odbor >Glavne posojilnice^ lahko pojasnil, da je do sedai državni poslanec storil še vse korake, za ka-tere ga je bilo naprosilo to zasebno podjetje. Kolikor nam je znano, je po-sredoval na čelu neke deputacije pri kranjski deželni vladi zaradi nakupa g. Pavšlerju pristoječih vodnih pra-vic. Dalje je interveniral v finančnem ministrstvu za ugotovitev neke prošnje za znižanje pristojbin. Prošnjo za državno pripomoč pa je likvidacijski odbor, če se ne motimo, s posebno deputacijo sam zastopal pri centralni vladi. To pa je bilo takrat, ko dr. Ravnihar še ni bil državni poslanec. V tisto dobo še je tuđi padla rešitev te prošnje. Ni nam znano, ie bila kas-neje vložena še kaka prošnja. Gotovo je. da se državnega poslanca ni naprosilo za nobeno tozadevno posredovanje. Sedaj naj nam pa ^Slovenec pove. kaj še so storili njegovi poslanci v tem oziru? Njegovi pristaši so ravno tako udeleženi pri »Glavni posojilnici«. kakor pristaši drugih strank. Lahko rečemo, da še v mnogo večji meri. zlasti če vpoštevamo mi-lijonski dolR njihovega pristaša gosp. Pavšierja. Zopet in zopet pa nam je poudarjati. da »Glavna posojilnica« ni bila nikako podjetje naše stranke, kar že dokazuje imenik članov. Prepričani smo vzlic temu, da bo poslanec dr. Ravnihar brez dvoma na raz-nolago, ako bo potreba kakega posredovanja pri centralni vladi, seveda ako se ga bo pozvalo v to in ako, ter kadar se bo moglo priti s konkretnim! predlogi. + Jugoslovanski akademiki y Pragi In bolgarski akademiki v Sofiji. Na brzojav, katerega je poslalo jugo-slovansko dijaštvo v Pragi metingu bolgarskih akademikov v Sofiji, je prišel sledeči brzojavni odgovor: Zahvaljujemo se za srčne bratske besede o priliki našega metinga. Bolgarska mladina je vedno podpirala misel jedne ali odkritosrčne balk. zveze, ne da bi bili odškodovani nacionalni ideali njenega naroda. V dosego tega je ona vedno podajala roko srbski mladini, delovala za zbližanje in jednoto vseh balkanskih akademikov ali danes je razočarana, ker vidi da ugrabljajo zavezniki čisto bolgarske oblasti v Makedoniji, katere so Srbi oficielno in po pogodbi priznali — na način ki ga zgodovina ne pozna, ne da bi srbska mladina protestirala. Zato se nahajamo pred delom naših zaveznikov, katero pre-seneča s svojo krutostjo pri dosegi konenega cilja. Leta 1885. ko sta se severna in južna Bolgarska združile so bili to bratje Srbi, kateri so nam hoteli z vojsko to zabraniti. Leta 1905. sprejelo je bolgarsko sobranje pogodbo o carinski jednoti s Srbi, ali bratje Srbi so prodali to pogodbo za svoje interese neprijateljem Slovanstva. Danes ko se na tak način tepta pogodba, katera je bila za podlago zveze in doseženih uspehov, se obraćamo k Vam da bi bili strogo pravični v svoji sodbi. Bolgarski narod nikdar ne želi vladati tujcem. K Srbiji je bilo pripojeno 10.000 km2 bolgarske zemlje po bero-linskem kongresu. Sultan sam je pripoznal dve bolgarski eparhiji — nisko in pirotsko. V strahu za narodno bo-dočnost od zdaj nikomur ne moremo dovoliti, da bi segal po naši narodni blaginji; posebno danes ne, ko ne-pristranska zgodovina pripozna da je tursko viadarstvo bilo zlomnjeno, hvala krvi 87.000 Bolgarov padlih pod turskim svincem in hvala milijardskim žrtvam, katere bodo dolgo podkopa-vale naše narodno bogastvo. Kot slo-vanska mladina moramo mi vsi rasti in se krepiti z idejo narodne samostojnosti, v kateri je jamstvo slovanske jednote. Bratski pozdrav z Balkana, Za meting: Robov, Andrejev, Hrelopanov, Nemkov. — »Stidslavische Rundschau« je v svoji naj nove jši številki priobčil članek o vojski g. Kamile Theimerjeve proti dr. Šusteršiču. — »Arbeiter Ztg.« je včeraj pri-občila članek > Aus der Hauslichkeit der slovenischen Eucharister«. V tem članku pojasnjuje vojsko g. Theimerjeve proti dr. Šusteršiču in prijavlja dobesedni prevod odprtega pisma, ki ga je g. Theimerjeva spisala na naslov ministrskega predsednika grofa Stiirgkha. — Umrla je v soboto 14. rožnika na Opekarski cesti št. 11 v Ljubljani spoštovana in priljubljena gospa Ljudmila Ham, rojena M a r i n k o, po težki, mučni bolezni. N. v m. p.! — Nogometna tekma. Včerajšna nogometna tekma je končala s prese-nečenjem; nepričakovano je zmagalo drugo moštvo „Ilirije" nad prvim s končnim rezultatom 2: 0. Sicer res ni bilo prvo moštvo vsled nenadoma nastalih zaprek kompletno, vendar pomenja ta uspeh za drugo moštvo lep napredek, za prvo pa je dobra šola. Ako namreč hoče ostati še nadalje na vodilnem mestu, je treba pri njem korenite spremembe v načinu vaj itd. Sploh je včerajšnja tekma pokazala, kaj se lahko doseže, ako ima moštvo odločno napadalsko vrsto. Še tako lepe kombinacije, še tako dobra tehnika ne dovede do uspeha, ako odreče v zadnjem trenotku pred nas-protnikovimi vrati odločnost in sigurnost. Najmanj pet prilik je napadalska vrsta prvega moštva zamudila; dve 12 gardovki in 3 streli iz neposredne blizine vrat so sli namesto skozi vrata mimo vrat. Sicer je bilo prvo moštvo skoraj skozi ćelo tekmo v premoći, igralo se je pretežno v polju drugega moštva, toda kaj pomaga vse to, ako se prilik ne izrablja. Drugo moštvo se je le nekolikokrat moglo navaliti na nasprotna vrata, toda vselej je postalo nevarno, dvakrat ćelo zmagonosno, Tempo spočetka ni bil posebno živa-hen; še-le potem, ko je doseglo drugo moštvo za se prvi goal, je postala igra živahnejša, ker si je prvo moštvo prizadevalo zenačiti; proti koncu druge polovice pa se je igralo tako živahno in s tako vnemo, kakor tega v Ljubljani nismo vajeni gledati in bi bilo le želeti, da se igra vedno s takim temperamentom. Se na eno napako prvega moštva hocem opozarjati, ki se mi zdi zanj usodepolna in ta je, da si pusti diktirati od nasprotnika tempo, namesto da bi skušalo vedno že takoj spočetka v tem oziru vlogo zamenjati. Nadejamo se, da drugič popravi prvo moštvo ta občutni poraz. — Gledalcev je bilo razmeroma malo. Tekmo je vodil kot sodnik g. Mendnger. — Ljubljanski javni nasadi in park i so ravno sedaj v najlepšem cvetju. Vse plava v pestrobojnem cvetnem krasu. Zlasti park pod Ti-volijem in oni na Slovenskem trgu pred justično palačo nudita sprehajal-cu prijetno očaranje z nebrojnem številu najlepših vrtnic, ki so zašto-pane v najrazličnejših vrstah. In ta prijetni vonj, k> ga širijo jasminovi grmići, vsi beli in se zibljajoči, kakor odeti v belo snežno odejo. Prav lične nasade ima tuđi Trubarjev park. Mnogo cvetja se vidi tuđi po raznih zasebnih predvrtih in vrtovih — samo na balkonih in pomolih je — če odšejemo nekaj razveseljivih izjem — vse golo in prazno. In vendar napravi mično cvetje največji vtisk na sicer pustem in mrtvem zidovju. Vreme je ugodno in cvetice ravno seda} i Stran ~*. SLOVENSKI NAROD. 133. Stev. izvrstno uspevajo. Kdor le količkaj more, naj okrasi svoja okna in svoje balkone z zelenjem, grmičevjem in cvetjem. — V izložbenem oknu Ljublian-ske kreditne banke se nahaja srećka ljubljanska, ki je bila izžrebana 2. ja-nuarja t. 1. z glavnim dobitkom 50.000 kron. Znana Kosirjeva posest na Brodu pri Tacnu pod Šmarno goro je prešla pred dobim tednom v druge roke. Kupil 30 jo baje za Zadružno zvezo v Ljubljani Janko Traven, tišti gospod, ki glasom »Catalogi cleri *..« kapla-nuje pri Sv. Petru, biva v tamošnjem župnišču in vleče tam kapJansko pla-čo, — v resnici pa niti ne stanuje v fari, nego opravlja dobičkanosni po-sel nekakega ravnatelja pri Zadružni zvezi na Dunajski cesti. No, danes je že vsak šušmar strokovnjak in ravnatelj! Morda bo pričel mož zdaj tuđi se krčmariti, kakor popje v predre-formacijski dobi, mesto. da bi molil in duše pasel. Sv. Pavel je tega ka-planf'ka zaman učil, da duhovnik živi od Jtarja. — Zanimivo je, da raste na imenovani posesti historična lipa, ki jo je v spomin na sokolski zlet preko Ježice-Tacna-Šem Vida dne 28. junija 1868. leta vsadila Franja Koštrjeva, oboževanka pesnika in pt-satelia Frana Levstika- Čelešnikov Juri. Iz Kranja se nam piše: V zadnjem >Gorenjcu< nam naš vrli pred-sednik »Mesčanske zveze« obeta zlate čaše. Godilo se nam bo kakor Izraelcem v obljubljeni deželi. On in dr. Lampe bosta naredila, da bo teklo mleko in se bo cedil med po inestu. Mleko že teče iz Cemšenika. vsakokrat kadar je suša in se zato mora pripirati voda. Takrat prite-če v naše mesto voda bela ko mleko. sveza in okusna pa kakor lug. Sedaj dobimo na se med. Ta se bo pa kar pricedil po elektriki iz Završnice. Umrla je v soboto ob 1. ropol-dne v Kr^nju gospa Terezija Preše-ren, tašča g. notarja Antona Slam-bergerja v starosti 80 let. Tat je obiskal pretečeni teden ključavničaria Sckliča v Kranju in sicer med večerjo. — Priplazil se je v delavnico. kjer se je preoblekel v boijso suknjo, ter zamenjal svoj klobuk in tuđi nekaj druge obleke po-bral, ter vrgel skozi okno. — Kor so ga domaći opazili, odnesel je samu * pete in zgoranjo zamenjano suknjo, (Jrugega pa ni imel časa već pobirati. Električna naprava v Cešnjici je dogotovljena, ter se jo v ne^eljo, une 1-*. t. m. izroči prometu. Pasji kontumac je okiaj.io gfa-varstvo odredilo v obeinah Stara Loka ni Skofja Loka do prekhca, ker se je pojavila v neki vaši stek-lina. Na idrijsk! državni v!<«; reslki %e vrši vpisovanje v prvi razred dne I. juliia t. I., v rnsravljalni razred *>a se bo vpisovalo samo v jeseni jjfed začetkom sole. Priporočamo slovenskim staršem to edino slovensko reaiko pri odločanja studija svojim sirovom. Cisto erotovo je, da jj»c lehrrškim šolam danes prvo inesio in zlasti je zagotovljen.i slovenskim tehnikom lepa bodoCtioš: idrijska reaiia pa je tuđi v vsakem '»žiru mcutrno urejena in nudi kar na; več svojim učencem. Prav d^A ro je pre-skrbljeno za manj premožne dija-\e, za katere so podpornemu društvu ia razpolago najizdatnejša sredstva. Mesto Idrija ima dovelj in cenih di-laških stanovanj na razpolago. Danes «;na Idrija tuđi zelo ugodno avtomo-bilno zvezo na vse strani in ob vsa-\em času. Starše z dežele pa se po-sebe opozarjamo na pripravljahu razred, kjer dobe učenci vso potrebno predizobrazbo za vstop v prvi realčni razred brez skušnje. V pripravijalnem razredu se poučuje po posebnem učnem nacrtu, ki je se-stavljen tako, da podaja le one predmete, ki so potrebni za vstop na ^rednio solo. Slovenski starsi, poš-(jite svoje sinove v idrijsko državno višjo reaiko. Trpinčenje otrok je vpeljano v hrenoviški fari kot sredstvo za vte-lanje veronauka. Gospodje iz Hre-povic, ki so navadno učili veronauk, iinajo sedaj z agitacijo in kar je ž njo v zvezi, toliko dela, da je župnik Župan izročil poučevanje veronauka kuratu Mencingerju iz Oreh-ka, dasiravno je ta iz drugega šol-skega okoliša. Kurat Mencinger, precej postaven gospod, uči veronauk eunaj svojega okraja v Hruševju in na Razdrtem, uči pa po srednjeveški metodi, poglavitno s tem, da otroke lasa in jih na različne načine prete-oa. Starši so se že večkrat pritožili, a pomagalo ni nič. Posledica tega Je, da se mnogo otrok umika vero-nauku. Zdaj je umri osemletni otrok iz Slavine pri Hruševju. Ljudje govore, da je žrtev kuratove učne metode. Ne vemo, če je govorica ute- meljena, vsekako je pa treba, da se stvar oblastveao preišče, seveda ne-pristransko. Marijin devičar in sokolski starosta? Dne 10. t. m. je bil v Zagrebu pokopan nestor hrv. str. prava od-vetnik Mijo Tkalčić. Pogreb je bil jako slovesen in so na grobu govorili tuđi razni govorniki. Zagrebški listi poročajo, da je govoril na grobu tuđi vseučiliški profesor dr. Lazar C a r in sicer v imenu Marijine kongregacije. Će smo prav podučeni, je dr. Car tuđi — starosta hrvaške sokolske zveze; ako smo v zmoti, smo drage volje pripravljeni, to popraviti. Kinematograf »Ideal«. Dantejev »Pekei«, velikanski umetniški hlm predvaja se samo se danes. Kdor si se ogledal tega, krasnih, živce pre-tresujočih prizorov polnega filma, naj ne zamudi prilike, ki se mu nudi le se danes. Med občinstvom vlada veliko zanimanje zanj in so predstave nabito polne. Jutri senzacijska ciganska drama »Zuma«. S trga. Danes so ženske prinesle na trg nekaj prvih letošnjih gob (li-sičk) in so jih prodajale malo merico po 10 v in so jih naglo spravile v denar. Prosveta. Vspored f. javne produkcije gojencev Glasbene Matice v torek, dne 17. jun* a. 1. Burgmiiller: Koračnica. Na klavir igra gdč. Poldka Župan. Šola gosp. Jos. Pavčiča, 3. razred. 2. a) Zd. Fibich : Dve pesmi b) Grieg: Sprevod pritlikavcev. Na klavir igra gdč. Marica Brenčič. Sola gdč. J. Chlumecke, 6. razred. 3. Stngelee: Fantazija izThomasove opere ,Mignon'. Na gosli svira g. Zoran Hribar. Šola g. J. Vedrala, 4. razred. 4. a) A. Dvorak: Valček, b) E. Schtitt: Etude Mignon. Na klavir igra gdč. Marija Skaza. Sola gdč. J. Chlumecke, 6. razred. 5. a) Fr. Schubcrt: Nepotrpežljivost, b) dr. B. Ipavic: Ciganka Marija. Pesmi poje g. Erih Lilleg. Šola g. Fr. Gerbiča, 1. razred. 6. a) Grečaninov: Jesenska pesem, b) Seeling: Lorelev. Na klavir isra gdč. Hana Ore?ek. Sela gdč. J. Chlumecke, 6. razred. 7. Moszkowski: Španski ples št. 3: Na gosli svira g. Karei Planinsek. Šola g. Vedrala, 4. razred. 8. Mozart: Sonata. Andante con variazioni, A-dur. Na klavir igra gdč. Zdenka Tominšek. Sola g. A. Trosta, 6. razred. 9. a) A. Lajovic: Cveti, cveti, rožica! b) Šaša Santel: Galebi, c) dr. G. Krek: Predsmrtnica št. 2. č) Grieg: Primula veris. Pesmi poje grdč. Cenka Sever. Šola gospoda M. Hubada, 1. razred. 10. a) Fr. Gerbio: Romanca, b) Mendelssohn: Pcsem brez besed. Na klavir igra g. Rudolf Koleša. Sela g. Fr. Gerbiča. 7. razred. 11. J. Svendsen: Romanca. Na gosli igra g. Maks Gliha. Šola g. Vedrala, 5. razred. 12. a) Grieg: Erotika, b) Rach-maninov: Scherzo. Na klavir igra gdč. Emilija Marolt. Šola g. Trosta, 7. razred. 13. Schumann: Noveicta. F-dur. Op. 21. Na klavir igra gdč. Jela Repič. Šola g. A. Trosta, 8. razred. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. V cerkvi burke uganjn?. Matevž Podbevšek, \(J let star rudokop v Fohnsdoriu je prišel lan-^o leto v božičnih praznikih domo' v Zlato-polje. Na sveti dan je šel v ;>rcccj do-brem razpoložcnju v farno cerkev v Pod^ori k popoldanski službi božji. Vsedel se je v zadnjo kiop, ter sa-lutiral svojemu sosedu. Na to se je parkrat pokril in odkril, se oziral na-zaj in liudem fige kazal. Ljudje so ga notisnili iz cerkve, ta pa se je vrnil k petim litanijam v cerkev ter je tako kričal in napačno pel, da sn se vsi navzoči zgražali. Njegov zagovor, da je bil popolnoma pijan so priče ovrgle. Obsojen je bil na 14 dni stro-gega zapora. Dvakrat sojen. Franc Ropotar, posestnik v Zgor. Berniku je bil zaradi težke telesne poškodbe z raz-sodbo dne 24. decembra oproščen. Nove poizvedbe $o pa do ćela dognale njegovo krivdo. Položaj je bil namreč ta. Obdolženec in njegov stričnik Andrej sta gnala troje volov iz Ljubljane domov. Od vaši Skaruč-ne naprej, bila je že tema, se pripelje na razsvedenem kolesu za njima Andrej Križnar, ki je dajal z zvoncem znamenje za umikanje. Ker se pa ta dva ništa zmenila za opomin, je sto-pil Križnar raz kolo in stavil France-ta Kopotarja na odgovor, zakaj se mu ne umakne. Obdolženec odvrne, da se takim smrkovcem ne bo ogi-balf obenem ga je udaril po glavi. Zbil mu je klobuk na tla in ga ko se je ta priklonil, da bi ga pobral, udaril z nožem tako silno po čelu, da mu je prebil čelno kost. Obdolžencu tajenje pri drugi razpravi ni pomagalo, ker so se našli neovrgljivi dokazi za njegovo krivdo. Sodišče ga ]e obso-dilo na 6 mesecev Ječe. Aretlrancu pomagaf pobegniti. Orožniki so aretirali v Spod. Pirni-čah Janeza Kristana radi težke telesne poškodbe Andreja Robasa, in so ga, ker je bil begosumen, uklenili. jMed tem pa, ko sta orožnika v BaČ-nikovi gostilni o tepežu poizvedova-la, posrećilo se je Kristanu pobegniti. Tekel je z zvezanima rokama mimo hiše, kjer stanuje tovarniški de-lavec Jože Merjasec. Ta je takoj uvi-del zakaj se gre, Šel je za njim v gozd in mu prepilil verižico na ro-kah in tako pospešil beg. Obdolženec ne taji đejanja, obsojen je bil na 1 rnesee ječe. Bnzne stvori. * Potres. Na južnem Op-skem so Čutili včeraj popoludne hud potres. Koliko škode je potres napravil, še ni znano. Skoro istočasno so čutili precej močan potres po ćeli BolgarijL Potres je napravil precej škode. Tuđi iz Bukarešte poročajo, da so čutili ta potres in da je bil še močnejši kot v Bolgariji in na Ogrskem. V več mestih in vaseh je zapustilo prebivalstvo, ki je bilo popolnoma zbegano, svoja stanovanja in pobegnilo v gozde in na polja. Potres so čutili tuđi v Solunu, kjer pa ni napravil nobene škode. * Generalna stavka v NHanu Predvčerajšiiem je bilo obsojenih v Milanu 18 obtožencev, ki so bili are-tirani povodom izgredov pri zadnji stavki kovinarjev v Milanu. Dobili so precej občutne, visoke kazni. Pri raz-prlasitvi soJbc je prišlo v dvorani do silno burnih prizorov in vojaštvo je moralo izprazniti dvorano. Takoj nato se je vršil shod delavcev, na katerem shodu so skleniii, da prično stavkati kovinarji in uslužbenci mestne želez-nice. Tuđi splošna zveza delavcev je sklenila, da se prične protestna generalna stavka proti ti ra2sodbi. Toda ta stavka se ni obnesla. Med delavci vlada nesoglasje in povsod so skoro vsi delavci proti stavki. * Duhovnika ustrelil. V Suimoni v Itaiiii je vdrl mestni uradnik Stop-pa v cerkev, kjer je brai dulnvnik de Martini maso, ter z dvema strelo-uk\ iistrelii duhovnika. Stoppa je po-teir. zbežal domov ter ustrelil svcj-i ženo. ki jo je ime! na sumu, da je iii!?ia pregrešno zvezo z duhovnikom. Na to se je sam javi! sodišču. * Izredna dobrodelna loterija. Generalno ravnateljstvo državnih lote-rij priredi izredno loterijo za skupne vojaške dobrodeine namene, katere žrebanje bo 3. julija t. I. igralni spo-red je bogato opremljen in obsega 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.000 K, med tem glavni dobitek v znesku 200.000 K, 30.000 K, 20.000 K itd. Upanja, da se kaj za-dene, je torej prav mnogo. Srečke po 4 K se dobivajo po trafikab, lotcrljah, menjalnicah, pri davkarijah, pcšiah, železničnih uradih itd. * Nemška nasilstva. Kakor isnio že peročali je nameravala izdati iiemska vlada izjemne silno oštre zakone za Lotaringijo. Ti zakoni so bili napeneni v prvi vrsti franco^Kc-mu življu v Lotaringiji in so skoro popolnoma onemogočevali društveno gibanje in časnikarstvo. Ta nacrt je objavil korespondent 7>Frankfuj*Lcr Zeitung v Strassburgu in je bii se-c'aj zaradi predčasne objave tega za-\ ratne: sledila v Štambulu dva zarotnika, ki sta se udeležila antentata na velikega vezirja Mahmuda Šefketa paše. Ko je policija došla v blizino dotične hiše, sta se zarotnika zabarikadirala ter jela streljati na policijo. Pričel se je ljut boj, ki je trajal dve polni uri. Ko je končno policija vdrla v hišo, je nasla vse prazno, ker sta zarotnika že preje utekla. Potres na Bolgarskem. Sofija, 16. janija. Potres v Tr-novem je bil takozvani vertikalni potres. Več hiš in uradnih poslopij v mestu je bilo porušenih. Iz Sotije so odšle posebne rešilne ekspedicije v Trnam . --. 135. itev. SLOVENSKI NAROD. Stran 5, Društvena naznanile. izredni občni zbor „Slovan-skega kluba" je danes zvečer ob 8. v posebni sobi restavracije pri „Zlatorogu". Ljubljanski Sokol priredi v ne-deljo, dne 22. j u n i j a običajno veliko kresno veselico na vrtu in v dvorani „Narodnega doma". Gotovo bo priljubljena veselica tuđi letos nudila cenjenemu občinstvu obilo zabave. Posameznosti za danes ne beležimo, povemo le toliko, da bo program bogat in raznovrsten. Priprave so v naj-boljšem tiru. — Sokol II. priredi v nedeljo, dne 13. julija t. 1. svojo vsakoletno javno telovadbo v Hribarjevem gaju. Društvo je na vseh poljih, posebno pa na telovadnera polju lepo napredovalo, zato je pričakovati obile udeležbe zavednega narodnega občinstva, osobito pa bratskih društev. Za zabavo in telesni blagor bo najbolje skrbljeno, zato naj nihče ne zamudi ugodne prilike. 13. julij bodi posvećen Sokolu II. Na zdar! Pevski zbor slov. pev. društva „Ljublj. Zvon" je napravil včeraj po-po!dne izlet na Skaručno. Z vlakom do Vižmarij, nato peš po stari, senčnati poti k Seršenu, ki je izletnikom izvrstno postregel z dobro jedjo in še boljšo kapljico. Pevski zbor je zapel nekaj esmi, v salonu pa se je vršil ples a domačo godbo. Vsi smo bili zidane 'olje kot se pevski družbi spodobi, oma v društvu resno delo, zunaj abava, tako da ostane trdna vez med lani in se vzbudi novo veselje do ela. Kdor je bil včeraj na Skameni, a ne bo zamudil nobenega izleta ,Lj. Zvona". Shod zveze jugoslovansk'h ze-lezničarjev. Včeraj se je vršil zanimiv in vrlo dobro obiskan shod z\eze jugoslovanskih železničarjev v vrtnem salonu restavracije pri Levu na Marije Terezije cesti. Shod je vodil podpred-sednik zveze g. Mlakar, kot govornik je nastopil tuđi predsednik zveze ar. Škerjanc iz Trsta. Podrobneje o shodu borno poročali zaradi pomanjkanja prostora jutri. Društvo ocUetniških in notarsk.h uradnikov za Kranjsko v Ljubtani je vložilo na odvetniško in notarsko zbornico kranjsko utemeljeno prošnjo ra uvedbo nepretrganega uradovanja od 8. ure dopoldne do 2. ure pop. in to ob sobotah in dnevih pred praz-niki vsaj za čas poletnih mesecev, ozirorna sodnih počitnic. Društvo za zgradbo delavskih '^tanovanj, ki je z veliko podporo tranjske hranilnice zgradilo na Du-ajski cesti nasproti topničarske vo-jašnice ćelo vrsto hiš z delavskimi stanovanji, je včeraj slovesno prazno-valo 25!etnico svojega obstanka. Telovadni odsek Sokola V. v Mostah priredi v nedeljo, 3. avgusta svojo II. javno telovadbo z veliko ljudsko veselico, na kar naj se bratska društva ozirajo in pripuste dan 3. avgusta Sokolu v Mostah. — Obširni spored se prlobči prihodnjič. Telovadno društvo Sokol v Šlepa nj i vaši je priredilo včeraj na lepem prostoru brata A. Novaka svojo javno telovadbo, združeno z veselico. Kakcr do sedaj povsod, imelo je to agilno društvo tuđi včeraj s svojo prireditvijo srećo. Vreme lepo, občinstva, zlasti iz Ljubljane mnogo, telo-vadba krasna, torej gmotni in popolni moralni uspeh. Pri prostih vajah na-raščaja je nastopilo 30 dečkov pod vodstvom brata S1 a p n i Č a r j a, pri Drostih vajah, ki so jih izvajali člani sokola I. in Sokola Stepanje vaši, pa 28 bratov pod vodstvom brata Stane Vi dm a rj a. Občinstvu so zelo uga-jaie skupine naraščaja in orodna te-lovadba članov, ki je izborno uspela. Zlasti je vzadovoljil občinstvo skok s palico in vzorna vrsta na bradlji. — Postrežba je bila izborna, zasluga gre V prvi vrsti požrtvovalnim gospodič-tiam, ki so mnogo pripomogle k le-pemu uspehu prireditve. Mladina se je ob zvokih godbe vrtela od rane po-poldanske ure do pozno v noč. — Med občinstvom smo opazili tuđi mnogo ljubljanskih odličnjakov, kar pač kaže, da vedo tuđi v Ljubljani ceniti zasluge tega zelo mlađega, a krepkega Sokola. Prvo slovensko pevsko pevsko društvo „Lira" v Kamniku napravi v nedeljo, dne 13. julija t. 1. prvi poletni koncert v dvorani kamniškega zdravilišča. Natančnejši spored se še objavi. Prosimo vsa bratska društva, da se na to pri svojih prireditvah ozirajo. Književnost. — Staroslovan, vierteljahrsschrift zur Pflege der altslavischen Sprache, Geschichte und Kultur. Te znanstvene revije, ki izhajajo v Kromerižu na Moravskem in kateremu je glavni so-trudnik naš rojak major Zunkovič, je izšel sedaj drugi snopić, ki prinaša naslednje članke: Numismatische Ety-Tiologie, ein Beitrag zur altslavischen M&nzknnde; Odrin oder Adrianopel; Slavische Geschichtsquellen, die Geschichte von Igors Kriegsztige; Wissen-schaftliches Allerlei; Wissensćhaftliche Fragen und Antworten; Bibliographie; Mitteilungen der Redaction. Celoletna naročnina znaša 10 K, posamezni se-šitki 3K. — Tekom poletja iziđe v založbi Staroslovana novo delo ob-segajoče kakih 15 tiskanih pol velike oblike namreč majorja Zunkoviča „Etymologisches Ortsnamenlexicon". Naročniki „Staroslovana*4 dobe to knjigo za K 3*20, cena v knjigotržni-cah pa bo K 6. — „Lovec", glasilo Slovenskega lovskega društva ima v svoji 6. letošnji številki sledečo vsebino: „O somraku", Brin, „DivjaČinska škoda in njena cerritev", M. Hanzlovky, „Velika divja raca", Jul. Bučar, „Kako ravnajmo z ustreljenim srniakom", Srnogoj, „Ali so žabe škodljive ribarstvu?**, Jul. Bučar, „Naš prvi divji petelin", listek Ivan Pučelj in razno iz lovskega oprtnika._________________________ Umrli so v Ljubljani: Dne 13. juniia: Štefanija Blatnik, liči pekovskega pomoćnika, pol leta, Emonska cesta 10. Dne 14. junija: Karei Hudobiu-nigg, zavarovalni višji nadzornik v pokoju, 77 let, Franc .ložefa cesta 10. — Ljudmtla !iam. poštnega sluge žena, 30 let, Opekarska cesta 41. 2)2nsšn?i list otaa 6 stran«. Izdajateli in odirovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastniaa in tisk »Narodne tiskam«.. Lilijskornlečno milo s konjičkom Bergmanna A Co-V D&ćin n. L. ostane prejkosfej nedosežno po svojem učinku proti pegam, dalje neutrpljivo za racionalno negovanjekože in lepote, kar potrjujejo vsak dan prihajajoča prtznalna cisma. Dobiva se po SC h ne lekamah, drogerijah, parfumerijskih tr^ovinah itd istotako se obnaša Bertrmanna liliina krema »Manera« čudovita za ohranitev nežnih darrskih rok; v lončkih po 70 vinarjev povsod. MefpnroIeOFfno mtfM Vitina ci« morjea 3*6-2 Sred«i 1 tračci tlak /36 ma ~ opazo- **r£ b-Z Vetrovi Nebo a VMja v mm |B H. |"2.pop. 7417 19-4 p. m.jug sk. oblač. „ 19. zv. 743*7 145 sr vzh. oblačno 15 7. zj. 744 7 10 9 si. jvzh. del.oblač. m 2. pop 743 o \?2 p. m. vzh. pol oblač. „ 9. zv. 743 8 143 sr. vzhod jasno 16. 7. zj. 743*7 11*9 si. jug oblačno Srednja predvčerajšna temperatura 15 2°, r.orm. 17 6'in včeraišna 14 8°, norm. 178. Padavina v 24 urah 00 mm in 0*0 mm B*rzn« porodila. llrtllM*« »Kredttaa buka v Ljobijani-. mtm tanl tamltU Mm l». janiji I»i3 ■■!■■>■■! paplrjl •••»■I j BlaffMfA 4V. flufevt renta .... 82*5« 82 70 «•,'. mbrna renti .... 8vso i 8570 4»f, iv»tr. krontka renta . . 82-00 ' 83 10 **/• °Rt- .. • • 815°! 81'70 A*U kranltko deieltio po«i|i1o ~ — ; 9450 !•/. k.o. čeike del btnkt . 96- 87-SrcCke !t 1. 1*60 •/• . • 454 ~ ^-„ n » 18»4 . . . • . «9 - 671 -„ tfske......234 75 29475 M zeme!}ske I. Udaj« . 279— 289 — 1 J 11. .. - 248- 258-„ ograkc hlpotc&ic . . 2^ — 245 — „ dan. komunalne , 475 — 4fi5 — lt *vitr. kreditne . , . 471-501 48150 „ ljabtianske . . . . 6i 50 69 50 M tvstr. rdeč. krila . J 54\c0 58 50 o« . i 32-—! rj6 — " turike......i 23SE0 23S-50 LfubH«n«ke kredilne banke . | iH-— 417 — Avstr. kredlttie^a zavoda . . 1 622 75 f 62V75 Dunajske bančne družbe . . 512 S0 : .M3-50 Južne želeinice ..... 12395 i 124 9S Državne železnlce . • . . 712-50! 713 50 A!p!ne-Montan.....929 — 930 — Češke sladkorne družbe . . 340'— 344— Zivnostenske banke. . . . 26350; 264 50 Valattu ' Cekin!.....; ; . n 42 n 47 Mark.......... 118-15' tlft-35 Frankl........1 9565 ft5 80 Life........ ' ^3*35 93 55 R;ib!JI.........i 253 - 25375 Žitne eene v Budimpešti" Une 16. junija 1913. Termin. Pšenica za oktober 1913. . za 50 kg 11 23 Rž za oktober 1913 . . za 50 ks 8 °6 Ovps za oktober 1913 . . za 50 kg 8 57 Koruza za julij 1911 . . . za 60 kg 795 Koruza za avgust 1913 . . za S0 k* 8 05 Koruza za oktober 1913 . za 50 kg 7*51 &avai*na VSG CGČ ^ Sostifea Flori jonska ulica št S. Zahvala. V sredo, dne 11. t. m. je izbruh-nil pri meni poza*", ki je grozil zavzeti velike dimenzije. — Da se pa je ogenj omejil, imam se zahvaliti v prvi vrsti si. požarnim brambam z Vranskega, Prekope, Kaplje, Gr^jske vaši, Gomil-ske, Ojstri^ke vaši, Št. Petra in Žalca, ki so bile hitro na licu mesta ter se žrtvovale z izvanredno požrtvovalnostjo. Istotako je Ijubezojivo pomagalo pri gašenju si. vransko občinstvo. — Vsem skupaj prisrčna hvala I TransfeOf dne 15. junija 1913. 2150 ' Franc Oset. IM* ti i imitm kiiji u brajskn ▼skd smrti gospodiuje stara, pripravna restavradja pod ugodnhni pogoji takoj v najem. Kje, pove uprav. »Slovenskega Naroda«. 2138 iikili ki bi radi končnoveljavno in pravo-močno razdružili svoj zakon, 2137 da sb latiko vnovii vsljavno nomcp, nai se zaupno obrnejo na |Pannoniac obi. honc. Inlormacilsha pisama, Badapodta VI., Szonđygasse 98 a IIlt 12.— Strogo reelno. — Honorar — po izvršitvi. =— Kdor poli v Primorje, naj ohišče 345 80 moderno urejenih sob, električna luč, lift, kopeli, kavama, restavracija z iz-vrstno kuhinjo. Zmerne cene. Edini slovenski hotel na Bebi Spoštovanjem pero TrpinaC. Una poillia! Dobrosrčen, inteligenten, mlad po-sestnik in trgovec čedne vnanjosti, v prijazni vaši blizu mesta z dohodki čez pet tisoč in z gotovo lepo prihod-nostjo se želi v svrho ženitve spoznati z izobraženo, domaće vzgojeno 20—271 etno gospico neomadeže-vane minulosti, dobrega zdravja, veščo gospodinjstva in z veseljem do trgovine. — Le zaupne neanonimne ponudbe s sliko in navedbo vi-sokosti dote. ozir. premoženja pod: „Pohlevna, zvesta, srečna 100.000" na upravoištvo »Slovenskega Naroda« do 21. junija ti L 2148 Elegantno stanovanje obstojece iz 3 sob, kopalnice, pritiklin in uporabe vrta, 2149 se eđđa iakof, ev. sa avgust ▼ ▼ili fod Beznikem (Večna pot 1)» pozor vrtnarji in gostilničarji! Ma pnodaj so 1&7 stavbne parcele v blizini pokopaltSča pri Sv. Križa, Cesta med hmelniki v Ljubljani. Pojasnila daje Fr. Kunaver, kamnosek istotam. U pntt špecerijske stroke, vešč slovenskega, nem-Škega in laškega jezika, z dobrimi izpričevali, iftće sluibe za tako! ali pomele. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2108 za poijedglske \\w za Kranjsko se iSče. Tvornica Kufstein, Julij Kinz, Je« zernica (Seebacb) pri Beljakn. POSBStVO v UaMiani EarloTska cesta štev. 28 obstojece iz hiše z dobro idočo go* stil no, hleva, vrta in travnikov se ceno proda. Hiša je posebno pripravna za mesarsko obrt, ki nudi vse udobnosti. Več se poizve ravnotatn. 1829 Odda se vožnja 3000 kubičnih metrov okroglega in tesanega lesa iz gozda na kolodvor, po dobrih potih. 1967 VpraŠanja na upravništvo »SI. Naroda«. V Grijanu pri Trstu v bodoči »avstrijski Rivieri« — v blizini miramarske gr a šč ine in kolodvora je pod UCfOđniml plačilnimi pogoji na prodaj posestvo v obsegu nad 22000 kv. m , zaokroženo, nad 12000 kv. m. vinogradov z naj-boljšimi trtami (vina »prosekar«), s sadnimi vrtovi, vila z 8 sobamt, krasen razgled na morje. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2058 Me sto vsake* posebnega obvestila. t Globoko potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Bogu Vsegamogočnemu do-padlo poklicati k Sebi na5o nadvse dobro in preljubo soprogo, mamico, oztroma staro mamico, teto, gospo 2153 KDFdulo Krilni ™ Gelse danes v ponedeljek, dne 16. t. m. ob 3. uri zjutraj, previđeno s sv. za-kramenti, po dolgi mučni bolezni v starosti 86. let. Pogreb predrage, nepozabne rajnice se vrSi jutri v torek, dne 17. t. m. ob ti. uri zvečer iz hiše žalosti v Ribnici v cerkev Sv. Štefana in nato na domače pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v domači župni cerkvi. Predrago nepozabno rajnico priporočamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem v pobožno molitev in blag spomin. V Ribnici im Dolftafskam, dne 16. junija 1913. tatafo« MtaH. Za vse dokaze srčnega sočutja ob bridki Ufubi naiega dobresa brata, svaka in strica, gospoda 2152 Antona Jeranči6a izrekarno tem potom najprisrCncj&o zahvalo. #^| ImAI mIbH Proda t veleposestvo zapisano v deželni deski, Krupa, poita Aradao, okraf Metlika na Kranjskom v izmeri 300 ora-lov, od teh okoli 132 oralov izbornega polja (rdeča glina), logov 168 oralov 20—80 let starega gozda, vse v enem komplesku okoli grada; visina nad morjem 130—150 m. Podnebje toplo, že-lezniSka postaja Gradac in železnica že grajena 10 minut oddaljena. Iz gozdov, če se po-sekajo, se lahko napravijo zelo rodovita polja, loke, vinogradi. Grad s 36 prostori v f. nadstropju, mlinom pod gradom na 5 tečajev, vodna sila za veliko žago. Prosperirala bi tuđi tovarna za parkete in tuđi pivovarna, ker so mrzle kleti pri roki. Cena z vsem fundusom instruktom kron 250.00C-. Proda se tam tuđi zelo donosna opekarna za K 15.000— Ponudbe na Pozemkova banka v Prag! (Ce^ko) in od 16.—30. junija tuđi njenemu zastopniku na Krupi. <>n'71 Proda n pod zelo ngoimi pogoji 1) veleposestvo pri Litiji (z graščino in gospodarskim poslopjem), nad 270 oralov, lahko tuđi več posestnikov skupaj, 2) novo zidana pritlična hiša v Rudniku pri Ljubljani, nekaj sveta zraven. za eno družino, 3) dve enonadstropni hiŠi na Selu pri Ljubljani, ▼ katerih blizini se zida nova Šola. Povsod potrebna je v primeri z vrednostjo le prav mala glavnica: ad 1) 30.000 K, ad 2) 2000 K, ad 3) 20.000 K. — S posestvom ad 1) združena je pravica lastnega lova — prijetno letoviŠče, Pojasnila potom upravništva tega lista ali posredovalne pisarne Valentin Accetto, Llablfana, Kolodvorska ulica fttev. 8. Priporoča se ANTON SARO trgovina s perUom, pralnica in likalnica Ljubljana, Selenburgova ulicu 5. 874 Stran 6. SLOVENSKI NAROD. 135 stev. juni Hizke cbrb! Hoiosti uku u aolke ii modiega blaga za damske okbke! * Zaktevajte uzorce! ttritujm rita ■ & Viorec urarovan. Odvetiki koncipiient B 51etno prakso, samostojen deiavec* dobre reterence, iičo mesta. — Cenj. ponudbe pod šifro „Dp. N. N.M na upravništvo »SIov. Naroda« 2151 1 poštni zavitek (3 kg nctto) :: popolnoma naravnega :: simpa iz malu posije franko po poštnem pov-zetju za S 5"60 c. kr. dvorni založnik lebrr.ir 6, Piccoii, Ljubljana, Kranjsko. Fosila se tadi v sodčkih in v sterili- .- ziranih stekienicah. ===== »II / oVo^ __ r modna in športna trgovina P. 31AGDIC JLjizbljctnoL <$r® nas proti glavne pošte -&§> JOjizblj cltzcl se pod dobrim* ^ a goji sprejme pri veliki domači, že mnogo let najbolje uvedeni zavarovalnici za življenje. — 2042 Ponudbe na paštni predal ŠL 82, Ljubljana. -----------------------------------------------. Siadni m\ znamks Jio". m . * 50 ° o prihranka tuđi na mle-Jvn! kn in sladkorjn in okusen zajtrk, fntino dosežejo oni, ki namesto k?.ve, čaja, kakao, sladne kave, pijejo siadni ćaj, Ako se ga uporabi ja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. — Je za Dolovico cenejši. Dr. pl Trnkoczyjev siadni čaj ima ime Sladin in je vedno Mnf! bo!J priljubljen. Povsod KUkg za-JTIUU« v0j 60 vin. Tuđi pri trgovcih. Po po^ti cošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Trnkćczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih 8 otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: lekarne Trn-7f\r3V,\r>] koczv; Schonbrunnerstrasse imViaVKl ŠL 109j Josefstadterstrasse št. 25, Radetzkvplatz št. 4. V Gradcu: Sack-strasse št. 4. Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne in slabe. Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih vrdk Trnk6czyjevih, istotako ugodne sod-be zaupanja vrednih oseb. Krasno noA ie ca prodaj v prav lepem kram bliza CEelia, enonadstropna hiša, gostilns in trgovina z isiešanim in manufakturnim blagom. Velik sadcnosnik, dva orala vinograda, hlev, ledenica, klet ter veliko posode za vino. travniki, njive, gozd in velik inventar. Proda se tuđi sama hiša z gostiino in trgovino s sadnim vrtom in vinogradom. Pojasnila daje Hugo Turk v Lfwfcljafii. 1865 VIjudno naznanjam, da sem se z mojo 2067 gravpfsKa eio is iziiiii u! MM preselil iz Starega trga št. 2O v Šelenburgovo uBIes Sf. "5- ter prosim Vašega nadaljnega obiska tuđi v novem lokalu ter biiježim x velespoštovanjem , Anton Ccme, graver. mešane stroke, .leli radi večje izobrazbe svojo službo premeniti 2099 bodisi v mesto ali na dečelo. Vstop v 6 ted-nih. ev. tuđi takoj. — Ponudhe na uprnv-ništvo »Slov. Naroda« pod „Pošten 2099". Lovno 5ebentX.ŠiSk8 JI pri ^U^wr. SI Aiiiifpiiielilinižttt. ■ ^^m ^m^m i 11 ■ ■ ^rami i — • n^—11 e ■ ■ ■ i ■ ■■ ■ im mam '^ i m ^^m^m ■ «nr"W.wii v elegantni obliki priporoča Narodna tiskarna. I^olcjarji, zajjtc^ajtc v Iastnem interesu nemudoma brezplaČDO in pOŠt« nine prosto prvi slovenski pravkar izišli bogato ilustrovani cenik 1913 za kolesa in posamezne dele. Poglejte ga pažljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgovinah in uvideli boste, da vodimo prvovrstno blago po najniijih, brezkonknrenčnih cenah. Kare! Camornik ni Ljubljana, Dunaiska cesta 9-12, Jpecialna trgovina s kolcsi, motorju artomobili in posameznimi deli, mehanika dela?mca in garaža. ING.UHLIR LJUBLJANA : TEHN1CN1 BIRO IN STAVBNO PODJETJE :: 428 Centrala: Ljubljana, Resljeva cesta št. 26 (poleg plinarne), — ^Podružnice: Gotica, Irst9 Zagreb. Beton + železoheton * mostovi * stropi * dvorane * zazidte ::::: turbin. ::::: St rok ovna izvrsitev vseh vrst nacrtov * prevzetje zgradb * : tehniena mnenja. Vodovodi * električne eentrale * turbine * mlin i * zage * •v.v opekarne in ;:;: moderne apnenice. * * * Obisk sfrokovnih inzenirjev na željo. Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru. » ZivaHna zvoza z Amerfko. s Delni&ka glavnica K 8,000.000. H«kaxila t Amoriko in akredltivL I Kapaje in prodaja vrednostne papirje (rente, zastavna pisma, delnlce, srećke itd.) — Valnte in devize. — Promese ===== k vsem žrebanjem. ===== Sprejema vloge na hranllne kjiilce ter sa tiro 1b tekodi raduL 373 Obrestovanje od dne vložitve do dne dviga. Beatni davek plato banka Iz svo]ega. Eskompttras menlce, devize in fakture. — Zavarovanje vredn. papirjev proti knrznl IzgnbL — Revizija irebanja sredk brezplačno. — Bembonrs-kredltL ===== Borzna naročila. — Inkaso. =