TEDNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
Leto XXV. Št. 1	Ptuj, 13. Januarja 1972	Cena 0,70 din
8. januar - praznik
občine Slovenska
Bistrica
Prebivalci občine Slovenska Bi-
strica se tudi ob letošnjem pra-
zniku - 8. januarju z vso širino
in občudovanjem herojstva Po-
horskega bataljona spominjajo
dogodkov, ko je ta pred 30 leti v
skupnem boju vseh zavednih Ju-
goslovanov položil svoja življenja
za svobodo domovine.
8. januarja 1943 leta okoli 12.
ure je pri Treh žebljih nad Osan-
karico počila prva, kmalu nato
pa še na stotine pušk, strojnic in
ročnih bomb, ki so oznanile
usodno in zadnjo borbo borcev
Pohorskega bataljona. Ti so se
vse do tistega dne uspešno borili
na Pohorju in njegovih obronkih.
Učinkovito in hitro so napadali,
prav tako uspešno pa so odbijali
vse sovražnikove poskuse, da bi
onemogočil delovanje pohorskih
partizanov, ki so napadali ob pra-
vem času in na tistem mestu, kjer
je bil okupator najbolj občutljiv.
Borci Pohorskega bataljona so
dosegali najpomembnejše uspehe
v enem najbolj težkih obdobij
partizanstva na območju vzhod-
ne Slovenije. Tako je že v letu
1942 predstavljal ta bataljon šte-
vilčno mnogo močnejšim in bolje
opremljenim okupatorjevim si-
lam na vzhodno slovenskem ob-
močju težak problem.
Okupator se je v vzhodni Slo-
veniji po več neuspelih poskusih,
da bi onemogočil delovanje in
nadaljnje širjenje partizanstva na
Pohorju in njegovih obronkih,
odločil za eno največjih akcij do
tedaj na tem območju. 8. januar-
ja 1943 so se v zgodnjih jutranjih
urah pričele pomikati iz več kra-
jev ob vznožju Pohorja proti
Trem žebljem nad Osankarico
močno oborožene nemške sile z
enim samim namenom, da bi do-
končno zlomile delovanje pohor-
skih partizanov in onemogočile
nadaljnje uspehe Pohorskega ba-
taljona, ki je postajal za okupa-
torja v vzhodni Sloveniji vse re-
snejša nevarnost.
Nekajkrat številnejše okupator-
jeve sile so sklenile strnjene obro-
če do zob oboroženih vojakov
nasproti maloštevilnim borcem
Pohorskega bataljona.
V s krvjo prepojenem snegu je
8. januarja 1943 obležal na bo-
jišču pri Treh ^ebljih nad Osan-
karico do zadrijega borca legen-
darni Pohorski bataljon, samo
večkrat ranjenega partizana Suka
so ujeli Nemci živega.
Kakor v vseh dotedanjih so
borci tudi v tej zadnji bitki priza-
deli okupatorjevim silam velike
izgube. Mnogo napadalcev je iz-
gubilo življenje, še več pa so jih
onesposobili za nadaljnje bojeva-
nje.
Obletnico junaške smrti Pohor-
skega bataljona, 8. januar, so pre-
bivalci občine Slovenska Bistrica
sprejeli za svoj občinski praznik.
To je dan, ko v vseh družbeno
-političnih organizacijah in delov-
nih skupnostih v občini posvetijo
spominom na tragični konec le-
gendarnega Pohorskega bataljona
številne komemoracije in sveča-
(Nadaljevanje na 15. strani)
Velika skrb za
izobraževanje
Pred nekaj dnevi sem se mudil v
prostorih Delavske univerze v Ptuju,
kjer sem se pogovarjal z uslužbenci te
ustanove o njihovem dosedanjem delu
in o načrtih za prihodnost.
Pogovor je najprej stekel o novolet-
nih risanih filmih^ katerih prikazova-
nje DU že pet let organizira za vse
otroke osnovnih šol v občini. Pri tem
so izvzete samo mestne šole, kajti ti
otroci imajo večje možnosti prisostvo-
vanja raznim kulturnim prireditvam in
se lahko češče srečujejo s filmom.
Nedvomno ima tu DU veliko zaslug,
oziroma vse, saj je vse stroške, ki so
znašali okrog 3000 dinarjev, laila iz
lastnih sredstev. Za mnoge podeželske
otroke je ta enourni filmski program
prvo srečanje s filmom in so tako
dobiU lepo novoletno darilo.
Aktivnost in požrtvovalnost usluž-
bencev Delavske univerze v Ptuju pa
se kaže tudi v številnih tečajih in
predavanjih, ki so že v teku, se bodo
pričeli ali pa so se že končali.
V osnovni šoli Toneta Žnidariča
poteka tečaj za opravljalce težke grad-
bene mehanizacije, ki obsega 215
učnih ur. Tečaj je organizirala Delav-
ska univerza Ptuj ob sodelovanju z
mariborsko Delavsko univerzo in Za-
vodom za varstvo delavcev, Maribor.
Zanimanje za tečaj je bilo veliko. Po
tečaju in opravljenem preizkusu zna-
nja bodo tečajniki dobili pooblastilo
za upravljanje težke gradbene mehani-
zacije in pa potrdilo o opravljenem
izpitu iz varstva pri delu. To poobla-
stilo bo veljalo tudi za delavce, ki se
bodo pozneje zaposlili v inozemstvu
in bodo tudi tam lahko opravljah svoj
poklic.
Že dva meseca poteka začetni in
nadaljevalni tečaj nemškega jezika, ki
ga po avdiovizuelni metodi vodi prof.
Mihael KoUak. Tečaj obiskuje šest-
najst slušateljev in bo končan v maju.
Istočasno vodi prof. Milojka Podles-
nik tečaj nemškega in angleškega jezi-
ka za predšolske in šoloobvezne otro-
ke. V ta tečaj je vpisanih 80 otrok in
je razdeljen v skupine po dvanajst
slušateljev.
V novembru je bil končan tečaj za
kurjače centralnih kurjav, ki je bil
organiziran ob sodelovanju z DU Ma-
ribor in Zavodom za varstvo delavcev
Maribor. Tečaj, ki je obsegal 220 ur,
je obiskovalo 17 slušateljev in z uspe-
hom končalo 15.
Tudi za v bodoče si je DU Ptuj
postavila precejšnje naloge. Kmalu
bodo pričeli s predavanji iz obrambne
vzgoje. Predavanja bodo obsegala štiri
teme in sicer: mednarodne razmere in
položaj Jugoslavije v svetu, družbena
samozaščita, gospodarstvo, družbene
službe in državna uprava v splošnem
ljudskem odporu ter minimabia za-
ščitna sredstva za državljane. Skupno
je v programu 480 predavanj in bodo
obvezna za vse občane, ki nimajo
vojaškega razporeda. Pri teh predava-
njih se navadno pojavljajo težave s
prostori in se morajo predavatelji če-
sto zatekati tudi v privatne hiše.
Za kmetijce bo verjetno najbolj
zanimivo predavanje iz kmetijstva,-ki
se bo prav tako kmalo pričelo. To
predavanje bo večina po krajevnih
skupnostih in sicer: Cirkovce, Gerečja
vas, Sela, Lovrenc, Hajdina, Bukovci,
Moškanjci, Medvece, Vitomarci, Maj-
šperk, Stoperce, Trnovska vas, Lov-
renc, Juršinci, Podvinci, Polenšak in
Cirkulane. Predavanje bo obsegalo na-
slednje teme: pridelovanje koruze za
siliranje; kako pridelamo več cenejše
in boljše krme za živino; krmljenje
krav molznic, vzreja mlade živine in
pitanje govedi; kako krmimo plemen-
ske svinje in vzrejamo pujske; kako si
uredimo sodoben hlev za govedo in
prašiče; vzrejne bolezni pri teletih in
pujskih; notranji zajedavci pri doma-
čih živalih. Kmetijska predavanja se
bodo pričela že 17. januarja in jih
bodo vodili veterinarji iz ptujske vete-
rinarske postaje ter agronomi iz kme-
tijskega kombinata.
Delokrog in načrti Delavske univer-
ze v Ptuju so torej zelo obsežni.
Upajmo, da bodo uspeli načrte tudi
realizirati in jim pri tem želimo veliko
uspeha.
M. NOVINA
Obvestilo naročnikom, sodelavcem, oglaševalcem in bralcem
TEDNIKA
Obveščamo naročnike, sodelavce, oglaševalce in bralce, da sta se uredništvo in uprava našega
lista preselila iz Lackove ulice 2 v Vošnjakovo ulico 5 (v pritličje Narodnega doma,
vhod z dvorišča). Vse, ki imajo nujna sporočila za nas prosimo, da nas kličejo po telefonu
na številko radia Ptuj, ker nam ptt-služba še ni preselila telefona v naše nove prostore.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA TEDNIKA, PTUJ
2 STRAN
tednik — Četrtek, is. januarja 1972
Prireditve ob
letošnjem prazniku
občine
Slovenska Bistrica
Letos so občani občine Slov. Bistri-
ca pričeli s prvimi prireditvami v okvi-
ru svojega občinskega praznika že
7. januaija 72.
8. januarja 1943 je na poslednjem
bojišču pri Treh žebljih nad Osanka-
rico do zadnjega borca padel legendar-
ni Pohorski bataljon. Ta tragični do-
godek so si prebivalci občine Slov.
Bistrica izbrali za svoj praznik.
Že v zgodnjih jutranjih urah na dan
pred občinskim praznikom je iz Slov.
Bistrice odpotovala na kraj poslednje-
ga bojišča Pohorskega bataljona pri
Treh žebljih nad Osankarico posebna
partizanska patrulja, ki je nato na
svoji poti obiskala vse preži\^le borce
NOB na tem delu Pohorja. Istega dne
popoldne ob 19.30 pa so v Domu
kulture Slov. Bistrica z uspehom go-
stovali člani SNG iz Celja z uprizori-
tvijo drame Thomasa Stearns Eliota
Umor v katedrali. V tem času so tudi
v vseh večjih krajih na območju obči-
ne izvedli svečanosti s kulturnimi pro-
grami in jih posvetili občinskemu
prazniku, 8. januarja.
Na dan praznika, 8. januarja 1972
je bila dopoldne ob 9. uri v Domu
kulture Slov. Bistrica skupna razširje-
na seja občinske skupščine in občin-
sKega odbora ZZB NOB Slov. Bistrica.
Osnovna šola Pohorski odred iz Slov.
Bistrice je ob tej svečanosti izvedla
kulturni program. Komisija za poseb-
na priznanja pri občinski skupščini
Slov. Bistrica pa je dvajsetim obča-
nom, ki so v preteklem letu aktivno
sodelovali in največ doprinesli v raz-
voju samoupravnih odnosov v družbi,
podelila posebna priznanja.
Ob 11. uri (8. januaija) je bila pred
spomenikom NOB na Trgu svobode v
Slov. Bistrici komemoracija. Predstav-
niki občinske skupščine, družbeno
političnih in delovnih organizacij so
položili vence. V istem času je bilo pri
Osankarici na Pohorju občinsko med-
društveno tekmovanje v streljanju z
zračno puško za prehodni pokal ob-
činskega praznika.
V nedeljo, 9. januaija 72 pa so se v
telovadnici TVD Partizan Slov. Bistri-
ca pomerili na že tradicionalnem tek-
movanju judoisti Slovenije za memo-
rial Pohorskega bataljona.
Vse prireditve ob letošnjem prazno-
vanju občinskega praznika so bile do-
bro obiskane.
VH
V novo leto kot
že dolgo ne
Obiskovalec, ki je zadnje dni starega
(1971) leta in prve dni novega (1972)
leta obiskal mesto Slov. Bistrica, je bil
prijetno presenečen, še posebno, če se
je ob podobnem času oglasil po
opravkih ali kako drugače v tem me-
stu po daljšem času.
V središču mesta je nenadoma
„zrastlo" več smrečic, v katerih so
posebno v večernih urah zasvetile šte-
vilne žarnice v različnih barvah tei
tako ustvarile popolni čar novoletne-
ga praznovanja. Skupno s krajevno
skupnostjo Slov. Bistrica in še poseb-
no njeno komisijo za organizacijo in
izvedbo letošnjih novoletnih priredi-
tev v mestu Slovenska Bistrica so letos
v veliki meri prispevale za lepši zuna-
nji videz mesta tudi številne delovne
organizacije, ki so lepo okrasile svoja
okolja. Nekatere med njimi pa so
pripravile otrokom zaposlenih članov
kolektiva novoletno obdarovanje.
Za najmlajše Bistričane je bilo letos
še posebno dobro poskrbljeno, saj so s
praznovanjem pričeli že 27. decembra
in končali 30. decembra 71. V teh
dneh jih je v lepo okrašenem parku za
zgradbo družbeno-političnih organi-
zacij v Slov. Bistrici vsako popoldne
ob 16.30 obiskal dedek Mraz s svojim
pravljičnim spremstvom. Po krajkm
zabavnem programu so si lahko naj-
mlajši ogledali risane filme, lutkovne
predstave in igrico, ki so jim jih pri-
pravili Otroški vrtec, Posebna osnovna
šola in osnovna šola Pohorski odred iz
Slov. Bistrice.
Letos je Krajevni skupnosti Slov.
Bistrica uspelo v te namene zbrati
okoli 5000 ND, kar je tudi odločilno
vplivalo na takšen uspeh letošnjih no-
voletnih prireditev v mestu. Vsekakor
bi si otroci želeli tudi v prihodnjih
letih takšno pozornost.
Ob koncu letošnjega novoletnega
praznovanja je prav, če ugodno oceni-
mo prizadevanje organizacij in posa-
meznikov, ki so svojemu mestu z de-
lom ali finančno pomočjo pripravili
svečano podobo, najmlajšim Bistriča-
nom pa veliko prijetnih in nepozabnih
trenutkov.
VH
ZA DOBRO VOLJO
Jurček je bil zopet poreden. Očku
je pošlo potrpljenje in ga je pošteno
naplestil. Tuleč steče k mamici, a tam
se mu ni godilo nič bolje.
„Le kako se moreš tako grdo obna-
šati, Jurček! Sosedov Petrček je ravno
toliko star kot ti in še ni bil tepen.
Kaj praviš k temu? "
„Takšne - hu-hu-hu starše bi tudi
jaz enkrat rad imel!"
Jutri zaseda v Ormožu
Kandidacijska konferenca
Za jutri, petek, 14. januaija 1972 je
predsednik občinske konference
SZDL Ormož Vlado Ožbolt sklical
3. sejo občinske kandidacijske konfe-
rence. Izvohli bodo kandidata za
predsedstvo SRS in se popvorili o
vlogi SZDL v zvezi z 21. sejo central-
nega komiteja ZKJ.
Zaradi lažjega dela jutrišnje konfe-
rence se je prejšnji petek sestal koor-
dinacijski odbor za kadrovska vpraša-
nja pri OK SZDL in sklenil konferenci
predlagati mariborskega župana Mirka
Zlendra kot možnega kandidata za
predsedstvo SRS.
V nadaljevanju razprave so razčle-
nili nekatera kadrovska vprašanja.
Predvsem so se pogovorili o pomenu
in politiki kandidiranja in poudarili
pomen programiranja kadrovske poli-
tike. Čeprav so skupščinske volitve še
sorazmerno daleč, so se že zmenili za
pričetek razmišljanj o kandidatih za
odbornike občinske skupščine, pred-
sednika občine in druge funkcije pri
občinski skupščini. Odločitve bi naj
padle že v prvi polovici tega leta.
Dogovaijanja bodo tekla v vseh druž-
benopolitičnih organizacijah. Na-
črtnost pa ne sme vplivati na demo-
kratičnost. Vse mora biti načrtno,
vendar demokratično sprejeto. jr
Prireditev
za ostarele občane
v Kidričevem
Konec lanskega leta, torej malo
pred novim letom je krajevna skup-
nost Kidričevo ob materialni pomoči
KO SZDL ter nekaterih drugih dru-
štev in organizacij priredila dve prire-
ditvi za ostarele občane krajevne
skupnosti, dan pozneje pa še obisk
dedka Mraza za najmlajše stanovalce
naselja. Prvenstveno želimo spre-
govoriti o sprejemu starejših prebival-
cev z območja krajevne skupnosti
Kidričevo, ker je to bilo prvo tovrstno
srečanje starejših ljudi v okolju krajev-
ne skupnosti. Svečan sprejem z majh-
no zakusko in z majhno obdaritvijo
vsakega starejšega občana je bila v
prostorih krajevne skupnosti ANTON
KOSI in predsednik KO SZDL STA-
NE HOJAK, nakar so jim otroci iz
osnovne šole Kidričevo priredili maj-
hen, vendar prisrčen program, v kate-
rem so sodelovali tudi najmlajši iz
otroškega vrtca in del folklorne sku
pine. Prisrčen aplavz ter solze na licih
prisotnih so dale slutiti, kako se po-
čutijo starejši ljudje v takem vzdušju,
kakršnega niso niti najmanj pričako-
vali. Njihovo veselje pa je bilo toliko
večje, ker je to bila prva taka priredi-
tev zanje. Krajevna skupnost je ob tej
priliki podarila posebna darila naj-
starejšemu'občanu z 92 leti, ki pa
zaradi bolezni ni mogel priti na spre-
jem, pa so ga zato predstavniki KS in
KO SZDL Kidričevo obiskali na nje-
govem domu ter mu izročili darila in
mu zaželeli srečno novo leto z željo,
da bi v naslednjem letu bil prisoten na
podobnem srečanju, kar je tudi oblju-
bil, če bo seveda to dopuščalo njego-
vo zdravje. Ob majhni zakuski se je
razvnel prijeten pogovor med njimi in
prisotnimi predstavniki krajevne skup-
nosti in socialistične zveze. Večina jih
je bila zelo iznenadena, saj so, kot so
poudarjali prvič spoznali predstavnike
KS iri KO SZDL ter nekatere druge, o
katerih so sicer že večkrat slišali, ven-
dar jih do tega dne niso poznali. Tako
so celo izrazili, da bi se v bodoče tudi
o njih kaj več pisalo predvsem še
potem, ko so si med seboj že izvolili
predstavnike za bodoči odbor društva
starejših občanov, v katerem bi bili
vključeni vsi starejši že od časa, ko se
upokojijo in, da bi na letošnjem sreča-
nju ob koncu leta bilo med njimi še
več obrazov. Letos je namreč bil kri-
terij od 70. leta starosti naprej, med-
tem, ko bi to bilo v bodoče povsem
drugače. Bodoči predsednik tega dru-
štva tov. SVENŠEK iz Kungote se je
ob koncu prisrčno zahvalil v imenu
vseh, ki so bili povabljeni na sprejem
vsem tistim, ki so jim omogočili sre-
čanje z željo, da bi to pomenilo pre-
okret v bodočem delu krajevne skup-
nosti ter KO SZDL in vseh ostalih
družbeno političnih organizacij in
društev, prav tako pa bodo tudi oni
od svoje strani dali vse, kar je še v
njihovi moči, da bo tako njihovo delo
kot tudi skupno delo vseh nas skupno
še uspešnejše v letošnjem letu. Zaželel
je vsem prisotnim mnogo sreče in
zadovoljstva predvsem pa še zdravja in
mnogo uspehov v letu 1972.
Tako je izredna pozornost krajevne
skupnosti in KO SZDL Kidričevo
končno le našla pot tudi do tistih, ki
so v preteklosti ogromno žrtvovali za
našo današnjo stvar in, da so se reše-
vanje nekaterih problemov v letoš-
njem letu lotili zares na povsem pravi
strani. Tudi njim mnogo uspehov v
letu 1972!	M. F.
VREDNO BI BILO
POSNEMATI
Občani krajevne skupnosti Zg. Pol-
skava, Sp. Polskava in Pragersko so v
okviru letošnjega praznovanja novega
leta pokazali veliko razumevanje za
najmlajše v svojem okolju. Čeprav je
bilo obdarovanje otrok v teh krajih že
redno, so se ob letošnjem novem letu
še posebno dobro izkazali. S prosto-
voljnimi prispevki so občani teh KS
zbrali za obdarovanje otrok 5000 ND.
Z tako zbranimi sredstvi so obdarili
vse osnovnošolske in predšolske otro-
ke na območju teh treh krajevnih
skupnosti. Obdarili so nad 700 otrok.
V KS Sp. Polskava pa so posvetili
posebno pozornost tudi najstarejšim
občanom, katerim so na posebni sve-
čanosti izročili novoletna darila.
VH
tednik — Četrtek, is. januarja 1972
STRAN 3
Priznanja obrti
v bistriški občini
Kot že poročamo na drugem mestu,
je skupščina občine Slovenska Bistri-
ca na slavnostni seji ob občinskem
prazniku 8. januarju podelila prizna-
nja za dosežene uspehe v poslovanju
dvema delovnima organizacijama iz
področja obrti, to je EMMI Slov. Bi-
strica in EMI Poljčane. Podelitev pri-
znanj dvema delovnima organizaci-
jama s področja obrti ni samo rezultat
uspehov, ki jih ta kolektiva dosegata,
ampak tudi odraz splošnega pomena,
ki ga obrt ima v tej občini. V družbe-
nem sektorju obrti je zaposlenih 500
ljudi ali 1/9 vseh zaposlenih v gospo-
darskih organizacijah na področju
občine. Ta devetina zaposlenih ustvar-
ja zadnja leta celo 1/7 vsega ostanka
dohodka. Za nadaljnji razvoj obrti pa
so še velike možnosti predvsem v pre-
delavi aluminija, stekla, lesa itd. .. .
Žal pa je finančni položaj podjetij
prešibak za še skok o vi tej ši razvoj,
prav tako pa doslej tudi bančne orga-
nizacije niso pokazale večjega zanima-
nja za obsežnejše razvojne težnje.
Zadnje čase se ta odnos sicer spremi-
nja, vendar so možnosti vsled pre-
počasnega vračanja naloženih sredstev
v industrijo in slabe plačilne sposob-
nosti gospodarstva, zelo omejene. Pa
še nekaj podatkov o podjetjih, ki sta
sprejeh zaslužena priznanja:
Podjetje EMMI, embalaža in mizar-
stvo Slov. Bistrica je v letu 1971
proslavilo 25-obletnico obstoja. Iz
najemne žage z 7 zaposlenimi delavci
se je razvilo v kolektiv z okrog 150
zaposlenimi in bruto produktom v
letu 1971 nad 17 milijonov dinarjev.
Podjetje dosega hiter razvoj predvsem
po vselitvi v nove proizvodne in
upravne prostore po letu 1964.
Tako je v letu 1971 povečalo na-
sproti letu 1968 celotni dohodek za
300 %, prav tako ostanek dohodka,
medtem ko je število zaposlenih po-
raslo le za 35 %. To podjetje že vrsto
let dosega v svoji panogi v Sloveniji
nadpoprečne poslovne rezultate. Ima
izdelan realen razvojni program, ki ga
uspešno uresničuje.
Podjetje EMI, elektromontaža in
instalacije Poljčane, se je razvilo iz
majhne delavnice v sodobno podjetje,
predvsem za izdelavo svetil. Del ko-
lektiva se je ravno koncem leta 1971
vsehl v nove sodobne proizvodne pro-
store, v katerih je možno povečanje
števila zaposlenih za 100%. Podjetje
zaposluje sedaj 96 ljudi in je ustvarilo
v letu 1971 15 milijonov din bruto
produkta. V letu 1971 je povečalo
glede na leto 1968 celotni dohodek za
100%, prav tako ostanek dohodka,
medtem ko se je število zaposlenih
povečalo v tem času za 15 %. V svoji
panogi dosega v Sloveniji nadpopreč-
ne poslovne rezultate. Kolektiv ima
po zgraditvi nove montažne dvorane
velike razvojne možnosti, zlasti še
zato, ker je po njegovih kvalitetnih
svetilih veliko povpraševanje.
Oba kolektiva vodita dobro kadrov-
sko politiko, saj je njuna struktura
znatno boljša kot v drugih industrij-
skih podjetjih v občini, razen v
IMPOLU.	tf
Še k sestavku:
Seja skupščine
RK Ormož
K pisanju teh vrstic me je spodbudil
odgovor RK Ptuj na poročilo o seji
skupščine RK Ormož. Kot tajnik
osnovne organizacije RK Velika Nede-
lja sem bila na seji navzoča in tako
sama kot drugi vemo, da Rakova v
poročilu ni prav nič pretiravala, oziro-
ma bi naj napisala neko lastno mne-
nje.
Znano nam je, da organizaciji Kog
in Središče dajeta kri Ptuju, vendar
smo tudi pripravljeni dati kri komur-
koh, če je potrebno. Res je, da se
ormoški občani zdravijo tudi v ptujski
bolnišnici, vendar se najbrž tudi ptuj-
ski v težjih primerih zdravijo v Ljub-
ljani, za katere dajejo kri ormoški
občani.
V odgovoru odbora RK Ptuj je
dovolj jasno navedeno, da dobiva od
bolnišnice določena finančna sredstva
(in sicer po številu odvzemov), ki jih
porabi za propagandni material, za
značke, za organizacijo proslav, osta-
nek pa da osnovnim organizacijam.
Torej je RK Ptuj mnenja, da ormoška
občina nima potreb po teh stvareh?
Poročila o tem, da prejema finan-
čna sredstva za ormoške občane, ki
darujejo kri v Ptuju, ptujski RK, si ni
izmishla Rakova, temveč ga je na seji
dal blagajnik RK Ormož Franc Vor-
šič. Na seji so bih navzoči tudi zastop-
niki osnovnih org. RK Kog in Sredi-
šče, vendar ob poročilu ni nobeden
pojasnil, da so dobih del teh finan-
čnih sredstev, niti tedaj ne, ko je
Voršič povedal, da je prišlo zaradi
tega že do spora, ker sta omenjeni
organizaciji trdih, da dobiva določena
finančna sredstva odbor RK Ormož.
Na seji nas je bilo precej mnenja, da
bi tudi nekateri ormoški krvodajalci
darovah kri večkrat in bi jo v tem
primeru darovah ptujski bolnišnici,
seveda po predhodnem dogovoru. Si-
cer pa nekateri občani iz Ormoža že
imajo krvodajalske kartoteke tudi v
Ptuju.
Med tistimi, ki imajo svoje krvoda-
jalske kartoteke tudi drugod je tudi
pisec poročila o seji Skupščine RK
Ormož, Slava Rakova. Trditev ptujske
org. RK, da Rakova kot pisec članka
ni niti malo seznanjena z organizacijo
krvodajalstva, je dokaj čudna. Rakova
je odbornik RK, organizator krvoda-
jalstva, sama pa ima krvodajalsko kar-
toteko v Ormožu, v Ljubljani in v
Ptuju. Samo v Ormožu je dvanajst
krat darovala kri, večkrat v Ljubljani,
pa tudi v Ptuju jo je darovala ob
železniški nesreči v Dornavi, čeprav jo
je darovala v Ormožu šele dva meseca
predtem. Sama sem bila takrat med
krvodajalci, vendar nam drugim žen-
skam, ki smo darovale prej, niso vzeh,
njej pa je uspelo. Kaj misli kdo, dajo
je darovala zato, da bi dobila zanjo
plačilo, ne pa za rešitev življenj po-
škodovanih? V njenem poročilu ni-
smo nikjer zasledili trditve, da bi
moral kri dobiti plačano posameznik.
Vsi smo mnenja, da moramo spor
rešiti na miren način, vendar poročilo
o seji ne pomeni reševanja. Upamo, da
bo spor kmalu rešen in bomo pri tej
humani akciji še sodelovali.
Tajnik org. RK Vel. Nedelja
Francka Anderlič
Kakšne bodo dajatve za zdravstveno zavarovanje
kmetov v letošnjem letu?
Kdo bo pomagal?
Sekcija za kmetijstvo pri občinski
konferenci SZDL Ormož je sklicala
kmetovalce s področja občine na raz-
govor o novih dajatvah v sklad zdrav-
stvenega zavarovanja kmetov. Raz-
govora so se udeležili tudi predstav-
niki sklada za zdravstveno zavarovanje
kmetov iz Maribora.
Sestanek je vodil predsednik sekci-
je, Alojz Hergula in v svojem govoru
razčlenil nekaj novosti o prispevkih.
Tako bi po predlogih naj kmetje v
letošnjem letu plačevali 25 % od ka-
tastrskega dohodka in 310 dinarjev
pavšala na gospodinjstvo, ne glede na
število zavarovanih družinskih članov.
Se pravi, da bi se naj ukinil pavšal 100
dinarjev na zavarovanca, prispevek od
katastrskega dohodka pa se zvišal za
5 %.
Živahna in več ur trajajoča razprava
je pokazala jasno težnjo kmetov po
enotnem nacionalnem zdravstvenem
in pokojninskem zavarovanju. Želimo
biti delavci, so dejali kmetje, naša
družba pa nam tega ne dovoli. Go-
vorimo tudi o sofinanciranju zdrav-
stvenega zavarovanja kmetov, pri tem
pa pozabljamo, da v bistvu gre le za
vračanje denarja, ki ga je kmetijstvo
dalo družbi v povojnih letih.
Sredstva bodo morala na nek način
biti zbrana. Predvidevanja gredo v
smeri povišanja cen zdravilom. V 9
mesecih minulega leta so kmetje iz-
črpali svoj sklad zdravstvenega zavaro-
vanja do višine 91 %. Če bi bile pred-
lagane spremembe tudi osvojene, bo
vsekakor težko za kmete, ki že do-
sedanjih bremen skoraj niso zmogli.
Vse bi bilo v redu, so poudarili raz-
pravljalci, če bi vsa povišanja lahko
kmetje vkalkulirali v cene svojih pro-
izvodov. V naši družbi pa je na žalost
še zmeraj tako, da kmetu vse postavi-
jo od zgoraj. Res je, da predstavniki
kmetove predloge sprejemajo na svo
jih skupščinah, vendar so predstavniki
povedali, da so včasih nemočni.
Že leta nazaj govorimo o reševanju
kmečkega vprašanja, vendar se ta pro-
blematika ne premakne z mrtvega
tira. Lep vzgled nam je lahko komu-
nalni zavod za socialno zavarovanje
Novo mesto, ki je decembra izvedel
referendum in tako združil vse prebi-
valce svojega območja v enotno zdrav-
stveno zavarovanje. Ce je bilo to mož-
no storiti tam, bi verjetno brez greha
lahko nekaj podobnega storili v vseh
komunalnih skupnostih in torej tudi v
mariborski. Še več! Ah je v tej naši
mali Sloveniji potrebno imeti kar 9 (z
besedami: devet) komunalnih skup-
nosti zdravstvenega zavarovanja? Ali
ni to zapravljanje denarja?
Kmetje pričakujejo obljubljene re-
šitve. Kdo bo pomagal?	jr
VREME
do nedelje, 23. januarja 1972
Mlaj bo v nedeljo, 16. januarja
ob 11,52. Napoved: spremen-
ljivo, občasno bo še snežilo. Za
tem bodo pihali mrzli vetrovi, ki
bodo povzročili ostrejši mraz.
V novoletni številki Tednika
ni bilo vremenske /lapovedi, pa
ne po moji krivdi. Napoved sem
odposlal po pošti v ponedeljek,
27, decembra, vendar jo je ured-
ništvo prejelo šele v sredo, 29.
dec., ko je bil časopis že v tisku.
KAKŠNO BO VREME V
LETU 1972?
Mislim, da bodo po mlaju, ki
bo 16. januarja, verjetno še
snežne padavine. Potem bo
ostrejši mraz.
FEBRUARJA bo prvi teden
lepo in mrzlo. Okrog 15. bodo
snežne padavine, za tem bo lepo
in mrzlo. Ob koncu februarja se
bo otopHlo, vmes pa bo od časa
do časa dež in sneg.
MAREC bo močno spremen-
,ljiv. Pogosto bo deževalo pa tudi
snežilo še bo. Zadnjih deset dni
marca bo lepo vreme.
APRILA bo dovolj dežja, kar
bo dalo upanje na dobro košnjo
sena. Stari vremenski pregovor
pravi, da če je Jurij v mlaju,
potem ni sena, še manj pa otave.
Ta rek je bil lani uresničen. Mlaj
je bil dan pred Jurjevim in res je
bilo sena malo, otave pa marsi-
kje nič. Letos bo Jurjevo ob
prvem krajcu, kar da upanje na
več sena.
MAJA bo do desetega še spre-
menljivo in hladno. Od 15. maja
dalje bo lepo vreme in vroče.
Ob koncu meseca bo verjetno
veliko dežja.
JUNIJ bo prvih deset dni sta-
noviten v lepem vremenu. Za
tem pa bo mnogo neviht in ploh
in spremenljivega vremena.
Vmes bodo lepi in zelo vroči
dnevi.
AVGUST bo suh in zelo vroč.
Možno je, da bo nekaj neviht s
plohami.
SEPTEMBER bo najlepši me-
sec v letu. Le okrog 15. so
možne manjše padavine.
OKTOBER bo večinoma de-
ževen in hladen. Studenci bodo
dobili vode do naravnega stanja.
NOVEMBER bo suh.
DECEMBERA bo lepo do
okrog dvanajstega, potem bo
zapadel sneg, ki ne bo skopnel
pred marcem 1973.
Letina bo dobra. Dežja bo
včasih premalo, včasih preveč.
Sicer pa: včasih ni vode v vod-
njakih, drugič pa je je še v kle-
teh preveč.	Alojz Cestnik
,,Zakaj pa jočeš, Janezek? " vpraša
očka, ki se je pravkar vrnil z dolgega
potovanja.
.,Mamica me je nabila!"
„Kar pomiri se, odslej te bom spet
jaz pretepal," ga potolaži očka.
Snubec s šopkom v roki stoji pred
materjo svoje izvoljenke.
,,Torej, mladi mož, vi si želite mene
za taščo? "
„To ravno ne, pač pa vašo hčerko
za ženo."
4 STRAN
tednik — Četrtek, is. januarja 1972
Olepšajmo življenje
ostarelim občanomi
v nedeljo, 9. januarja se je v gasil-
skem domu v Hajdini zbralo precej
ljudi, saj je krajevna skupnost Hajdina
pripravila majhen, a prisrčen sprejem
za vse občane, ki so dopolnili 75 in
več let.
Izvedeh smo, da je v krajevni skup-
nosti Hajdina okrog 120 ljudi, ki se
lahko ponašajo s tako visokim števi-
lom let. V nedeljo seveda vsi niso
prišli, ker je nekatere zadržala bole-
zen. Vse te pa bodo v prihodnjih dneh
obiskah predstavniki krajevne skup-
nosti Hajdina na njihovih domovih, se
z njimi malo pogovorih in jim vUh
novih moči za nadaljnje premagovanje
ovir, ki se pred človekom pojavljajo v
življenju.
Jubilante je najprej pozdravil Jože
Vratič, predstavnik SZDL in jim vsem
zaželel prijetno počutje. Predsednik
krajevne skupnosti Hajdina, Franc Zu-
panič je potem spregovoril o delu in
uspehih laajevne skupnosti doslej, na-
zadnje pa je poudaril, da bodo odslej
posvečah še večjo pozornost našim
najstarejšim občanom. Zato bo prav
njim vsako leto namenjen teden, ki ga
bodo imenovali z geslom: Olepšajmo
življenje starejšim občanom!
Na nedeljski svečanosti so posebej
pozdravili v svoji sredi najstarejšega
gosta Martina Vidoviča iz Sp. Hajdi-
ne, ki je prestopil že preg 95. leta.
Takoj za njim sta še Julijana Šegula iz
Sp. Hajdine in Štefan Turnšek iz
Gerečje vasi. Julijana Šegula se zaradi
bolezni vabilu ni mogla odzvati, zato
jo bodo predstavniki krajevne skup-
nosti obiskah na domu.
Predsednik Franc Zupanič je izrazil
željo, da bi se naslednje leto spet vsi
zbrah v še večjem številu in da bi
vztrajno sledili Martinu Vidoviču ter
prav tako dočakaU 95 in še več let
med svojimi dragimi.
Sledil je kulturni spored, ki so ga
izvajaU učenci osnovne šole iz Hajdi-
ne. Nekaj članov pionirskega pevskega
zbora je pod vodstvom zborovodkinje
Hilde Pucko zapelo 4 pesmi, učenca
Mlakar in Paveo sta se predstavila kot
dedek in vnuk, Mirica Spoljar pa je v
imenu vnukov in pravnukov pozdravi-
la vse dedke in babice, se jim zahvalila
za njihovo dobroto in jim zaželela
mnogo zdravih in vesehh let v jeseni
: življenja. Vsi povabljeni so ob koncu
»uradnega" dela sprejema dobili
skromna darila, ki jim jih je izročil
Franc Zupanič.
S tem je bil zaključen svečani del, v
drugem, „neuradnem", pa so si po-
vabljenci sami poskrbeli za zabavo.
Omenili bi le Štefana Rozmana iz Sp.
Hajdine, ki je kljub 82. letom sam
zapel nekaj lepih slovenskih pesmi. Ne
smemo pozabiti na to, da ga leta nič
ne ovirajo, da se ne bi še vedno vozil s
kolesom. Tako se je tudi v nedeljo
sam pripeljal s svojim konjičkom.
Rekel je, da so se drugi pripeljaU z
avtomobih, on pa je s kolesom zato,
da bo lahko šel domov, ko bo to
njemu ugajalo.
Marsikatero oko se je orosilo ob
spominu na mladost in mnogo spomi-
nov so obudili naši starejši in najdražji
občani na tem srečanju. Mnogi so se
morda srečah po dolgih letih in jim
bo to snidenje tohko več pomenilo,
prav gotovo pa si vsi želijo, da bi se
tako sestali še večkrat in obujah
spomine na minula težka a tudi lepa
leta.
v imenu krajevne skupnosti Hajdi-
na še enkrat čestitamo vsem tistim, ki
so prestopih 75. leto starosti in pa
tudi tistim, ki jih to še čaka. Krajevni
skupnosti Hajdina pa se v imenu vseh
povabljenih zahvaljujemo za pozor-
nost in lepo pripravljen sprejem, kije
vsekakor posnemanja vreden.
Tekst in foto S. SPOLENAK
Drobni nasveti
-	Zelenjavo shranjujte prav v spod-
njem delu hladilnika, vendar jo mora-
te vedno zaviti v debel papir. Tako bc.
nekaj dni ostala sveža in tudi ne bo
zmrznila.
-	Limona, ki ste jo že ostrgah, se
ne bo posušila, če jo shranite v stekle-
ni posodici s soljo, naribana limonina
lupina pa bo dalj časa sveža, če jo
pomešate s sladkorjem.
-	Kadar pripravljate sladoled iz
prahu v vrečici, lahko namesto mleka
uporabite sladko smetano. Sladoled
bo sicer dražji, vendar mnogo okus-
nejši.
-	Napočena jajca boste lahko sku-
hali, ne da bi se razlila, če dodate vodi
malo kisa.
Komunisti občine
Slovenska Bistrica
izvolili svoje vodstvo
v sredo, (5. 1. 72) se je v Slov. Bi-
strici sestal na prvi seji komite OK
ZKS Slov. Bistrica z namenom, da
pregleda dejavnost komunistov v tej
občini za preteklo mandatno obdob-
je. Začrtali pa so si tudi smernice dela
v OK ZK, kakor tudi osnovnih organi-
zacijah.
v razpravah, kjer so sodelovali vo-
dilni družbeno poUtični delavci te ob-
čine so ustavljali, da gospodarski
razvoj občine Slov. Bistrica še vedno
ne dosega pričakovanih rezultatov. Za
osnovne vzroke takšnega stanja v ob-
čini pa so navedh težave v stabilizacij-
skih ukrepih, pomanjkanje kadrov,
predvsem v gospodarskih organizaci-
jah. Vse to se negativno odraža tudi v
nizkem dohodku občine, pomanjka-
nju stanovanj, v nizkih osebnih do-
hodkih zaposlenih v primeijavi z re-
pubhškim poprečjem, kar uvršča bi-
striško občino na rob nerazvitih slo-
venskih občin. Za enega pomembnej-
ših vzrokov slabega gospodarskega sta-
nja v občini so navedli tudi veliko
število dislociranih obratov, ki ustvar-
jajo skupno nad 20 milijonov dinarjev
letno, od katerih pa bistriška občina
nima veliko koristi, saj se le mali del
teh sredstev vrača v obhki investicij v
te obrate. Temu vprašanju, kakor tudi
večji vlogi pri gradnji industrijskih
objektov v občini, ki bi jo naj imela
Ljubljanska banka, podružnica Slov.
Bistrica v obliki raznih kreditov, bodo
morah komunisti posvetiti v nasled-
njem obdobju veliko več pozornosti
in konkretnejšega reševanja. K uspeš-
nejšemu reševanju problemov gospo-
darstva občine bi moralo doprinesti
tudi hitro in objektivno obveščanje
članov ZK, kakor tudi vseh občanov.
Letošnja prva seja OK ZKS Slov. Bi-
strica je bila tudi volilna. Od 50 po-
vabljenih članov konference ZK se je
je udeležilo 45, kar je pripisati temu,
da je bila to prva seja v letošnjem letu
ali pa morda pomeni, da bodo v no-
vem letu 1972 v sestajanju vedno tako
uspešni. Rezultati dela bi tako bili
tudi mnogo večji. Končni rezultat
volitev novega vodstva OK ZKS Slov.
Bistrica je tako dal ponovno zaupnico
dosedanjemu sekretarju OK ZK Pra-
nju Ledineku, ki bo opravljal vlogo
sekretarja tudi v nadaljnjem mandat-
nem obdobju. Izvohli so še
50-člansko konferenco in 13-članski
občinski komite. Izvoljeni so bili še
člani častnega razsodišča in trije člani
medobčinskega sveta ZKS Maribor,
kjer uspešno sodelujejo tudi komuni-
sti te občine. Za uspešnejše delo so
pri OK ZKS Slov. Bistrica izvolili še
komisije za statutarna vprašanja in
razvoj ZK, za družbeno ekonomske
odnose, za družbeno politične odnose
in idejno politične probleme, komisi-
jo za mednarodne odnose in revizijsko
komisijo.
Vprašanju starostnega razmerja v
članstvu ZK bistriške občine je bilo
posvečeno precej pozornosti, saj je
ugotoviti po zadnjih podatkih, da je
število mladih v ZK, kakor tudi tistih,
ki so v obdobju enega leta sprejeti v
to organizacijo, zelo zaskrbljujoče, saj
je od skupnega števila članstva ZK, ki
v občini šteje 470 članov, vključeno
samo 73 mladih v starosti do 27 leta.
v preteklem (1971) letu je bilo spre-
jeto v ZK na področju občine Slov.
Bistrica 26 novih članov, od tega 10
mladih.
Vsled velike širine sprejetih nalog v
dejavnosti komunistov občine Slov.
Bistrica bo posebna komisija pripravi-
la sklepe prve letošnje seje OK ZK do
naslednje seje. Sprejeti sklepi pa bodo
služili kot osnovna smernica delovanja
vseh komunistov občine v naslednjem
mandatnem obdobju.
Viktor Horvat
Klepet
z najstarejšim
Hajdinčanom
Na nedeljskem srečanju nastarejših
občanov krajevne skupnosti Hajdina,
smo izkoristili nekaj trenutkov za kra-
tek klepet z najstarejšim občanom,
95-letnim Martinom Vidovičem iz Sp.
Hajdine.
Očka Vidovič nam je povedal, daje
v mladosti delal kot mizar na železnici
in da ga je vse življenje spremljalo
delo. Preživel je obe svetovni vojni, ki
se jih nerad spominja. Najbolj mu je
ostal v spominu dan, ko mu je šef v
službi dejal: „Tako, Vidovič, jutri
vam ni treba več priti na delo!"
„Tedaj mi je bilo 60 let," je nadalje-
val najstarejši občan, „in nisem pri-
čakoval, da bom dočakal tako visoko
starost. Za to se moram predvsem
zahvaliti svojim hčerkam, ki so lepo
skrbele zame, da so mi stara leta
Martin Vidovič, najstarejši občan
prijetna in brezskrbna. Doslej sem se
skrbno izogibal ,,Matildinemu" obi-
sku in upam, da si bo tudi v prihodnje
presneto premislila, preden bo po-
trkala na moja vrata.
Zelo sem vesel pozornosti krajevne
skupnosti Hajdina, ki se je spomnila
tudi nas starejših. Organizatorjem se
najlepše zahvaljujem za povabilo,
vsem ostalim starostnikom pa želim,
da bi šli po mojih stopinjah, saj je
jesen življenja tako lepa. Upam, da se
bomo čez leto dni spet tako zbrah in
obujah prijetne spomine."
Očka Vidovič, to vam tudi mi iskre-
no žehmo in kličemo vam in vsem
ostahm nasvidenje ob letu, ko se spet
srečamo!
TEkst in foto S. Spolenak
Navzoči so pozorno prisluhnili besedam izvajalcev.
TEDNIK — Četrtek, is. januarja 1972
STRAN 5
Sreča jih ni zapustila
Pred dnevi sem se mudil v Stoper-
cah, majhni in mirni vasici ob vznožju
Donačke gore, kjer sem imel prilož-
nost videti čudovit prizor lovskega
veselja, strasti in sreče. V snegu ob
bifeju so ležali štiije ustreljeni divji
l>raiiči. Na največjem je ponosno se-
del lovec Anton Cavlek, predsednik
Lovske družine Krapina.
Pozneje, ko so bila mesarska dela
opravljena, sem poiskal srečne lovce
in jih poprosil za krajši pomenek.
Našel sem jih v prijazni kuhinji, kjer
so se zalagali s svinjskimi jetri in
proslavljali svoj uspeh ob litru doma-
če kapljice. Povedali so, da so vsi
štiije iz Krapine in da hodijo že pet
let Stoperčanom v goste. Vendar do
srede še nikoli niso videli divjih praši-
čev. Lovska strast pa jih ni zapustila
in to pot so ponovno poizkusili svojo
lovsko srečo, ki pa jim ni ušla. V
neprehodnih in neznanih gozdovih
Bukovjeka so zagledali desetglavo čre-
do nič kaj prijaznih ščetincev. Puške
so zaropotale in štiije preplašeni pra-
šiči so za vedno ostali na mestu.
Anton Cavlek je ustrelil največjega,
srečo je imel tudi Vinko Habus med
tem, ko je Slavko Koprivnjak nekoli-
ko zamudil in zato ostal brez lovske
trofeje. Najbolj zadovoljen pa je vse-
kakor bil Štefan Nežak, kije ustrelil
celo dva.
Prijetno je bilo poslušati zbrano lov-
sko družbo, kjer so od veselja in sreče
kar deževale pristne „lovske". Zato
sem za eno poprosil predsednika Lov-
ske družine v Stopercah - Kolaija, ki
je dejal:
„To, kar bom povedal, ni „lovska",
ampak resnična. Bilo pa je takole:
V bližini Stoperc živi starejši lovec,
ki je imel pred leti srečo in je ustrelil
dva divja prašiča. Iz njunih glav je dal
izdelati lovski trofeji, ki ju je pozneje
obesil na častno mesto v spalnici.
Nekega dne pa so ga obiskali otroci in
sorodniki. Vneti lovec se je hotel po-
staviti pred zbrano družbo, zato jo je
odpeljal v spalnico ter ponosno poka-
zal svinjski ^avi in dejal:
„Naj otroci vedo, kakega očeta so
imeli."
M. NOVINA
Lovec Anton Cavlek - predsednik Lovske družine Krapina je „korajžno'
sedel na svojo lovsko trofejo.
RAZGOVOR Z ZDOMCI V ORMOŽU
Občinski sindikalni svet Ormož je
izpolnil lanskoletno obljubo in tudi
letos ob novoletnih praznikih skUcal
razgovor z ormoškimi delavci zaposle-
nimi v tujini. Razgovora so se udele-
žili tudi predstavniki zavoda za zapo-
slovanje Maribor, komunalnega zavo-
da za socialno zavarovanje Maribor,
predstavnik banke in drugi,-
Kljub skromni udeležbi naših zdom-
cev je bil razgovor dokaj ploden in
pester. Naši delavci, zaposleni v tujini,
so se zanimali za pogoje zdravstvenega
zavarovanja v primeru menjave službe-
nega mesta ali morebitne vrnitve v
domovino. Mnogo vprašanj in seveda
tudi odgovorov je steklo okrog pokoj-
ninskega zavarovanja, delovne dobe,
otroškega varstva ipd, V pogovoru o
bančništvu so se naši zdomci zanima-
li, kako je s stabilizacijo našega di-
narja in denaija sploh, o pogojih za
najemanje kreditov za nakup različne-
ga orodja in opreme v primeru vrnitve
delavca domov. Mnogo vprašanj je
bilo tudi s področja carinske zakono-
daje, ZanimaU so se predvsem, kako
se lahko v tujini pridobljeno premože-
nje prenese v Jugoslavijo, brez carine
seveda,
S področja zaposlovanja je bilo
največ razprav, ki so se nanašale na
pogoje zaposlovanja nekvalificirane
delovne sile pri nas. Dejstvo je, da so
si mnogi naši delavci v tujini pridobih
določeno kvalifikacijo, ki pa je naše
delovne organizacije ne upoštevajo.
Tako so navajali primere, ko so se
posamezniki skušah vrniti v domovino
in so bih že nekaj časa doma zaposle-
ni pa so se ravno zaradi neupoštevanja
pridobljene kvalifikacije vrnili na
prejšnje delovno mesto v tujino.
Predsednik občinskega sindikahiega
sveta Ormož Alojz Balažič je našim
delavcem, zaposlenim v tujini sprego-
voril nekaj besed o pravicah in dol-
žnostih članov sindikata in poudaril
velike prednosti članstva. Predsednik
ormoške občmske skupščine Franc
Novak pa je ob koncu razgovora
zaželel našim zdomcem srečno in
zadovoljno 1972, leto.
jr
POTREBNE SO VAJE
Za lepo hojo in držo potrebujemo
vaje. Poskusite s temile:
-	Noge razširite in se oprite z
rokami ob boke, Z zravnanim hrbtom
se počasi sklonite, dokler ne pridete v
vodoravno lego. Nato vdihnite, se
počasi zravnajte in potem izdihnite,
komolce pa upognite daleč nazaj,
-	Imate morda predebel vrat?
Težko držite roke ob telesu? Prekri-
žajte roke za vratom, stojte zravnano
in glavo večkrat sunkoma potisnite
nazaj, roke pa hkrati naprej. Štejte do
deset, nato pa se sprostite,
-	Ne znate držati ravnotežja?
Stojte na eni nogi in se opirajte
nalahno na pahco. Stopalo proste
noge položite na koleno noge, na
kateri stojite. Zaprite oči in štejte do
dvajset. Vajo ponovite z drugo nogo,
-	Hoditi navzven in pri tem držati
hrbet zravnan se naučite najbolje s
palico. Položite jo na hrbtu malo nad
križem med oba komolca. Z vzravna-
no glavo stopajte naprej počasi, nato
hitreje in pri tem obdržite noge tesno
skupaj in delajte majhne korake.
-	Za vajo pravihie drže glave držite
hrbtno stran dlani pod brado in pri
tem sprostite ramena. Ce to vajo
večkrat ponovite, boste kmalu opazile
napredek.
VOZNIK POBEGNIL
v Trgovišču se je na cesti I. reda
pripetila prometna nesreča zaradi pre-
kratke varnostne razdalje.
Voznik poltovornega avtomobila
Ludvik Sok iz Trgovišča je peljal proti
svojemu domu. Za njim je peljal ne-
znan voznik osebnega avtomobila
nemške registracije. Sok je zavijal pro-
ti domu, neznan voznik pa seje tedaj
zaletel v Sokov avtomobil. Nemški
voznik je po nesreči pobegnil tako, da
je ugasnil luči in jih spet prižgal šele
za ovinkom.
jr
PREHITRO VOZIL
v Središču ob Dravi, se je na cesti
II. reda pripetila prometna nesreča
zaradi neprimerne hitrosti v ovinku.
Voznik Franc Bogdan iz Godeninec
pri Središču ob Dravi se je peljal z
osebnim avtomobilom iz Cakovca
proti Središču. Pred Središčem ga je
zaradi neprimerne hitrosti pričelo
zanašati. Zapeljal je na desno in dalje
po nasipu, kjer seje vozilo prekucnilo
v obcestni jarek.
Pri nesreči je bil telesno poškodo-
van sopotnik Alojz Kovačič iz Sredi-
šča in so ga prepeljali v ptujsko bol-
nišnico.
Na avtomobilu je nastalo za
5.000,00 dinarjev škode.
Alkotest je pozelenel čez polovico.
Slaba uvrstitev naših atletov - razen
»»cenew
Jugoslavija - 1971
Stadion: Jugoslovansko tržišče
Nastopajoči: Vse svetovne devize
(od ameriškega dolaqa, ki je bil naj-
večji favorit, do italijanske lire), Ka-
petan naše reprezentance je bila cena,
v katero je jugoslovanski ODSP (od-
bor dinarskega svetovnega prvenstva)
vlagal veliko upanja. Ostali naši tek-
movalci pa so bili vsi formati našega
prečastitega dinarja.
Gledalcev ni bilo moč prešteti, ker
so se celo leto pomikale po stadionu
ogromne množice potrošnikov, trgov-
cev, špekulantov in kontrašpekulan-
tov. Slednji trije so bili zelo navdušeni
nad našo ceno in so ji želeli čim višjo
uvrstitev.
Sodniki so bili samo trije, ker je
ODSP menil, da bodo tekmovalci de-
lah po svoje in ne bo treba večjih
sodniških posegov. Zaradi formalnosti
so sodnike sicer postavili, to pa je bil
Zvezni zavod za cene, ki pa je v času
prvenstva posredoval samo enkrat
jeseni, ko je kapetan naše reprezen-
tance — cena, dosegala famozno vi-
soke rezultate pri skoku v višino.
Sodniška trojka se je namreč bala,
da bi si cena pri doskoku na zemljo
polomila svoje dolge in lepe noge,
kar bi zelo negativno vplivalo tudi na
ostale reprezentante, zato ji je tudi
prepovedala skakanje v večje višine,
kar je zelo ujezilo trgovce, špekulante
in kontrašpekulante, ki so zanjo na-
vijali, kakor tudi ceno samo, saj je bila
pripravljena skočiti dosti višje.
Sicer pa je bila njena višina že tako
velika, dajo je komaj dosegel ameriški
dolar, ki je na prvenstvu obdržal, zanj
že tradicionalno prvo mesto. Zelo
nevarna konkurenca za našega favori-
ta je bila tudi nemška marka, ki se je s
čudovitim zaletom, odrivom, stilsko
zelo popolno pognala v čudovite
višine in zelo resno ogrozila našega
rekorderja.
Žal moram omeniti, da je prišlo
med gledalci skoraj do pretepa. Po
trošniki so namreč menili, da lahko
tako visoki rezultat naše cene in
nemške marke zelo slabo vpliva na
rezultate našega dinarja, ki je tre-
nutno v zelo slabi formi, ker se zaradi
slabih pogojev treninga in nekaterih
bolezenskih motenj ni mogel pri-
praviti za tako hudo konkurenco.
Kljub temu, da je sodniška trojka
prepovedala naši ceni nadaljnje na-
stopanje na tekmovanju, je bilo že
prepozno. Dinar ni in ni mogel doseči
tedaj že postavljenih rezultatov in
zato so mu odtegnili prek osemnajst
točk, kar je na veliko zadovoljstvo
nekaterih nastopajočih in gledalcev,
zelo razburilo potrošnike. Nekateri so
celo sklenili, da na svojih delovnih
mestih ne bodo več navijali za dinar,
ampak bodo odšli v tujino in tam
navijali za nemško marko, kije to pot
dosegla odlične rezultate in je baje
ob^ubila, da bo letos dosegla še
boljše.
Sodniška trojka in nekateri strokov-
njaki so menili, da naš favorit cena ne
sme tekmovati še nekaj časa, ampak
se mora pripravljati, da bi potem z
enim čudovitim skokom dosegla
absolutni jugoslovanski in morda celo
svetovni rekord.
Ker se je med tem časom, ko to
poročamo že pričelo novo tekmo-
vanje za Jugoslavijo - 1972, na ka-
terem pa po zaslugi sodniške trojke ne
nastopa naša cena, bomo o letošnjih
rezultatih poročali šele, ko bo v areno
stopila tudi naša favoritinja. Upamo
in želimo seveda, da letos ne bo do-
segala tako velikega uspeha in tako
visokih rezultatov, kot jih je dosegla
lansko leto.
Vaš športni novinar
M. Novina
ZA DOBRO VOLJO
„Kako je z vašim želodcem? "
„Slabo, gospod doktor, slabo! Sedaj
mi ne diši niti to več, kar ste mi
prepovedali,"
V kotu neke gostilne sedi družba
lovcev:
„Pravim vam, tovarišija, da v džun-
gli živi zver, ki se je boji celo tiger,"
razlaga najbolj izkušen med njimi.
Pa se oglasi nekdo: „To more biti
samo - tigrinja!"
Psihiater po temeljitem pregledu
pacienta:
„Ali slišite kdaj glasove, ne da bi
vedeli, kdo govori in od kod? "
„Da, včasih," ves skrušen potrdi
pacient,
„To sem si mislil," zamrmra zdrav-
nik.
„In kdaj imate takšne halucinaci-
je? "
„Pri telefonu."
6 stran
tednik — Četrtek, is. januarja 1972
Premiranje plemenskih telic v letu 1971
v preteklem letu je stabilizacijski
sklad za živinorejo SRS podprl in
pospešil obnovo goveje črede v Slove-
niji. To nalogo je uresničeval na ta
način, da je za vsako brejo telico
določene kakovosti izplačal enkratno
premijo V ZNESKU 400 DINARJEV.
Ta premija ima poseben pospeševalni
namen. Spodbujala bi naj rejce, da bi
privezovali in vzrejali čimveč telic, s
katerimi bi zamenjali stare krave in si
na ta način hitreje obnavljah čredo.
V toku leta so bih štirje pregledi
tehc za namene premiranja (v aprilu,
juniju, septembru in decembru). Pre-
mija pa je bila uveljavljena za nasled-
nje ševilo tehc:
Kljub temu, da je skupno končno
število tehc na videz vehko, moramo
ugotoviti, da je ta številka glede na
število krav, ki so vključene v pogod-
beno pridelovanje mleka, zelo skrom-
na. Upoštevajoč dejstvo, da imajo štiri
kmetijske organizacije na območju
teh treh občin vključene v pogodbeno
pridelovanje mleka 3.717 krav, znaša
število premiranih telic le 8 % staleža
vključenih krav. Razen tega pa redita
I dve kmetijski organizaciji 552 krav v
;astnih hlevih. Premirane tehce teh
organizacij predstavljajo 14 % črede.
V nobenem primeru ta delež telic ne
zadošča za smotrno obnovo črede.
Zaradi tega se čreda krav zelo hitro
stara. Posledica prestare goveje črede
pa je občutno manjši dohodek zaradi
manjšega števila telet in manjših koh-
čin mleka. Kje so vzroki za takšno
stanje?
V tem kratkem zapisu je težko
razčleniti vse vzroke, ki so vplivah na
število premiranih tehc. Zato naj ome-
nimo le najbolj bistvene.
1.	Na območju treh občin se ukvar-
jajo s pogodbenim pridelovanjem mle-
ka štiri kmetijske organizacije. Vendar
so samo tri podpisale sporazum o
poslovnem sodelovanju in oblikovanju
cen goveda, mesa, mleka in mlečnih
izdelkov. Na območju četrte organi-
zacije, kjer je vključenih v pogodbeno
pridelovanje mleka 452 krav pa last-
niki tehc ne morejo uveljaviti premije,
ker pač organizacija ni podpisala spo-
razuma.
Na območju te organizacije prihaja
ob vsakem pregledu do neprijetnih
razprav med strokovno službo in rejci,
ki so zaradi nerazumevanja organizaci-
je, oškodovani za premijo, kljub te-
mu, da vzrejajo tehce nadpoprečne
kakovosti.
2.	Skromno število premiranih tehc
je nedvomno tudi posledica nizke
cene mleka v preteklem obdobju, saj
so kmetje zaradi tega vzrejah manjše
število tehc.
3.	Razen tega pa je tudi ekstenzivno
delo na kontroh mlečnosti krav (B
kontrola) v preteklosti, botrovalo
majhnemu številu premiranih tehc.
4. Vseh vzrokov za majhno število
premiranih telic ne gre izkazati v
organizaciji strokovne službe pri kme-
tijskih organizacijah in v nespodbud-
nih cenah, temveč je treba ugotoviti
nekatere pri rejcih samih t. j. pri
tistih, ki so načelni premijski upravi-
čenci. Najbolj pogosto se zgodi, da
rejci ne morejo uveljaviti premije zara-
di zelo pomanjkljivega znanja in infor-
miranosti. Zelo po^sto se dogaja, da
molzni kontrolorji kljub vestnemu
prizadevenju ne morejo ugotoviti
identitete živah, ker je bila vsa doku-
mentacija o reprodukciji že zdavnaj
zavržena. Tudi ni majhno število telic,
ki jih rejci pripustijo k domačim
bikom in zaradi tega zgubijo pravico
do premije. Razen tega pa se tudi
dogaja, da so tehce preskromno zreje-
ne oziroma zaostale v telesnem razvo-
ju za svojo starost. Takšno število
premiranih tehc prav gotovo ne more
biti kmetijskemu območju, kakršno je
območje teh treh občin v ponos,
temveč je opomin, da bo potrebno
prosvetljevanju kmečkega prebivalstva
in razvijanju rejske kulture posvetiti
vehko več pozornosti.
ŽVZPtuj:
Ledinek dr. Mihael
Darovalci krvi
POSAMEZNI KRVODAJALCI V
DECEMBRU 1971
Anton Cunk, Miklavž 28; Cilka
Kralj, Rogoznica 43; Marija Lovren-
čič, Rogoznica 28 a; Franc Skok, Sel-
ška C. 1; Jožica Šauperl, Greg. dr. 7;
Stanko Hriberšek, Hajdoše 8 b; Ivo
Ciani, Zapebška 5; Marica Obran, Bu-
dina 30; Štefan Skok, Zidanškova 1;
Jože Ceh, Videm n. h.; Ivan Plavčak,
Crmožiše 10; Janez Zebec, Prešernova
21; Marija Flandung, Desternik; Mari-
ja Svržnjak, Kicar 73; Jože Kelner,
Nova vas 25; Ludvik Bliš, Miklošičeva
2; Branko Pintarič, Cankarjeva 12;
Janez Lončarek, Hajdina 88; Julijana
Brumen, Šalovci 15; Franc Zorh, Dor-
nava 141; Janze Horvat, Njiverce
35 b; Terezija Jurkovič, Nova vas 31
pri Markovcih.
KRVODAJALCI IZ KIDRIČEVE-
GA 29. dec. 1971
Franc Zajec, Kidričevo 29; Vida
Resnik, Sikole 79; Alojz Menoni, Ma-
riborska 11; Martin Žerak, Kidričevo
10; Janez Horvat, Slov. trg 1; Leopold
Paher, Štrafelova 14; Ivan Modrič,
Ljutomerska 22 b; Branko Horvat,
Ljutomerska 14; Franc Petrovič, Ki-
dričevo 59; Franc Klinger, Turniška
25; Bojan Stanič, Mihovci 7 a; Jože
Murata, Kidričevo 2; Jožica Murata,
Kidričevo 1; Tomo Miličevič, Kidri-
čevo 29; Franc Notersberg, Berzjako-
va 14; Stanko Perko, Lovrenc 124;
Jože Predikaka, Pt. gora; Maks Fijač-
ko. Ljutomerska 20 c; Franc Turk,
Potrčeva 22 a; Jože Kukovec, Cojzova
11; Slavko Petrovič, Vareja 6; Slavko
Petrovič ml., Vareja 6; Edvard Meno-
ni, Kidričevo 6; Franc Lozinšek, Ki-
dričevo 66; Peter Kropeč, Kidričevo
5; Anton Planinšek, Lovrenc 59.
Kari Tomanič, Kidričevo 10; Fran-
čka Ivančič, Lovrenc 14; Marjetka
Menoni, Kidričevo 2; Milan Majcen,
Kidričevo 39; Cilka Bigec, Njiverce;
Marko Kešpert, Kungota; Ivana Ko-
kol, Njiverce 11; Jožica Mežnarič,
Kidričevo 4; Matilda Repič, Njiverce
32 b; Marija Petkovič, Kidričevo;
Stanko Jaušovec, Kidričevo 31; Mar-
jana Jaušovec, Kidričevo 31; Franc
Domine, Kungota 47 a; Miran Fric,
Kungota 21; Janez Repec, Njiverce 9;
Franc Škofič, Kungota 48; Marija
Stjepič, Njiverce 9; Mirko Štrucl, Nji-
verce 13; Milan Magdič, Kidričevo 5;
Marija Fric, Kungota 20; Vinko Rep,
Kidričevo 39; Ivan Kmetec, Kidričevo
36; Marjan Kokot, Kidričevo 36.
V imenu bolnikov za darovano kri
najiskrenejša hvala!
Plemenska živina
je še vedno draga
Prejšnji petek ah natančneje prvi
petek v mesecu in celo prvi v tem letu
sem se mudil na ptujskem sejmišču,
kjer je kar mrgolelo prodajalcev, kup-
cev, prekupčevalcev, radovednežev in
raznih »navijačev" cen. Kot običajno,
so bih tudi to pot najbolj glasni
Hrvati, ki so v skupinah po trije ah
štirje neusmiljeno „udrihah" po po-
stavljenih cenah živini. Marsikoga so
olajšah za petdeset ah celo več starih
tisočakov. Kdor ni imel dobrih živcev
in dobrih trgovskih sposobnosti je z
lahkoto popustil njihovemu izsiljeva-
nju.
Mnogi so prišh na sejem kot opazo-
valci, ki samo čakajo, da bodo cene
živini nekohko „padle" in šele potem
bodo pričeh kupovati. Zmigovah in
tarnah so nad visokimi cenami, saj je
veljala ne preveč lepa krava 400 starih
tisočakov. Živina razen dveh ah treh
krav in par volov, ni bila najlepša.
Videlo se je, da mnoge kmete muči
slab pridelek sena, kar je povzročila
letošnja suša in zato je bilo mnogo
živine slabo krmljene. Kot sem že
omenil, so bile cene precej visoke in
sicer: cene krav, ki jih je bilo okrog
sto, so bile od 6,50 do 7,50 dinarjev
za kilogram, cene mlademu govedu so
bile celo do 9 dinarjev, težki voh pa
so bih prodani za 11.000 dinarjev.
Pričakovati pa je, da bodo do pri-
hodnjega sejma cene znatno nižje, ker
to pot zaradi visokih cen ni bilo
sklenjenih dosti kupčij. Mnogi kupci
namreč samo čakajo, da bo kmetom
zmanjkalo sena in bodo morah pri
cenah popustiti.
M. NOVINA
V petek je bilo na ptujskem sejmišču zelo živahno, cene plemenske
živine pa so bile precej visoke.
RAZPIS
za sprejem večjega števila mladincev in mladink
v TECAJ za jadralne pilote in padalce
v letalski šoli »aerokluba« Ptuj
Pogoji za sprejem so naslednji:
1.	da niso mlajši od 16 let
2.	da imajo končano osemletko
3.	da mladinci niso odslužili vojaškega roka
4.	da so zdravstveno sposobni, kar bo ugotovila zdravniška
komisija
Šolanje bo v popoldanskem času na ptujskem letališču v
Moškanjcih. Po uspešno opravljenih izpitih bo omogočeno
kandidatom nadaljnje šolanje in doseganje športnih rezulta-
tov v vseh aeroklubih Letalske zveze Jugoslavije in vojnega
letalstva.
Prijave sprejemamo do 4. februarja 1972 v pisarni Gozdnega
gospodarstva Ptuj, Potrčeva c. 33, vsak dan od 7. do 14. ure
in ob četrtkih od 16. do 18. ure.
UPRAVA LETALSKE SOLE
tednik — Četrtek, is. januarja 1972
stran 7
SPREJET ODLOK
O MAKSIMIRANJU
CEN
Kot smo v Tedniku že poročali, je
Zvezni izvršni svet 25. novembra
1971 leta izdal odlok o maksimiranju
cen za vse proizvpde in storitve. S tem
odlokom je praktično onemogočeno
sleherno povečanje cen vseh proizvo-
dov in storitev iznad cen, ki so veljale
na dan 26. novembra 1971. leta.
Repubhški zavod za cene je zato s
pismom pozval vse občinske skup-
ščine, da čim prej sprejmejo odlok o
maksimiranju cen proizvodov, ki so v
pristojnosti občinskih skupščin. Te
pristojnosti pa so: osnovni živilski
proizvodi v prometu na drobno,
obrtne storitve, storitve mestnega pro-
meta, stanarine in zakupnine, komu-
nalne storitve, gospodinjske storitve
in druge, ki imajo pomen za življenj-
ski standard občanov v občini, kot
tudi cene za storitve, ki po zakonu
niso v pristojnosti republike ali fe-
deracije.
Skupščina občine Ptuj je ta odlok
sprejela in bo veljal do 29. februarja
1972. leta.	M. Novina
Prišel je čas kmečkih praznikov
Sedel sem ob kuhinjskem oknu in
opazoval belo naravo. Jezil sem se nad
novoletnimi prazniki, ki sem jih moral
preživeti doma. »Nikamor ne greš," je
skoraj zakričala žena, ko sem ji čisto
nedolžno dejal, da naj bi ona ostala
doma in pazila na sinčica med tem, ko
bi šel jaz, čisto službeno seveda, na
kakšno veselico. Močnejši in pamet-
nejši je zmagal in moral sem ostati. Ne
morem povedati, kako sem zavidal
tistim, ki so se zabavah ob prijetni
glasbi po nekaterih gostilnah in hote-
lih širom Slovenije in Jupslavije, ka-
ko sem zavidal tistim mojim znancem
in znankam, ki so se zabavah v hotelih
Rogaške Slatine. Brez predsodkov so
lahko izbirah svoje ljubice in ljubčke.
O vsem tem sem razmišljal tisto
nedeljo, medtem, ko je žena nepresta-
no godrnjala, me pošiljala iz kota v
kot, me pošiljala po drva, vodo in mi
nalagala druge zakonske dolžnosti.
Zavedala se je, da so prazniki in zato
sem moral vsa dela opravljati samo
jaz.
Na vso srečo (mojo seveda) je ta-
krat prišel sosed, ki me je rešil doma-
čega neurja. Najprej nam je voščil
srečno in veselo novo leto ter da bi se
nam izpolnile vse skrite želje (čisto
normalno, da sem si takoj zaželel
manj ženinega godrnjanja in večjo
prostost v zakonu), nato pa je s pono-
som dejal:
„Veš, dragi moj (končno sem le
dobil ta dan eno prijazno besedo),
naša mama (tako pravi svoji ženi) se je
odločila, da bi jutri zalclali našega
pujsa. Tako ga je zredila, ta uboga in
pridna ženica, da od debelosti ne mo-
re več hoditi (tu je sosed mishl na
prašiča, kajti njegova žena je zelo
suha). Noge ima že čisto zahte v mast
in je res zadnji čas, da ga „zarinka-
mo". Pa sem mishl, da bi lahko tudi ti
kaj pomagal."
Zaradi formalnosti in lepšega vede-
nja sem se zelo upiral, kljub temu da
sem vedel, da bo imela zadnjo besedo
moja „boljša" polovica. Po napornem
in mučnem prigovarjanju soseda je
žena končno le popustila in dobil sem
»dovolibico" za sosedove koline.
Cisto razumljivo je, da sem bil zju-
traj pri sosedovih med prvimi. V svi-
njaku je že krulil „nedolžni" debeluh,
ki je bil to jutro obsojen na smrt.
Najprej smo se zbrah v kuhinji, kjer
nam je gospodinja postregla z žganje-
vim čajem, ah bolje rečeno „z žga-
njem s čajem". Že ob čaju sem imel
občutek, da bom imel zvečer „mehka
kolena". To pa se žal ni zgodilo, ker
je prišla tudi žena in mi je prepoveda-
la uporabo kakršnegakoli alkohola.
Hitro smo opravili z „obteškom" in
jo nato mahnih proti svinjaku, v kate-
rem naj bi bil, po pripovedovanju
sosede, samo majhen pujsek. Ko pa je
soseda odprla vrata, se je iz njega
dobesedno privahla pravcata svinjska
mrcina, ki je po oceni nekaterih tehta-
la čez dvesto kilogramov. „Goije
nam," sem takoj pomishl.
„Bog vas blagoslovi" je dejala sose-
da, preden smo se spravih nad svinj-
sko pošast. Žal pa se me je prijel samo
svinjski blagoslov, kajti, ko sem ga
hotel pryeti za zadnjo nogo, me je
mrcina tako brcnila, da sem se pova-
ljal po gnojnici ob svinjakih. Na moje
vehko veliko veselje pa se je hitro
znašel mesar, ki je s spretnimi zama-
hom dolgega noža za vedno zapečatil
življenje neotesancu. Gospodinja pa je
med tem že pripravila skledo, v katero
je prestregla kri, ki je bila pozneje
pečena zelo okusna, še boljše pa so
bile zvečer domače krvavice.
Kmalu se je naša „žrtev" znašla na
„kozi", to je posebna priprava, ki ima
prav tako štiri noge kot prava koza, le
da nanjo spravijo prašiča preden ga
oderejo in razmesarijo. Spretnemu
mesarju delo hitro streže. Kmalu je
bila koža slečena, pod njo pa se je
pokazala debela plast maščobe. Bila je
debela skoraj en pedenj. „Moj bog, pa
se je res redil," je dejala soseda, ko je
zagledala sadove svojega dela in truda.
Zdelo se mi je, da hoče zanikati svojo
skrb in delo, ki ga je imela, preden je
zredila tega kosmatinca. Kmalu je bila
svinja tudi razkosana. TopU kosi mesa
so se hladih na široki kmečki klopi,
mi pa smo pričeh s »specialnim" me-
sarskim delom. Začeli smo delati klo-
base in krvavice. Še prej pa je bil na
vrsti zelo nevšečen mesarski posel, to
(Nadaljevanje na 15. strani)
OSEMENJEVANJE
KRAV ZA SPROTNO
PLAČILO
Kmetje so bili že nekaj let vajeni, da
jih je vsako zimo obiskal popisovalec
krav-plemenic zaradi odmere povšalne
odškodnine. Vsi popisi in ostala
administrativna poslovanja, ki so bila
zvezana z odmero in plačevanjem od-
škodnine pa so terjali velika finančna
sredstva in precej delovnih moči.
Svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri
skupščini občine Ptuj je zato predla-
gal skupščini, naj bi lastniki plemenic
plačevali odškodnino sproti, po
opravljenem umetnem ah naravnem
osemenjevanju. Ugotovljeno je na-
mreč bUo, da ni bilo opaziti bistvenih
razlik med številom prijavljenih
plemenic in številom storitev.
Register rejcev kvalitetne ple-
men^e živine in register rejcev elitne
plemenske živine v občini Ptuj pa naj
vodi Živinorejsko-veterinarski zavod
Ptuj, ki naj tudi organizira in vodi
oplojevanje krav in tehc v občini.
Oplojevanje krav in telic bo še naprej
umetno in le v nekaterih krajih, kjer
so že nastavljeni plemenski biki je
dopustno tudi naravno oplojevanje.
Skupščina občine Ptuj je ustrezen
odlok na svoji zadnji seji v lanskem
letu tudi sprejela.	M. Novina
„Pri nas se boste počutih kot do-
ma."
„Goije! Cemu pa, mislite, sem
prišel na dopust? "
On: »Prihodnji teden odpotujem.
Ali lahko zate še kaj storim? "
Ona: »Ne, zadostuje, da odpotu-
ješ!"
Sodnik: »Torej vi trdite, da vam je
obtoženec rekel vol? "
Tožitelj: »Ne neposredno, a moje-
mu sinu je rekel tele."
»Kako pa kaj preživljate svoje pro-
ste večere? "
»Proste večere? Nimamo jih!"
,,0, kaj delate tudi zvečer? "
»Ne. Ob sedmih namreč hodim že
spat."
PREDAVANJA DELAVSKE UNIVERZE
PTUJ
Kmetijska predavanja
Ponedeljek 17. 1. 1972
CIRKOVCE
Pridelovanje koruze za zrnje in sili-
ranje;
predavanje bo v osnovni šoh ob 18.
uri;
GERECJA VAS
Kako pridelamo več cenejše in bolj-
še krme za živino;
predavanje bo v Gasilskem domu
Gerečja vas ob 18. uri;
SELA
Krmljenje krav molznic, vzreja mla-
de živine in pitanje govedi;
predavanje bo v osnovni šoh Sela ob
18. uri;
Torek 18. januarja 1972
LOVRENC
Kako krmimo plemenske svinje in
vzrejamo pujske;
predavanje bo v klubu Zadružni
dom Lovrenc ob 18. uri;
HAJDINA
Kako si uredimo sodoben hlev za
govedo in prašiče;
predavanje bo v sejni dvorani obrata
za kooperacijo Hajdina ob 18. uri;
BUKOVCI
Vzrejne bolezni pri teletih in puj-
skih; notranji zajedavci pri domačfli
živalih;
predavanje bo v Gasilskem domu
Bukovci ob 18. uri;
Sreda 19. januarja 1972
MOŠKAJNCl
Pridelovanje koruze za zrnje in sili-
ranje;
predavanje bo v Gasilski dvorani
Moškajnci ob 18. uri;
MEDVEDCE
Kako pridelamo več cenejše in bolj-
še krme za živino;
predavanje bo v Gasilskem domu
Medved ce ob 18. uri;
VITOMARCI
Krmljenje krav molznic, vzreja mla-
de živine in pitanje govedi;
predavanje bo v osnovni šoli Vito-
marce ob 18. uri;
Četrtek 20.januaija 1972
STOPERCE
Kako si uredimo sodoben hlev za
govedo in prašiče;
predavanje bo v osnovni šoh Stpper-
ce ob 18. uri;
TRNOVSKA VAS
Vzrejne bolezni pri teletih in puj-
skih - notranji zajedalci pri domačih
živalih;
predavanje bo v osnovni šoh v
Trnovski vasi ob 18. uri;
Petek 21.januar 1972
LEVAJNCl
Pridelovanje koruze za zrnje in sih-
ranje;
predavanje bo pri Janezu Zampa v
Levajnci 10 ob 18. uri;
JURŠINCI
Kako pridelamo več cenejše in bolj-
še krme za živino;
predavanje bo v osnovni šoh Juršin-
ci ob 18. uri;
PODVINCI
Krmljenje krav molznic, vzreja mla-
de živine in pitanje govedi;
predavanje bo v Gasilskem domu
Podvinci ob 18. uri.
8 stran
tednik — Četrtek, is. januarja 1972
ZLATOPOROČENCA
TEREZIJA IN J02E DOMANJKO
V soboto, S.jan. 1972 sta slavila
zlato poroko Terezija in Jože Do-
majnko iz Ptuja. V polni matični
dvorani sorodnikov in znancev je
opravil slovesnost podpredsednik SO
Ptuj Tone Žagar in matičarka Breda
Sever, ki sta zlatoporočencema poda-
rila šopek, poročno darilo in zlate
plaketo. Pri či sta jima bila hčerk?
Milica in sin Danilo.
Zlata nevesta je bila rojena v Vidmu
pri Ptuju, ženin pa v Ljutomeru. Kako
sta se spoznala, nam je povedal Jože:
„Prvič "sva s^ srečala 1916 ko sem
služil vojsko v Ptuju. Bolje sva se
spoznala po svetovni vojni, ko sem se
vrnil v Ptuj kot računski podčastnik
Maistrovih borcev. Usoda naju je
združila 1922, ko sva se poročila v
Zagrebu. Srečno sva živela v Lovrencu
ria Pohorju, po letu 1932 pa v Ptuju.
Življenje nama ni bilo vedno naklo-
njeno. Zelo naju je prizadela smrt
hčerke Jožice. Ostala sta nama še
hčerka Mihca in sin Danilo. Ob oku-
paciji sva bila z ženo zaprta in izgnana
z družino v Srbijo. Po štirih letih smo
se srečno vrnili. Služboval sem pri
MLO, bil odbornik in aktivist do
upokojitve".
Ker je znano, da je Jože Domajnko
znan esperantist smo ga vprašali, kaj
ga je navdušilo za ta jezik. Povedal je,
da je rad sodeloval v kulturnih organi-
zacijah, v esperarrto pa se je že zgodaj
zaljubil in ga izpopolnjeval zase in
druge do danes. Kot esperantist je
videl tudi precej sveta. Omenil je
potovanje na svetovni kongres espe-
ranta v Pariz leta 1950. Jože Do-
majnko je tudi nosilec esperantske
diplome. Prejel je tudi odlikovanje
maršala Tita - medaljo zaslug za
narod s srebrno zvezdo. Ko smo ga
povprašah, kakšne želje še ima, nam je
povedal, da želi mir, zdravje in zmago
esperanta.
Vsi jima želimo, da bi se jima
izpolnile želje, zdravja in zadovoljstva
tudi v bodoče.
Tekst in posnetek:
Petra Langerholc
uCenci bodo
prejeli nagrade
V soboto dopoldne bo v Delavskem
klubu „Franca Krambergerja" sveča-
na podehtev nagrad učencem, ki so
pisali naloge ob tednu požarne varno-
sti in jih je komisija pri Občinski gasil-
ski zvezi predlagala za nagrado. Nekaj
nagrajenih nalog bomo objavih tudi v
Tedniku.
Istočasno bodo podelih plakete in
diplome pionirski desetini iz GD Go-
rišnica za dosežen uspeh in sodelova-
nje na tretjem jugoslovanskem tekmo-
vanju gasilcev, ki je bilo lani v Kralje-
vem.
M. Novina
mrzle noge
žene, ki jih zelo rado zebe, naj v
zimskem času odložijo najlon nogavi-
ce in naj nosijo tanke volnene nogavi-
ce. Ce ste pa ozebline že dobih, si
skušajte pomagati s staro Kneippovo
metodo. Vsak dan si boste kopale
noge, in sicer izmenično v toph in
mrzh vodi. Topla voda naj bo segreta
na 40 stopinj C, 4 minute imejte noge
v toph vodi, nato pa 2 minuti v mrzh.
To izmenično kopel ponovite štiri do
petkrat. Bodite vztrajni in nogam
privoščite več dni zaporedoma izme-
njajoče kopeli. Uspeh gotovo ne bo
izostal.
Zapadel je sneg
Zvečer sem utrujena legla k počit-
ku. Zjutraj sem se zbudila, si pomela
oči in pogledala skozi okno. Glej:
sneg! Vsa narava je počivala pod snež-
no odejo, vse je bilo tiho in mirno.
Vstala sem in premišljevala: kaj
zdaj? Prišla sem na beli sneg. Pogled
mi je jemalo, ko sem gledala čudovito
pokrajino, odeto z belim plaščem.
Sestra se je že igrala na snegu. V
roki je držala kepo in mi jo vrgla v
hrbet. Po tem je dejala: „Se upaš
kepati z menoj? " Nič nisem odgovo-
rila, temveč sem samo odvrnila, da se
greva raje sankat. Naložili sva se na
sani in zdrveli po bregu. Ker je bila
snežna odeja debela, se je za nama
dvigal snežen oblak.
Sestro sem med potjo izgubila. Sli-
šala sem samo klic: stoj! in nič dru-
gega. Pred očmi sem imela meglo, v
roki pa sem držala vrv, ki je bila
privezana na sani.
Kmalu sem pristala prgd kopico.
Sanke so bile zapičene vanjo, jaz sem
padla z njih. Pobirala sem se s snega in
si ga otresala z obleke in iz škornjev.
Sestra, ki je stala vrh hriba, se mi je
smejala. Zagrozila sem ji: ,,Le čakaj,
porednica!" Zopet sem dobila kepo v
hrbet. Tedaj pa sem se res razjezila.
Obmetala sem jo s snegom, da je
zbežala domov za peč.
Meni pa se ni mudilo domov. Nisem
se več sankala na saneh, temveč na
vreči, ki sem jo našla v drvarnici.
Tako dolgo sem se sankala, da me je
pošteno zazeblo.
Potem sem še jaz odšla za peč.
IRENA PODGORŠEK, 7. raz.
šole v Podlehniku
Novoletno praznovanje
Kot vsako leto smo tudi lani pra-
znovali prihod novega leta.
Zbrali smo se pred kinodvorano, ki
je bila okrašena z različnimi okraski.
Ob 9. uri se je pričela proslava. Naj-
prej smo videli dva palčka, zatem pa
je na oder privihrana burja. Palčka sta
se skrila za novoletno jelko, prišle so
snežinke in led. Cicibani pa so po-
klicali dedka Mraza, ki je res prišel na
oder.
Pionirji smo ga pozdravili z aplav-
zom. Med najmlajše je razdelil darila.
Potem se je poslovil zopet za eno
leto.
LIJA ŠTUHEC, 6. raz.
šole Tomaž pri Ormožu
Naša humana akcija
v našem kraju je vehko otrok, kijih
je bolezen prikovala na posteljo ah pa
jih kako drugače prizadela, da ne
morejo obiskovati šole. Podmladkaiji
Rdečega križa smo sklenili, da bomo
obiskah te otroke, ki so v tem revnem
kraju skoraj odrezani od sveta in se jih
redkokdaj kdo spomni.
Nekaj dni pred novim letom smo
pričeh žbirati denar pod geslom: Vsak
učenec naj prispeva dinar za otroke,
ki ne morejo obiskovati šole. Te
humane akcije so se udeležih skoraj
vsi učenci, le redki posamezniki niso
sodelovah. Tako smo zbrah trideset
tisoč dinarjev. Na sestanku smo izbra-
h pet takih otrok, ki jih je usoda
najbolj prizadela ter jim za zbrani
denar kupih darila. Naši obdarovanci
so bih zelo presenečeni, saj niso priča-
kovah, da se jih bo kdo spomnil. Tudi
podmladkarji smo bih zelo veseh, da
smo akcijo izpeljah in tako napravili
veselje tistim mladim ljudem, ki jim
kruta usoda ni prizanesla in jim je
zagrenila življenje.
JANICA ROJS,
8. raz. OŠ Makole.
še kuharski
nasveti
TOPLA JETRNA KLOBASA -
ZA TAKOJŠNJO UPORABO
1 del pustega zmletega kuhanega
mesa, 1 del mastne svinjske glave
(zrezane na drobne koščke), 1 del
jeter, sesekljanih in pretlačenih, 1 del
belega kruha, zrezanega na kocke in
navlaženega z mlekom ah juho, sol,
poper, khnčki in majeron.
Vse skupaj dobro zmešamo in natla-
čimo v daljše svinjsko črevo. Kuhamo
počasi 30 do 40 minut, nato ohladi-
mo. Pred uporabo klobaso spečemo.
KMECKA VECERJA
4 lepe svinjske zarebrnice, sol, po-
per, žlica masti, 4 krompirji, 4 čebule,
8 korenov in zelen peteršilj.
Na masti popečemo zarebrnice, ki
jih prej osolimo in tudi malo popopra-
mo. Biti morajo rjavkasto rumene.
Prilijemo jim prav malo vode, dodamo
še olupljen krompir, čebulo in ostrga-
no korenje. Vse skupaj pokrijemo in
dušimo. Ko dušimo, moramo paziti,
da ostanejo vsi dodatki - krompir,
čebula in koFenje - ceh. Med duše-
njem jed dosolimo.
Jed postavimo na mizo v plitvi
skledi in jo potresemo s sesekljanim
peteršiljem.
SVINJSKO MESO -
PECENO ALI KUHANO
v SOPARI
Pol kilograma svinjskega mesa, kg
krompirja, čebula, malo paprike, del
kisle smetane, 2 del kislega mleka in
sol.
Meso zrežemo na tanke ploščice ah
koščke, krompir olupimo in ravno
tako zrežemo na listke. V pomaščeno
posodo stresemo malo na kolesca
zrezane čebule, dodamo meso, ga
malo osolimo, potresemo s papriko in
čebulo, na vrh denemo krompir, ki ga
tudi osolimo. Cez vse polijemo kislo
mleko in smetano. Tako pripravljeno
jed lahko spečemo ah skuhamo v
sopari.
TOVARNA VOLNENIH IZDELKOV
MAJŠPERK
razpisuje na osnovi 177. in 227. člena statuta in sklepa sploš-
nega poslovnega odbora podjetja delovno mesto
VODJA
GOSPODARSKO-RAČUNSKEGA
SEKTORJA PODJETJA
Za delovno mesto so predpisani naslednji pogoji:
—	višja ali visoka izobrazba ekonomske stroke in 5 let prak-
se v gospodarskih organizacijah, od tega 5 let na vodstve-
nem delovnem mestu v gospodarsko-računski službi v in-
dustriji;
—	srednja izobrazba ekonomske stroke in 10 let prakse v go-
spodarskih organizacijah, od tega 5 let na vodstvenem de-
lovnem mestu v gospodarsko-računski službi v industriji;
—	organizacijske in vodstvene sposobnosti.
Kandidati naj dostavijo pismene vloge z dokazili o izobrazbi
in delovni dobi na naslov podjetja v roku 15 dni od objave
razpisa.
Prijavljeni kandidati bodo o izidu razpisa pismeno obveščeni
v roku 30 dni po izteku razpisa.
tednik — Četrtek, is. januarja 1972
stran 9
Mirko Šoštarič:
Izleti v ptujsko
okolico in preteklost
(Nadaljevanje)
I.
Ce govorimo o Slovenskih goricah,
nas že samo ime opozarja, da smo v
gričevnatih krajih, ne pa med gorski-
mi vehkani. Prav zato si tu ne more-
mo nabirati »visokogorskih" lovorik
najvišjih težavnostnih stopenj, pač pa
se moremo vesehti vse drugačnih
»planinskih" vrednot: to je dežela
grebenov, dohn, ribnikov in potokov,
ob katerih so nekdaj ropotala nešteta
mlinska kolesa in klopotala cela krde-
la klopotcev, ponoči so regijah tisoči
žab in zraven je v zvezdnate noči
odmevala pesem domačih fantov. To
je bilo nekoč in o tem beremo le še v
starih opisih . . .
V tej deželi ni markiranih planin-
skih poti, zato pa naletimo na pravi
labirint ilovnatih kolovozov in grebe-
nov ter dohn, povsod so raztresene
posamezne hiše ah majhni zaselki, po
vrhovih pa številna znamenja in cerk-
vice, nekdanje gosposke pristave v
vinogradih in revne bajte viničatjev.
Za te »Slovenje gorice" (kot je pred
13 leti dosledno pisal A. Krempl) seje
v letih 1885-1918 bila prava trideset-
letna vojna: Schulverein, Suedmark,
Besiedlung - Verein Heimstatt in
druge organizacije so jih hotele napra-
viti nemške že davno pred Hitlerjem;
P. Rosegger in H. Bratsch sta bila
ideologa neke lažnive in tatinske ideo-
logije že dolgo pred A. Rosenbergom.
Setev je že šla v klasje, ko je prevrat
1918 preprečil žetev uspehov nasilja.
Prav v tej dobi je izšel prvi večji
slovenski opis Slovenskih goric izpod
peresa M. Ljubše (v Mariboru 1915),
Kraigherjev roman Kontrolor Škrobar
pa slika takratne razmere v Lenartu
(1914). Pojavljajo se tudi mehki Me-
škovi opisi in Cankarjeve hudomušne
besede: »Ce bi Slovenske gorice pro-
dajale blato, bi bile bogate." Čeprav
so nizke so Slovenske gorice pestro
razgibane in od potokov na gosto
razbrazdane. Zanimiva je ugotovitev,
da izvirajo levi pritoki Pesnice zelo
blizu Mure in tečejo vzporedno proti
jugu: preseneča pa dejstvo, da so v
tem delu Slovenskih goric, med Sveč-
nico in Drvanjo, tudi katastrske obči-
ne enako ozko, vzporedno in dolgo
razpotegnjene in kažejo pravilno raz-
delitev, kot jo je opravila načrtna
kolonizacija.
Slovenske gorice se širijo med Dra-
vo in Muro od Lučan do Medmurja in
obsegajo 1.300 kvadratnih kiko-
metrov (samega hribovitega sveta je le
1.100 kvadratnih kilometrov, torej
nekaj več kot Pohorje) ter štejejo
okoh 100.000 prebivalcev. Pričujoči
opis se omejuje samo na gričevje
tostran meje in na vzhodu do Negove
in Gomile: skoraj 80 % tega območja
leži v porečju Pesnice. Vsi potoki v
sušnem poletju skoraj usahnejo, ob
večjih deževjih pa zaradi majhnega
padca dohn na široko poplavljajo. Od
nekdanjih stotin potočnih mhnov, ki
so klopotah v jesenskih deževnih dne-
vih ob teh potokih, danes le še redko
najdemo sledove, ruševine jezov ali še
redkeje kako mhnsko kolo, ki razpada
in ga prerašča mah.
Ker so Slovenske gorice dno nekda-
njega Panonskega morja, so sestavlje-
ne iz terciarnih usedhn. Najizrazitejši
vrhovi in grebeni se sestoje iz litavskih
apnencev, ki jih najdemo med Šenti-
ljem in Svečino v Stari gori in Kresni-
ci,- v Cmureku, Sp. Jakobskem dolu, v
Kamenščaku nad Dravo, Pečici in
Humuj južno od Hrastovca v Strmi
gori, Setarovi in Jablancah, v Koreni
in Reberci nad S^«. Duplekom, v
Oseku, Ločkem vrhu ter pri G. Rad-
goni. Prav tu najdemo številne kamno-
lome s staro tradicijo: po Slovenskih
goricah vidimo številne hiše in gospo-
darska poslopja, ki so zgrajeni iz teh
apnenčevih ah peščenjakovih kam-
nov. Mnogo kraških vrtač in celo
manjše podzemeljske jame najdeVno
na Kamenščaku in Pečici, okoli Hra-
stovca in Strme ter Preske gore. Seve-
da so apnenčeve plasti pretanke, da bi
omogočile izoblikovanje večjih kra-
ških tvorb.
Podnebje Slovenskih goric je že
precej kontinentalno (mrzle zime,
vroča poletja in suhe jeseni), vendar je
po vrhovih toliko omiljeno, da uspeva
v relativnih višinah nad 60-80 m že
vinska trta, zraven tega pa silijo čez
t.i. Hayekovo črto (podaljšek Kara-
vank od Paškega Kozjaka do Donačke
gore) mediteranski in ilirski florni
elementi, kot na primer mah česen,
črni gaber, pravi kostanj, tevje, kraška
meteljka, brkati klinček, navadni
bljušč, trihstna vetrnica, gorski grahor
idr., tudi v Slovenske gorice. Seveda
pa je mnogo bolj dekorativna flora
ribnikov: trstika in rogoz, lokvanj in
blatnik, redki palokvanj in zavarovani
vodni orešek, redka vodna praprot
(Marsilia quadrifolia) idr. Podrobnejši
opis redke flore najdemo v letni publi-
kaciji Planine ob meji 1955 v članku
O. Tinte.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Potujoča knjigarna
v Ptuju
v dneh med 11. in 15. januarjem je
našo občino obiskala potujoča knji-
garna, katero je organizirala »Parti-
zanska knjiga" iz Ljubljane. Knjigar-
na, ki bi jo lahko imenovah tudi
»potujoči knjižni servis" je pred tem
obiskala številne druge slovenske ob-
čine, med njimi tudi Slovensko Bistri-
co.
Njena naloga je neposredno pribh-
žati občanu slovensko knjigo. To je
neke vrste knjižna razstava, ki šteje
nad 3000 knjig razhčnih slovenskih
založb. Potujoča knjigarna nudi s
svojimi številnimi knjigami najsodob-
nejše znanje o najraznovrstnejših člo-
vekovih dejavnostih, o preteklosti in
sedanjosti, o vsem, kar vznemirja in
priteguje duha sodobnega človeka. V
knjigah so pač misli, brez katerih bi
bih zelo siromašni; so pa tudi spozna-
nja, brez katerih bi bih še vedno
nebogljeni in šibki na tem koščku
Evrope.
Potujoča knjigarna se je mudila
največ v Ptuju, kjer je obiskala vse
osnovne in tudi srednje šole. Poleg teh
pa je obiskala tudi Hajdino, Kidri-
čevo, Majšperk, Desternik in Juršince.
Svoj obisk pa bo končala v soboto, ko
bo obiskala osnovno šolo v Podlehni-
ku. To pot so imeh Ptujčani in
okoličani priložnost kupiti številne
slovenske knjige. Vsi - starejši, tisti
srednjih let in mlajši so našh lepo
knjigo, ki jih je ogrela in jim pomagala
olajšati in oslajšati življenje. Zraven
tega so se lahko obiskovalci naročili
na katerokoli slovensko revijo in časo-
pis.
Zaključimo torej lahko, da je Potu-
joča knjigarna enkratna pruožnost
ogleda in nakupa domačih knjig in da
so ta teden imeh tako priložnost tudi
1'^čani in prepričani smo, da niso
bih razočarani.
Prihodnji teden se bo Potujoča knji-
earna preselila v Ormož, kjer se bo
nudila štiri dni.
M. NOVINA
KREŽETOV
ANSAMBEL
V MAJŠPERKU
v nedeljo, 11. januarja je v Majšper-
ku gostoval ansambel Jožeta Krežeta
iz Maribora. Med enournim progra-
mom v nabito polni dvorani Doma
kulture ah kinodvorani ni manjkalo
prijetnega vzdušja in smeha.
Jože Kreže je to pot pripravil bogat
repertoar narodno-zabavne in tudi
modernejše glasbe. Posamezne točke
programa je zelo spretno povezoval
napovedovalec Lojze, ki je poskrbel
tudi za pristen in dober humor. Naj-
več pozornosti je med gledalci vzbujal
pevec Arhar, ki je ves čas programa
skrbel za smeh in razpoloženje v
dvorani in je svoje pesmi povezoval s
včasih skoraj pretirano mimiko.
Majšperčani so po dolgem času
zopet imeh eno uro lepega razvedrila
in prijetnega poslušanja domačih pe-
smi in napevov. Verjetno bi se spodo-
bilo, če se bi ob koncu programa
ansamblu Jožeta Krežeta nekdo tudi
zahvalil.
M. NOVINA
gorišnica
16. januarja 1972 ameriški film
kaktusov cvet;
ljutomer
15. in 16. januarja italijanski film
ljubezenska igra;
19. januarja angleški film svetnik
proti mafiji.
slovenska bistrica
januarja ameriški film ujeti v
PUSCavt;
„ in 16. januarja ameriški film
primer tomasa krauna;
19. januarja film mož z imenom
„k0nj".
-	Jelenja koža bi morala biti v
vsakem gospodinjstvu. Ne uporab-
ljamo je le za čiščenje oken in ogle-
dal, ampak tudi za čiščenje srebrnih
predmetov in nakita.
-	Za čiščenje kromiranih vodovod-
nih pip imamo že najrazličnejša čistil-
na sredstva, vendar nam starejši, trdo-
vratni madeži včasih povzročajo te-
žave. Ce ne bo šlo drugače, si poma-
gajte s krpo, namočeno v kisu. Tesno
jo ovijte okrog pipe in jo pustite na
njej nekaj ur. Ce madeži še ne bodo
izginili, oblogo še nekajkrat zamenjaj-
te.
10 stran
tednik — Četrtek, is. januarja 1972
Otrok in lik slovenskega pisatelja
Otroka šolaija spremlja lik sloven-
skega pisatelja in pesnika od prvega
razreda do trenutka ko zapusti šolsko
klop. Kakšen je ta lik, ki si ga ustva-
rijo otroci?
V gimnaziji v Ptuju je bil v letih
pred vojno naš profesor in v prvem
letniku razrednik pisatelj Ingolič. Sa-
mo Lukaije je izdal do takrat, njegove
krajše prispevke pa smo redno brali v
šolskem hstu. Ptujske dekhce so nam
povedale, da je pisatelj in takoj je
zaživel v nas kot človek, ki nam je
blizu, ki daje del samega sebe nam, ki
je nekakšen naš zaščitnik in prijatelj,
čeprav je bil strog profesor. Tudi dru-
gi pisatelji so otrokom vedno blizu v
njihovi notranji biti, v njihovem svetu
doživljanja. Tudi sama sem bila šolar-
ka in vem, da mi je obraz vsakega
pisatelja, ki sem ga videla-v čitanki,
pomenil nekaj posebnega in vedno
sem si želela, da bi osebno spoznala
vsaj enega od njih. Da to ni bila samo
moja želja, sem spoznala v gimnaziji,
ko smo bih ponosni, da poznamo
Ingohča in zdravnikova hčerka nam je
ponosno zatrjevala, da pozna še dva
slovenska pisatelja.
Bolj kot v mestnih otrocih živijo
naši pisatelji v otrokih, ki so oddaljeni
od mest, ki je njihov krog duševnega
doživljanja ozek, ker nimajo številnih
doživljanj in prireditev, ki jih imajo
mestni otroci.
Verjetno si tak kmečki in delavski
otrok žeh srečanja s pisateljem in
pesnikom, s človekom, ki je' tesno
povezan z njegovim duševnim razvo-
jem. Danes niso več časi, ko bi tako
srečanje bilo nemogoče. Pisatelji vča-
sih posamezno obiščejo nekatere šole,
včasih pa se sreča z otroki tudi skupi-
na pisateljev oziroma ljudi, ki bi naj
predstavljah slovenske pisatelje. Kaj
prinese otrokom tako srečanje? Naj-
dejo res vedno stik, topel duševni stik
z ljudmi, ki jih spremljajo na njihovi
šolski poti?
Doživela sem tako srečanje. V le-
pem jesenskem popoldnevu se je kolo-
na avtomobilov ustavila sredi slikovi-
tih haloških goric pred kmečko gostil-
no. Skupina pisateljev in ljudi, ki so
tesno povezani s pisateljstvom, je bila
zelo glasna in dobre volje. Po dolgih
referatih in živahnih včasih tudi vro-
čih razpravah se jih je večina posvetila
tramincu, kot je po končani razpravi
povedal eden od referentov. Posedli
so za dolgo mizo v kleti haloške do-
mačije, vino in domače kmečke hlad-
ne jedi so romale v kratkih presledkih
na mizo. Pred domačijo je šolski upra-
vitelj razkazoval redkim gledalcem sU-
kovite haloške gorice in jim opisoval
njihove znamenitosti. Nazadnje jun je
povedal, da bodo otroci priredih go-
stom kulturni program. Večina ljudi
je bila med tem časom že v gostilni,
drugi pa smo se jim pridružih pozneje.
Kmalu se je v kleti pojavila skupina
otrok z instrumenti in stojah za note
v rokah. Z njimi sta bila upravitelj
šole in kmečki mož, ki otroke uči
igranja. Upravitelj je povedal nekaj o
nastanku otroškega zbora, toda njego-
ve besede so se izgubljale v živahnem
pravzaprav že vinjenem razpravljanju.
Ljudje pri dolgi mizi so otrokom sicer
zaploskali, to pa je bilo tudi vse. Ko
so drobni otroški prstki zdrseli po
instrumentih, so posamezniki po-
vzdignih glas, da so preglasih otroški
koncert. Motne oči so se sicer zdaj pa
zdaj ozrle proti skupini otrok, toda
druge pozornosti, razen da so jim po
vsaki odigrani skladbi zaploskah, otro-
kom niso posvetili.
Z dvema tovarišicama in dvema slo-
venskima pisateljema iz zamejstva sem
sedela pri majhni mizi v kotu in opa-
zovala otroke. Eden tovarišev iz za-
mejstva se je kmalu dvignil in odšel k
točilni mizi skoraj tik otrok. Njegove
oči so žarele in zdelo se mi je, da žeh
z vsem svojim bistvom zajeti domačo
slovensko pesem in glasbo. Bilje med
redkimi posamezniki, ki jim je nastop
otrok nekaj pomenil.
In otroci? Njihove oči so bile sicer
uprte v note, njihovi prsti so drseli po
strunah, toda od časa do časa so
pogledi nekako kradoma in pričaku-
joče uhajah k osrednji mizi, k ljudem,
ki so jim predstavljah hk slovenskega
pisatelja, človeka, ki jim je blizu po
duhu in besedi.
Opazovala sem deklico in fantiča v
ospredju. Dekle je bilo staro pribhžno
14 let, deček največ 9. Dekletove oči
so vse češče uhajale k ženi z dolgimi
razpuščenimi črno obarvanimi lasmi,
oblečeni v dolgo maxi krilo in z veli-
kim svilenim šalom v rokah, ki si gaje
privezovala zdaj prek ramen, naslednji
hip pa že okrog vratu kar čez lase, pa
zopet po glavi. Njene oči so gledale
motno, zamegljeno nekam pod strop.
Ko se je omaihujoče naslonila na sose-
da, je dekletce zardelo in razočaranje
na njenem obrazu je bilo tako očitno,
da ni moglo uiti očem.
Dečkove oči so nekako potovale v
kratkih presledkih od moža do moža,
naj češče pa so se ustavljale na viso-
kem možu, ki je imel na glavi bareto,
prilepljeno na levo uho. Da, mož, kije
pritegnil dečkovo pozornost je v re-
snici velik mislec in učen človek, toda
sedaj je odložil učenost in togost.
Sprostil se je v družbi prijateljev, se
pošteno napil in pozabil na vse drugo.
Kmečki možak je opazil, da otroški
zbor ne pritegne pozornosti ljudi, za-
to je v presledku med dvema sklad-
bama nagovoril navzoče z besedami:
„Vidite, tako igrajo naši otroci. Do-
mače pač in preprosto. Ko se boste
navehčah pa kar povejte, bodo takoj
nehah."
Dirigentov nagovor je za trenutek
pritegnil pozornost ljudi. „Le naj še
igrajo, saj igrajo lepo in popolnoma
pravilno," je dejala ženska, ki na videz
ni pritegnila pozornosti, toda pozorna
je bila na vse. Po poklicu ni pisateljica
temveč psihologinja. Njene besede so
prižgale nekaj v očeh teh otrok in
strune so ponovno živo zazvenele. To-
da trenutki sproščenosti otrok so bih
kratki, kajti pijani glasovi so jih po
novno preglasili.
Še dve skladbi so odigrah, nato jim
je dirigent povedal nekaj potihem in
otroci so se dvignili. Omizje je še
enkrat zaploskalo, toda obrazi otrok
so ostah togi in razočarani. Dekhca,
ki sem jo opazovala, se je med vrati
ozrla k naši mizi. S tovarišico sva ji
hvaležno pomahah, se ji spodbudno
nasmehnih, drugega pa nisva mogh
storiti. Tudi dekletov obraz je za tre-
nutek preletel nasmeh, nato pa so
odšli tiho in brez zahvale in pozdrava
kogarkoh od navzočih. .
Kakšen hk pisatelja je ostal v srcih
teh otrok? Niso zaslužih za svojo
prireditev vsaj besede pohvale in pri-
znanja? More topo brezčutno plo-
skanje nadomestiti toplo, prijazno be-
sedo? Je ti otroci rojeni in živeči v
blatnih haloških hribih niso pričako-
vah in je ne čutijo?
Bežna dva trenutka sta mi povedala
nasprotno. Na koncu tega srečanja s
haloškimi otroki in slovenskimi pisa-
telji se je pred menoj odprlo vpraša-
nje, vprašanje, ki nanj ne znam odgo-
voriti.
Je stik med pisatelji in bralci res
tak, kot bi moral biti? Dajemo lju-
dem tisto, kar živi v vseh nas ljudeh,
pa naj so to pisatelji ah kdorkoli drug,
živi v nas še kje pravo, resnično tova-
rištvo?
SLAVA RAKOVA
Člana predsedstva
RK ZMS v Ormožu
Minuh četrtek sta bila člana pred-
sedstva repubhške konference ZMS
Igor Žitnik in Robert Bobanec na
obisku pri ormoški mladini. Obisk
sodi v sklop rednih letnih obiskov, s
katerimi skuša republiška konferenca
ZMS zvedeti kaj več o občinah in s
tem popestriti delo občinskih organi-
zacij ZMS.
Program obiska je obsegal njnprej
razgovor s političnim aktivom. Člana
predsedstva RK ZMS sta se s predstav-
niki družbenopohtičnih organizacij in
SO Ormož pogovarjala o položaju
občine, njeni razvitosti, gospodarski
moči in napredku zadnjih let. Pogo-
vor je tekel tudi o delu mladinske
organizacije, kije po oceni razpravljal-
cev v danih pogojih skoraj zadovo-
ljivo. Največji uspeh bhžnje preteklo-
sti je ponovna ustanovitev mladinske-
ga kluba v Ormožu. S tem. se je
praktično pričelo delo mladih Ormo-
žanov in Ormožank. Razvili so lepe
oblike dela: krožke, debatne večere,
plese itd. Vodstvo ormoške mladine
pa ni delovalo tako, kot bi moralo
predvsem zaradi prezaposlenosti neka-
terih članov predsedstva občinske
konference.
V 'nadaljevanju obiska sta člana
predsedstva RK ZMS obiskala mladin-
ski aktiv na osnovni šoh Vehka Nede-
lja ter se s predstavniki in mentorjem
aktiva ter ravnateljem šole pogovarjala
o njihovem delu. Zvedela sta mnogo
zanimivega, saj je mladinski aktiv
osnovne šole Velika Nedelja veliko
napravil , njegovi programi pa so
pestri in vsebinsko bogati.
Na obisku pri aktivu ZMS v tovarni
Jože Kerenčič sta Žitnik in Bobanec
zvedela nekaj osnovnih problemov, s
katerimi se mladina v tem aktivu
ubada. Tare jih predvsem pomanjka-
nje primernega prostora, v katerem bi
se lahko sestajah. Vehko težavo pri
delu predstavlja tudi izmensko delo in
tako je praktično nemogoče, dobiti
vse mladince skupaj.
Popoldne sta se člana repubhške
konference ZMS sestala s člani pred-
sedstva občinske konference ZMS
Oromož, predsedniki mladinskih akti-
vov s področja ormoške občine ter
nekaterimi predstavniki mladinskega
aktiva Ormož. Sestanek je bil v pro-
storih kluba mladih v Ormožu. V
skoraj dve uri trajajočem razgovoru so
mladi kritično ocenih svoje delo in
poudarili, da tudi starejši niso štorih
vsega, da bi lahko zadovoljno sklenih
roke. Interesi mladih so razhčni, vide-
ti pa je, da vprašanja športa, ki se je v
Ormožu že lepo razvil in se s težavo
prebija, zavzemajo prvenstveno vlogo
v interesih ormoške mladine. Dogovo-
rih so se tudi za nekaj konkretnih
akcij.	jr
OPEKARNA
ŽABJAK - PTUJ
Razpisna komisija razpisuje zaradi reelekcije delovno mesto
direktorja podjetja
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1.	morajo imet| višjo šolsko izobrazbo in vsaj tri leta prakse
iz opekarske stroke, ali srednješolsko izobrazbo in najmanj
osem let prakse v opekarski stroki;
2.	ne smejo biti obsojeni za kazniva dejanja po 55. členu te-
meljnega zakona o podjetjih in ne sme jim biti s sodno od-
ločbo prepovedano opravljati funkcijo dolžnosti direktorja;
3.	morajo biti družbeno in gospodarsko razgledani.
Rok za vlaganje prošenj je 15 dni po objavi razpisa v časni-
ku. Kandidati morajo priložiti prošnji na razpis dokaz o po-
trebni strokovni izobrazbi in praksi ter ki:^tek življenjepis.
tednik — Četrtek, is. januarja 1972
stran 11
Rodile so:
Alojzija Malinger, Kidričevo 41 -
Zlatko; Milica Križe,"Volkmerjeva 7 -
Jasno; Rozalija Hvaleč, Miklošičeva 8
-	deklico; Alojzija Ješe, Vrazova 1,
Ormož - Renato; Ana Kajnih, Potr-
čeva 25 - Damjana; Angela Podbrez-
nik, Rogoznica 73 - Boštjana; Marija
Krajnc, Podvinci 121 - Tatjano; Ana
Novak, Gabernik 34 - Ireno; Veroni-
ka Novak, Sp. Ključarovci 27 - Jane-
za; Marija Svenšek, Videm 15 - Duša-
na; Sonja Frčeč, Apače 117 - dekli-
co; Danica Piberčnik, Vuzmetinci 40
-	Jasmino; Cecilija Magdič, Pršetinci
29 - Alojza; Rozahja Horvat, Zg. Ja-
blane 15 - dekhpo; Milenka Gole,
Rajčeva 3 - Petro; Marija Satler,
Starše 13 - Simono; Vera Peischl,
Miklošičev trg 4 - Mihaelo; Jožefa
Gustin, Bratislavci 1 - Štefko; Hilda
Salemovič, Potrčeva 40 — Danila;
Klara Gregorec, Slaptinci 22 - Ber-
nardo; Terezija Hren, Sehškarjeva 20
-	Matejko; Elizabeta Mislovič, Dor-
nava, n. h. - Brigito; dr. Nada Bezjak,
Juršinci 19/a - Marka; Frančiška
Angel, Gerečja vas 23 - Liljano;
Hedvika Korošak, Trubarjeva 10 -
Srečka; Matilda Ciglar, Osluševci 7 -
Mirana; Katarina Hržič, Mihovci 25 -
dečka; Vera Emeršič, Trubarjeva 1 -
Milana; Hedvika Kuhar, Spuhlja 8 -
dečka; Katica Rodošek, Sedlašek 115
-	Silvo; Anica Toplak, Gorišnica 73
-	dečka; Vida Zupanič^ Sp. Hajdina
22/c - dekhco; Marija Zumer, Golo-
bova 11 - Franca; Anica Kramer,
Sp. Hajdina 153 - Ivana; Alojzija
Prašnički, Medribnik 26 - dečka;
Zdenka Nežmah, Mariborska 10 ^
Miroslava; Marija Zelenik, Natašina
pot 5 - dečka; Angela Mohorko,
Draženci 30 - dekhco; Anica Kokol,
Dravinjski vrh 58/a - dečka; Mirka
Grabljevec, Trubarjeva 7 - Klemena;
Bogomila Erhatič, Formin 2 - dečka;
Slavica Markovič, Kamenščak 18 -
Marjanco; Martina Kegl, Litmerk 1 -
Igorja; Ivana Pukšič, Formin 59 -
Branka; Silva Varžič, Stanečka vas 1
-	dekhco; Štefka Rezar, Ljutomerska
40 - Vinka; Kristina Butolen, Crmo-
žiše 74 - deklico; Cecihja Hebar,
Rakovci 12 - Pavlo.
Poroke:
Jakob Krušič, Tržeč 9 in Rozalija
Kopše, Stanošina IŠ; Jože Mihurko,
Rače 219 in Marija Brenčič, Žabjak
10; Ivan Gojkovič, Hajdoše 65 in
Stanislava Železinger, Skorba 10; Mi-
lan Lazar, Kicar 92 in Marija Mako-
vec, Kicar 98; Evgen Horvat, Dame-
jevci 72 in Dragica Matjašič, Zagorci
95; Jožef Kokol, Zelenikova 1 in Ana
Geč, Trubarjeva 5; Božidar Srbčič,
Kidričevo 7 in Ivanka Mere, Strmec
52; Stanislav Marinič, Gajevci 51 in
Milena Ošovnik, Skorba 44; Marjan
Dvoršak, Krče vina pri Vurberku 149
in Marija Vajda, Krčevina pri Vurber-
ku 137; Zlatko Rajh, Dravska 3 in
Terezija Zelenik, Markovci 14; Marjan
Rajh, Štuki 1 in Ana Smigoc, Tržeč 8;
Simon Toplak, Juršinci 21 in Marta
Druzovič, Drbetinci 47; Slavko Kola-
rič, Spuhlja 104 in Slavica Hameršak,
Bukovci 68; Franc Sagadin, Štuki 22
in Vida Leskovar, Kaj uho va 5; Ivan
Mohorko, Gorca 31 in Veronika Breč-
ko, Budina 69; Mirko Kondrič,
Zg. Hajdina 17 in Marija Petrovič,
Podvinci 59; Andrej Graifoner, Vra-
zov trg 2 in Jožefa Zore, Vrazov trg 2;
Franc Kraner, Maribor, Makedonska
39 in Hedvika Kuhar, Štuki 26; An-
ton Kokot, Osluševci 22 in Kristina
Popošek, Podvinci 1; Anton Intiliar,
Kungota 15 in Terezija Serdinšek,
Kungota 47.
Umrli so:
Elizabeta Bezjak, Prešernova 21,
roj. 1887, umrla 24. 12. 1971.; Ana
Lajh, Na Tratah 10, roj. 1892, umrla
29. 12. 1971.; Marija Ponudič, Tom-
šičeva 29, roj. 1923, umrla
29.	12. 1971.; Zlatko Kozel, Vel. Var-
nica 57, roj. 28.8.1971., umrl
31. 12. 1971.; Terezija Arnuš, Ra-
belčja vas 9, roj. 1884, umrla
30.	12. 1971.; Jože Rebernak, Zg. Bi-
strica 79, roj. 1921, umrl 5.1. 1972.;
Urša Kolednik, Slatina 25, roj. 1908,
umrla 5.1. 1972.; Vincene Capak, Na
gradu 4, roj. 1891, umrl 7.1. 1972.;
Frane Plohi, Ciril-Metodov dr. 12, roj.
1931, umrl 7.1. 1972.; Terezija Rav-
nak, Moškanjci 77, roj. 1903, umrla
8.1. 1972.; Janez Mikša, Na Tratah 7,
roj. 1917, umrl 8.1.1972.; Amalija
Pevec, Ljutomerska 4, roj. 1918, umr-
la 9.1.1972.; Štefanija Lesjak, Ro-
goznica 1, roj. 1908, umrla 9.1. 1972.
PRVA REDNA SEJA KOMITEJA
OK ZKS PTUJ_
V	ponedeljek, 10. januaija, je bila v
prostorih občinske konference ZKS
Ptuj prva redna seja komiteja OK ZKS
Ptuj. Dnevni red je obsegal šest točk.
Razpravljali so o programu delova-
nja Zveze komunistov po prvi seji ob-
činske konference ZK, imenovah ko-
misije komiteja, zadolžih so člane
konference in komiteje za organizaci-
je ZKS, potrdih so predlog sklepnega
računa za leto 1971 in sprejeh sklep o
začasnem financiranju Zveze komuni-
stov v občini.
Podrobnosti s seje berite v prihodnji
številki Tednika.
M. Novina
SEJA 10 OK SZDL PTUJ
V	sredo, 12. januarja, je bila v pro-
storih Občinske konference SZDL
Ptuj, deseta redna seja izvršnega odbo-
ra občinske konference.
Razpravljah so o zaključnem raču-
Cas gripe in nahoda
Lažja gripa in nahod se lotita po na-
vadi skoraj vsakega človeka kakih dva-
krat ali trikrat na leto; obe bolezni na
prvi pogled nista nevarni, je pa ven-
darle priporočljivo, da ju bolnik ne
skuša premagati kar stoje.
Ah se dasta gripa in kihanje »za-
vreti"?
-	Včasih se ju da naglo zaustaviti;
toda če je dezinfekcija nosne sluznice
prenasilna, se utegne zadržati vnetje
pod njo, pozneje pa se kaj rado pri-
meri, da izbruhnejo sekundarne infek-
cije - vnetje sinusov, vnetje srednjega
ušesa itd.
Kako se lahko varujemo pred gri-
po?
-	Človek hitreje zboli za gripo, če
ni odporen. Zato priporočamo ob za-
četku zime uživanje vehkih doz vita-
mina C, ki poveča obrambno moč or-
ganizma in ga utrdi. Pretopla obleka
lahko bolj škoduje kakor koristi; tisti,
ki se tudi v toplejšem vremenu pokri-
vajo ah nosijo volnene nogavice, se
bodo prej prehladih.
Zakaj zdravniki ob epidemijah gripe
priporočajo dihanje skozi nos?
-	Zato, ker se zrak pri dihanju se-
greva, navlaži in pride v stik s sluznico
ter se tako sterilizira. Sluznica in dla-
čice prestrežejo prah. Pri izdihavanju
pa se nos tudi delno reši umazanije.
Kako obvarovati otroke?
-	Otroci se navadno po cele ure za-
držujejo v toplem prostoru, v šoh ah
doma, nato pa tekajo zunaj in se hitro
oznojijo. Zato mestni otroci laže zbo-
hjo za gripo kot njihovi tovariši z de-
žele, ki hodijo v šolo peš in po svežem
zraku. Mestne otroke je bolje počasi
privajati na' malo zakurjene prostore,
na odprto okno, na lažjo obleko in
redno telovadbo posebno pa na jutra-
nje umivanje z mrzlo vodo.
Se da kako izogniti temu, da ne bi
bolniki okužih svoje okohee?
-	Nujno je, da si mati, ki ima gri-
po, zaveže preko nosu in ust masko iz
gaze, preden vzame v naročje otroka.
Po brisanju nosu si mora bolnik umiti
roke z milom.
Kako seje treba usekovati?
-	Slabo je usekovati se talco, da z
močnim izdihom poženemo sluz iz
obeh nosnic hkrati. Usekniti se je tre-
ba najprej z eno in potem z drugo
mmammmmmmmtmtmmmmmrnmmmmmmmmmmm
nu za 1971. leto in istega tudi sprejeh,
sprejeh so sklep o začasnem financi-
ranju Občinske konference SZDL
Ptuj, imenovah koordinacijski odbor
za urejanje vprašanj med samouprav-
no družbo in verskimi skupnostmi ter
evidentirah možne kandidate za pred-
sedstvo skupščine SR Slovenije.
Podrobnosti s seje bomo poročah v
prihodnji številki Tednika.
M. Novina
nosnico. Ce se človek navadi, da si tu
in tam obriše nos tudi ko ni prehlajen,
mu lahko samo koristi.
Kako naj se zdravijo odrasli, ki so
zboleli za gripo?
- Najpametneje je, da tak bolnik
ostane za dan ali dva v postelji ah vsaj
v topli sobi. Da bi gripa trajala čim
manj, naj vlada v sobi čim bolj enako-
merna temperatura. Večji del zdrav-
stvenih posegov bolj škoduje kot kori-
sti. Zelo učinkovito lahko pomaga
vdihovanje pare iz slane vrele vode
(velika žlica soh na liter vode) in pa
toph obkladki s slano vodo. Tudi ta-
bleta aspirina, ki jo vzamemo zvečer,
ah pa vitamin C skrajšujeta napade
gripe in prehlada.
PRODAM NOV PLETILNI STROJ.
Burjan, Gregorčičev drevored 9, Ptuj.
ŽENSKO, ki bi pomagala v gospodinj-
stvu, vzamem na stanovanje. Danica
Pišek, Lackova 2, Ptuj.
PRODAM dobro ohranjen traktor
»poršej" 16 KM s priključki (plug,
kosa, jermenica in obračalnik vprežni
na 6 vil). Draženci 24, Hajdina.
POMOČNICO, ki bi enkrat tedensko
opravljala lažja hišna dela, sprejmem.
Plača po dogovoru. Naslov v upravi
lista.
1 HA NJIVE v Spuhlji ob glavni cesti
prodam. Vprašajte v Spuhlji 31.
KUPIM malo rabljen štedilnik ,,gore-
nje". Naslov v upravi.
VODOVODNO ČRPALKO prodam.
Janez Kuhar, Spuhlja 8.
PRODAM bolniški stol in kamne za
žrmlje. Peter Pulko, Hajdoše 11.
KOMBINIRAN otroški športni vozi-
ček ugodno prodam. Naslov v upravi.
2,50 HA ZEMLJE (vinograd, pašnik
in sadovnjak) in podkleteno zidano
hišo v Doleni prodam za 15.000 din.
Jože Kolednik, Barislavci 21, p. Lov-
renc na Dr. polju.
OPREMLJENO SOBO s posebnim
vhodom iščem v centru Ptuja ali v
bližini bolnišnice. Naslov v upravi.
NAJDENA je bila moška ročna ura.
Kdor jo pogreša, se naj oglasi v
trgovini OSKRBA Turnišče.
SPREJMEM VAJENCA in vajenko za
torbarsko obrt. Osemletka ni obvez-
na. Hrana in stanovanje v hiši. Pišite
na naslov Konrad Horvat, torbarstvo.
Središče ob Dravi.
2000 Kg sena prodam. Slavica Muršič,
Rogoznica 40.
NOVO, še ne rabljeno peč na olje
emo—3 prodam po stari ceni. Naslov v
upravi.
SPREJMEM kvalificiranega avtomeha-
nika s prakso na osebnih avtomobilih.
Plača po dogovoru. Rudi Pavličič,
Avtomehanična delavnica, Kidričevo.
KUPIM vprežnega konja. Simon An-
žel, Žabjak 3.
PRODAM klarinet B češke proizvod-
nje. Vprašajte v trgovini na Ptujski
gori.
MALO POSESTVO s hišo v Malem
Okiču 38 pri Cirkulanah prodam.
Interesenti, oglasite se v Pristavi 15 p.
Cirkulane.
S 1. MARCEM 1972 oddam pisarni-
ške prostore v Ptuju, Vrazov trg 1. V
njih je^ vrsto let delovala vpeljana
odvetniška pisarna. Interesenti naj se
oglasijo na gornjem naslovu. Ema
SLUGA.
BARVE LJUBEZNI
Na Kitajskem še vedno upoštevajo
nekdanje običaje, kadar gre za barve.
,,Ona" obleče modro obleko, če bi
rada naredila nanj globok vtis, zeleno,
če ga hoče zapeljati. ..
Kitajka je prepričana, da rdeča bar-
va zvečuje njeno strastnost, srebrno
bela pa je dokaz njene nežnosti do
»njega".
Ce je Kitajka otožna in bi rada
vzrok svoje žalosti zaupala ljubljene-
mu človeku, obleče sivo obleko.
Kitajski fantje se imenitno znajdejo
v tem barvnem krogu in se brez
mnogo besed sporazumevajo s svojimi
dekleti.
DS osnovne šole Dr. F. Žgeča,
Dornava,
razpisuje delovno mesto
snažilke
Pogoj: končana osnovna šola
Kandidati naj vložijo prošnje v 15 dneh od objave razpisa na
naslov: Osnova šola Dr. f. Zgeča Dornava.
12 STRAN
TEDNIK — Četrtek, is. januarja 1972
Sarma - zimska
»sezonskacc jed
Samo pripravljamo navadno pozimi. Splošno jo smatrajo za
srbsko jed, vendar to ne drži popolnoma. Poznajo jo tudi drugi
narodi, seveda vsak po svoje, zato jo tudi različno imenujejo. Pod
imenom sarma jo poznajo Bolgari in Romuni; Madžari jo prav tako
pripravljajo, vendar jo imenujejo Toelfoelt Kaposzta; prav tako jo
poznajo v nekaterih predelih Avstrije in Nemčije, kjer pa ji pravijo
Krautroulade.
Če otrok nima teka
Mnogokrat se starši pritožujejo, da
njihov otrok ne je, da nima apetita.
Zdravniki pravijo, da je tek izločanje
prebavnega soka, ki sestoji iz izločkov
žlez slinavk in želodčnih žlez. Proizva-
janje tega soka je refleks in kot vsak
refleks je tudi tek živčna reakcija. To
živčno reakcijo pa lahko vzbudimo s
kakim čutnim organom, kot npr. z
očmi, z vonjem ali z okusom. Ker
refleks potuje preko možganov, žlez
slinavk in želodčnih žlez, ga lahko
kjerkoh na tej poti vzbudimo ali pre-
kinemo.
Tako lahko izgubimo tek do jedi,
če nas je močno strah ali če imamo
vehko skrbi in težav. Dobro opazujo-
ča mati bo po teku svojega otroka
spoznala, kako se telesno in duševno
počuti. Povsem normalno pa je, če
zgubijo otroci tek pri telesnih bolez-
nih, kot so nalezljive in otroške bolez-
ni, vročina, prebavne motnje in po-
dobno. Priporočljivo je, da pri izgubi
teka ne ponujamo bolniku - otroku
mleka za žejo, ker je mleko zaradi
svoje visoke hranilne vrednosti zelo
nasitno in odvzame - že tako slab -
tek do jedi. Namesto mleka mu raje
ponudimo sadne in zelenjavne sokove,
kompote ah sadje, ki gasijo žejo, ob-
enem pa vzbujajo tek.
Dojenčkom, ki neradi jedo, bi mo-
rali dajati skromnejše obroke, tako da
po jedi ostanejo še malo lačni. Kadar
dojenček pije, moramo preprečiti, da
bi ga okohca motila pri njegovem
opravilu. Ce pije iz stek eničke, mora
biti hrana vedno enako topla. Tudi pri
starejših otrokih se zelo obnese tak
način prehranjevanja, da ostanejo po
jedi še malo lačni. Vendar hrana ne
sme biti enohčna temveč pestra. Tudi
pripravljena in ponudena mora biti na
vabljiv način. Vmesne mahce in slad-
karije moramo popolnoma opustiti.
Priporočljivo je otrokom pred obro-
kom ponuditi sadje, sadni sok ah su-
rovo zelenjavo, ki povzroči večje iz-
ločanje prebavnih sokov in tudi po-
gasi žejo. Na splošno pa se ravnamo
po nagonu, ki ga otrok ima do hrane.
Seveda mu ugodimo le toliko časa,
dokler je to nagon po naravnih živilih.
Otrokovo željo po dadkarijah najbolje
zadovoljimo s tem, da mu po jedi
ponudimo še pecivo ali kakšno drugo
močnato jed.
Nekateri zdravniki priporočajo za
otroke, ki nimajo teka, dvodnevni
sadni dan. Dva dni zaporedoma mu
dajemo samo sadje, za žejo pa same
sokove. Ce bi zvečer prvega ali druge-
ga dne začutil močno lakoto, mu
lahko ponudimo kos črnega kruha.
Uživanje kruha prisili otroka k žve-
čenju, za kar je ponavadi prelen; žve-
čenje pa poživi tudi stolico. Otroci, ki
neradi jedo, so namreč nagnjeni k
zaprtju. V naslednjih dneh damo otro-
ku skuto, kruh z maslom in med ali
marmelado, eno v mehko kuhano jaj-
ce, pusto meso, zdrobovo ali drirgo
kašo z dodatkom nekaj mleka. Otroci,
ki se hitro utrudijo, se morajo pred
jedjo malo odpočiti.
Nemajhen pomen za otroke s sla-
bim tekom do hrane ima tudi pravilna
priprava in izbira jedi. Izbiramo in
pripravljamo take jedi, ki niso nasit-
Ijive, torej mu ne dajemo mastnih in
ne preveč škrobnatih - močnatih je-
di. Pripravimo jih tako, da prijetno
dišijo, ker tudi vonj igra važno vlogo
pri vzbujanju teka. Torej živila pra-
žimo, dušimo ali pečemo. Jed ne sme
biti niti preslana, niti presladka, tem-
več le prijetnega okusa. Tudi barva
jedi je za vzbujanje teka važna. Juhe
obogatimo in okrasimo s sesekljanim
zelenim peteršiljem ali na kocke zre-
zanim korenjem; glavne jedi kombini-
ramo tako, da je več privlačnih barv;
solate pa naj bodo raznolike: zelena,
pesa, korenček; za spremembo pa
tudi sadne solate.
Vse jedi naj bodo ponudene v le-
pem in prijetnem okolju. Otrok raje
je, če je istočasno vsa družina in je
med jedjo mirno prijetno vzdušje.
(Nadaljevanje na 15. strani)
iNeKatere strokovne knjige uvrščajo
sarmo med romunske narodne jedi,
medtem ko jo največji evropski leksi-
kon uvršča med srbske nacionalne
jedi. Kohkor je iz starih kulinaričnih
zapiskov razvidno, je zeljna sarma
prvič omenjena v nekem jedilniku, ki
izvira iz nekdanje Sedmograške pokra-
jine. Sarma v trsnem hstu pa izvira iz
stare grške kuhinje.
Naj bo izvor te vrste jedi ka-
kršenkoh, tukaj si hočemo le ogledati,
kako jo je treba odpraviti.
Srednje veliko in ne preveč žil-
nato glavo svežega zelja z vodo oplak-
nemo, jo okrog kocena zarežemo, na-
bodemo na vihce ter jo vrtimo v oso-
Ijenem in okisanem kropu. Tako dose-
žemo, da zeljni listi sami odpadejo v
krop in da niso premehki, ker bi se
nam sicer kasneje pri zavijanju strgah.
Ko hsti le za hip prevrejo, jih pobere-
mo iz kropa in jim porežemo rebra.
Liste napolnimo s pripravljenim nade-
vom in zavijemo sarme, ki pa naj ne
bodo prevehke. Na porcijo navadno
računamo dve sarmi.
Zelje, ki nam je ostalo, na drob-
no zrežemo in ga damo na dno kožice
ah, kar je še boljše, jenske posode. Na-
to zložimo zavite sarme, na vrhu pa
jih spet pokrijemo z narezanim ze-
ljem. Sarma bo boljša, če jo pokri-
jemo s kislim zeljem, če ga pa nima-
mo, je prav, da sarmo pred kihanjem
nekohko okisamo. Jed pa bo še bolj-
ša, če na vrhu položimo na kose nare-
zano slanino ah če kuhamo vmes kos
prekajenega mesa.
Sarmo zalijemo z vodo ah juho, ki
jo napravimo iz jušnega koncentrata,
in pristavimo da zavre. Sarma naj bi
vrela skupaj eno uro in pol do dve uri,
najboljša pa je, če jo kuhamo le eno
uro, jo odstavimo in drugi dan kuha-
mo naprej. Med kuhanjem po potrebi
prilivamo vode ah juhe, ne sme pa div-
je vreti.
Zadnji del priprave sarme je nasled-
nji: na ogretem olju ah masti na pol
zarumenimo drobno narezano ah, kar
je še bolj praktično, na ribež zribano
čebulo. Dodamo tolčen česen, zelo
malo moke, žhco paradižnikove me-
zge in nekoliko sladke paprike. Vse
skupaj premešamo in zlijemo po sar-
mi, ki naj nato vre še nekaj časa. Tik
pred serviranjem ji dodamo kislo sme-
tano, ki smo jo zmešah z jogurtom.
Končno pa še nekaj navodil, kako
pripravimo nadev za sarmo. Navadno
vzamemo polovico govejega in polo-
vico svinjskega mesa, lahko pa doda-
mo tudi nekaj teletine. Meso srednje
debelo zmeljemo, solimo, dodamo za-
rumenelo čebulo, tolčen česen, po-
pramo, dodamo kakšno jajce, sesek-
ljan peteršilj, pest prebranega in opra-
nega ter zbrisanega (surovega) riža in
nekohko vode - 8 do 10 odstotkov.
Vse skupaj dobro premesimo. Po oku-
su lahko dodamo tudi na drobne koc-
ke zrezane prekajene slanine.
Tovarna gumijevih in kovinskih izdelkov ter servisnih dejav-
nosti
„SIGMA" v Ptuju,
RajSpova ulica 13, razpisuje naslednja
prosta delovna mesta:
1.	VODJA NABAVE
Pogoj: visoka ali višja izobrazba ekonomske, komercialne
ali tehnične smeri ter 4, oz. 8 let prakse na enakem ali po-
dobnem delovnem mestu.
2.	TEHNOLOGA STROJNE OBDELAVE
Pogoj: inženir strojništva ali strojni tehnik z 2-, oz. 5-let-
no prakso na enakem ali podobnem delovnem mestu.
3.	KONSTRUKTORJA PROIZVODNJE
Pogoj: inženir strojništva ali strojni tehnik z 2-, oz. 5-let-
no prakso na enakem ali podobnem delovnem mestu.
4.	KONSTRUKTORJA ORODIJ
Pogoj: inženir strojništva ali strojni tehnik z 2-, oz. 5-let-
np prakso na enakem ali podobnem delovnem mestu.
5.	ANALITIKA II
Pogoj: višja ali srednja izobrazba ekonomske ali komer-
cialne smeri s 3-, oz. 6-letno prakso.
6.	TAJNIKA ORGANOV UPRAVLJANJA
Pogoj: višja pravna ali ekonomska srednja šola z 2-letno
prakso.
7.	SKUPINOVODJA GUMARNE
Pogoj: strojni tehnik ali VKV kovinostrugar, oz. orodjar
z 2-, oz. 5-letno prakso.
8.	NORMIRCA AVTOMEHANSKIH DEL
Pogoj: srednja tehniška šola ali VKV avtomehanik s 3-let-
no prakso na enakem ali podobnem delovnem mestu.
9.	VODJO OBRAČUNA OD
Pogoj: ekonomska srednja šola s 3-letno prakso na ena-
kem ali podobnem delovnem mestu. »
10.	MATERIALNEGA IN OBRAČUNSKEGA KNJIGOVODJA
Pogoj: ekonomska srednja šola ali končana administrativ-
na šola z 2- ali 4-letno prakso.
11.	VEC ADMINISTRATIVNIH MOCi
za administrativna dela v sektorjih in obratih podjetja
Pogoj: končana administrativna šola — zaželena praksa.
12.	VEC KURJACEV ZA AVTOMATSKO KURJENJE
Pogoj: izpit za kurjača visokotlačnih kotlov.
13.	OBRATNEGA ELEKTRIKARJA
Pogoj: KV obratni elektrikar ali elektroinstalater z 2-let-
no prakso.
14.	VODOVODNEGA INSTALATERJA
Pogoj: KV vodovodni instalater z ustrezno prakso.
15.	VEC KV KOVINOSTRUGARJEV
V vseh primerih morajo imeti moški kandidati odslužen vo-
jaški rok v JLA.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov
podjetja.
Zaposlitev je možna takoj ali po dogovoru.
Kandidati naj vložijo prošnje na gornji naslov najpozneje
,10 dni po objavi razpisa.
tednik — Četrtek, is. januarja 1972
STRAN 13
OBVESTILO
Referat za kmetijstvo pri skupščini občine Ptuj obvešča vse
kmetovalce, da je komisija za licenciranje plemenjakov pri-
znala za plemenilno sezono v letu 1972 kot plemenske žreb-
ce, bike in merjasce, ki se nahajajo pri naslednjih rejcih na
območju ptujske občine:
a)	rejci plemenskih žrebcev so:
Franc ZUPANIC, Sp. Hajdina 58
Boštjan DREVENSEK, Lovrenc 26 na Dravskem polju
Slavko MEDVED, Mihovce 6, p. Cirkovce,
Ivan MOHORIC, Drbetinci 7, p. Vitomarci
Franc VALiC, Moškanjci 22
b)	rejci plemenskih bikov, ki plemene v prirodnem
pripustu so:
Franc KORZE, Stoperce 76
Jože POTOČNIK, Nadole 50, p. Zetale
Angela KOPSE, Zetale 10
Anton PLAJNSEK, Kočice 51, p. Zetale
Stanko KOLAR, Zetale 8
Ivan ARNEJCiC, Cirkulane 43
Janez KOSTANJEVEC, Gibina 36, p. Vitomarci
c)	rejci plemenskih merjascev so:
—	na območju Slovenskih goric
Anton KUKOVEC, Krčevina pri Ptuju 44
Jože KOLENKO, Nova vas 49 pri Ptuju
Otilija FRIC, Gomilce 5, p. Desternik
Martin MURSEC, Biš 58, p. Trnovska vas
Ivan ROJS, Drbetinci 10, Vitomarci
Janez DOLINAR, Vitomarci 29
Ludvik KRAMBERGER, Slavšina 6, Vitomarci
Janez KOSTANJEVEC, Gibina 36, Vitomarci
Pavel KODRIC, Kukava 13, Juršinci
Marija MOHORiC, Gabernik 10, Juršinci
Janko MURSiC, Zagorci 71, Juršinci
Janko KOVACEC, Juršinci 10
Mimica SEGULA, Polenci 41, Polenšak
Ignac CUS, Bratislavci 50, Polenšak
Angela POLANEC, Sp. Velovlak 25, Moškanjci
Janko Ceh, Podvinci 15 pri Ptuju
—	na območju Ptujskega polja
Ignac ZELENIK, Spuhlja 9 pri Ptuju
Alojz TEMENT, Zabovci 46 pri Markovcih
Konrad BEZJAK, Markovci 61
Franc KEKEC, Nova vas 42 pri Markovcih
Martin STRELEC, Prvenci 21, p. Markovci
Liza PRELOG, Sobetinci 15, p. Markovci
Marija KOLARIC, Bukovci 78, p. Markovci
Janez MEZNARIC, Stojnci 66, p. Markovci
Janez TOMAZiC, Muretinci 25, p. Gorišnica
Franc VESENJAK, Placarovci 1, p. Gorišnica
Ivan BRATUSA, Formin 31, p. Gorišnica
Krista JANZEKOVIC, Gorišnica 4
Pavla PIGNAR, Zamušani 16, p. Gorišnica
Vlado FIRBAS, Moškanjci 9
Ozvald OSEBEK, Strejaci 6, p. Moškanjci
Stanko CUS, Mezgovci 41, p. Moškanjci.
Stanko PETEK, Dornava 139
—	na območju Dravskega polja
Štefan VOGRINEC, Zg. Hajdina 66
Janez ROGINA, Pobrežje 2
Štefka MURKO, Lancova vas 11 a
Anton ZAJC, Apače 22
Maks BERANIC, Lovrenc 46 na Dravskem polju
Ludvik MEDVED, Sestrže 17
Ivan KOLAR, Sikole 41
Anton STRMSEK, Sikole 12
Štefan HERGAN, Sp. Jablane 15
Anton MEDVED, Mihovce 15
Stanko ZAFOSNIK, Zupečja vas 53
—	na območju Haloz
Anica GOLOB, Nadole 83, p. Stoperce
Anton LORBER, Stoperce 19
Milan NOVINA, Jelovica 10, p. Majšperk "
Stanko ŠALAMUN, Sitež 4, p. Majšperk
Stanko JAZBEC, Zetale 14 -
Matija PLAJNSEK, Kočice 54, p. Zetale
Rozina SATLER, Gorca 8 pri Podlehniku
Ivan ARNEJCiC, Cirkulane 43
Jože RAKUS, Medribnik 15, p. Cirkulane
Marija KOKOT, Gorenjski vrh 29, p. Zavrč
Blaž JURSEK, Belski vrh 60, p. Zavrč
Franc PRAVDIC, Hrastovec 7, p. Zavrč
S tem seznanjamo vse rejce plemenic o kraju plemenilnih
mest na območju občine Ptuj, sočasno pa opozarjamo rejce,
da je oplojevanje kobil, krav in telic ter svinj po drugih ple-
menjakih prepovedano in kaznivo pa tudi negospodarno.
MODERNA ZAKONSKA IDILA
V	prav zgodnji še fantovski dobi
^m sanjal o ženski, bohotni podobi.
Želel sem si nežne sladkosti
in bujne, opojne radosti.
V	ženski sem videl eterično bitje
in čakal sem željno na tajno odkritje
ženske lepote s prelestnimi loki, oboki in brhkimi boki
in strmel sem v bogate telesne reliefe in stas njen visoki.
Hrei^nel sem po sladki ljubezni,
včasih sem zbal se te nore bolezni.
Sem čital Prešernove lepe, nesrečne sonete,
ki peh so nežno o večni ljubezni do Julke nezveste.
Človek pač sanja si sanje blesteče,
dokler ne speče se v prste skeleče.
Saj vsak si pričara ponoči to v sanjah,
kar čez dan ga navdaja le v mislih in blodnjah.
Tako me prevaril je sladki nasmeh,
ki se blestel je na belih zobeh.
V	začetku je bila vsa nežna kot rosa,
je kmalu postala nevarna kot osa.
Je v začetku gladila me mehko kot žam^t,
da v trenutku sem čisto pozabil na pamet.
Pozneje me tepla je besno po glavi,
zaman sem zdaj sanjal o minuli že slavi.
Pred poroko je bila prav krotka in vsa ljubezniva,
pozneje pa ostra še bolj kot pekoča kopriva.
Najprej je bila vsa skrbna in res prav pozorna,
potem pa vsa sitna kot muha in grdo osorna.
V	začetku je hlinila svojo mi skromnost,
ki potem se sprevrgla je v grobo lakomnost.
Prej mi ponujala svoje telo je in dušo,
sem potem mučeniško prenašal ljubezensko sušo.
Sem v začetku topil se v prav nežnih objemih,
a po poroki sem hitro se znašel v surovih prijemih.
Najprej bila je dobrotna kot angel v nebesih,
pozneje pa dom je postal kot pekel pri besih.
Nekoč so me gledale milo njene ledene oči,
takrat je še skrivala skrbno te svoje strupene moči.
Pozneje je pikala ostro z jezikom kot kača
in brizgala strup je po meni kot kakšna krastača.
Zdaj je nadležna, zbadljiva kot hudi obad
in pri vsakem dotiku me zbode boleče kot ostri osat.
Nekdaj prav sladko je grulila kot golobica,
sedaj pa me guh in skubi kot prava tatica.
Nekoč mi je nudila razne usluge kot mila dobrotnica,
pozneje je čarala čudne, lažnive privide kot prava čarovnica.
Prej mi je vneto trdila, da večno bom dragi ljubavnik
zdaj pa ji ljubši je hišni prijatelj in jaz sem le krotki služabnik.
Zdaj me zaprla je v kletko in misli, da njen sem kanarček
in večkrat zahteva, da pojem veselo in sladko kot slavček.
Ce sem pohleven in dobro opravim svoj posel,
potem me poboža in pravi, da res sem njen ljubljeni osel.
Saj v resnici sem zdaj le čudaški in nor čarobnjaček,
ker sem pri hiši zato, da prinašam in čaram za njo le denarček,
ki za telesne potrebe in druge naslade ga rabi,
pri tem pa na moje obleke, pijače, jedače in druge zadeve vedno pozabi.
Grom
4 STRAN
tednik — Četrtek, is. januarja 1972
Napake staršev
plačujejo otroci
Ni matere, ki bi se ne mogla poto-
žiti, da ji ni lahko odbiti vsak dan vsaj
po eno otrokovo željo po igrački,
sladici in še čem drugem.
Iz izkušenj vemo, da otrok uporab-
lja krepko sredstvo, kadar hoče pri-
praviti starše do tega, da mu kupijo:
jezi se, prične jokati, cepetati, tolče z
nogo po tleh, valja se, ne sprejme
hrane in podobno. Da bi preprečih
takšne neljube prizore, potrebujejo
starši veliko takta in razumevanja,
predvsem pa potrpljenja. Toda največ-
krat nimajo tega potrpljenja, poleg
tega menijo, da njihov otrok „ne sme
trpeti". Na žalost je to le začasna
rešitev problema s kratkotrajnim
uspehom. Otrok se bo prav kmalu
pojavil z novo željo in starši bodo spet
štorih - prav to.
Pričakovah bi, da je otrok, ki mu
starši izpolnijo sleherno željo, srečen;
ni. Ima sicer vse možnosti za to, ker je
rešen napetosti in skrbi in bi lahko
svojo energijo koristneje izrabljal pri
kakšni življenjski dejavnosti. Toda tak
otrok prične terjati tudi od drugih
ljudi, da ga zasujejo s pozornostjo.
Tako se ne vživlja v okohco. Najbolje
opazimo te lastnosti pri otroku, ko
prične hoditi v šolo in je prisiljen
vzdrževati stike z drugimi otroki, ki
čestokrat ne poznajo milosti. Tako se
znajdejo takšni mamini ljubljenčki
pred hudo preizkušnjo: ostah otroci
jih dražijo, pretepajo in se jih celo
izogibajo. Vse to lahko resno rani
otroka in ga v določenem pogledu
ovira pri nadaljni rasti.
Otrok, ki ni imel nikoh v življenju
priložnosti, da bi se boril za svoje
pravice in potrebe, ki je dobil vedno
vse ponujeno na krožniku, ki ne
pozna odpovedi, je izgubil nekaj, kar
je neprecenljive vrednosti za njegovo
nadaljnje življenje: priložnost, da se
„uči v življenju". Takšen otrok se ne
zna prilagoditi drugim in je hitro
osamljen. Z drugimi besedami -
otrok, ki nikoh ni imel težav, ki jih ni
nikoh videl in ne shšal zanje, jih bo
prav kmalu imel več kot drugi. Za-
kaj? Ker ne more vzpostaviti odnosa
z resničnostjo, takšno, kakršna je, ne
(Nadaljevanje na 15. strani)
Ohranite
ravno-
vesje!
Ritem nekdanjega življenja je
bil mirnejši in zavoljo tega ni bilo
težko ostati miren in uravnove-
šen. V današnjem hrupu in nagli-
ci pa obstaja nevarnost, da posta-
nejo ljudje preveč avtomatizirani
in brezosebni. Njihov nemir jih
vodi v osamljenost, to pa so prvi
znaki izgubljanja ravnovesja.
Zatorej nekaj pomembnih na-
svetov, zlasti ženam, ki pogosteje
zapadejo takšnim vplivom!
Ce bi plesalka na vrvi obstala,
bi - padla. Tako tudi vi - vaše
ravnovesje je v gibčnosti in ne-
nehnem gibanju, toda le-to mora
biti razumno in nadzorovano.
Kot potrebuje telo hrano, tako
potrebuje tudi duh varnost, goto-
vost. Ne izogibajte se svoje
osnovne vloge - materinstva.
Otrok bo odvisen od vas, hranili
ga boste od prvega dne. Toda že
od rojstva se vam bo pričel odmi-
kati in postajati vedno bolj samo-
stojen. Z vašo pomočjo bo postal
novo bitje in zasedel svoje mesto
v družbi. Ne boste dosegli psi-
hičnega ravnovesja brez nežnosti,
topline in materinstva. Če vam
bo primanjkoval en člen te veri-
ge, boste nezadovoljni - in ne-
spokojstvo bo tu.
Srečo si ustvarjamo sami s svo-
jo voljo. Sprejmemo sebe in dru-
ge takšne, kot smo in kot so. Vse
življenje.je sestavljeno iz konflik-
tov, in samo od nas je odvisno,
kako jih bomo sprejeli. Uničite
nezadovoljstvo, da bi vam pote-
kalo življenje brez vznemirjenja.
Za otroke obranite nit, ki vam bo
pomagala, da jih boste, kadar bo
treba, vodili v novo in neznano.
Bodite popolnoma samostojni
- ne bodite bič svojih staršev, ne
žena svojega moža in ne po-
močnica svojega šefa! Ukvarjajte
se s tistim, kar vas zanima - s
športom, prinesel vam bo vedri-
no! Izpopolnite svoje znanje, ži-
vite kulturno življenje! Veselite
se, bodite blagi in prava žena. Ne
pozabite, da pričakujejo prav to
od vas vaši najbližji.
Vaša duševnost potrebuje „čist
Odprite vrata svojega duha in
svojega doma! Navadite se na no-
vosti in spremembe. Borite se
zoper dolgočasje in zaspanost.
Ne žalostite se sami nad seboj -
to je za tiste, ki se dolgočasijo v
svoji osamljenosti, kljub temu da
žive v velikem mestu. Človek je
(Nadaljevanje na 15. strani)
tednik — Četrtek, 13. januarja 1972
STRAN 15
Dober den, drogi Prieki, no fsa re-
zervirana žlohta z mojega rezervirane-
ga kota!
Gnes mo jas malo boj krotek, saj
nan je Prprova Lujzika napisala precik
dugo pismo. Pa poslušajte:
Pozdrovleni Lujzek!
F^e ti, kaj pa te s teboj je, ke si ba
to pred novoletnimi svetki tak snutno
razpoloženi? Mata z Micikoj tihi tje-
den ali pa te pri srci košna driiga
lju . . ., pardon bolezen šrajfle? Nekaj
ti moren razložiti:
Tak kak son veš, zaj pozimi tista
dvonožna gurala no mopi-prdala na
naših lokalnih cestah sama - jama, ne
pridejo več v poštev. V mestah so tak
di tak že od negda v modi lokalni
aftobusi, tu pa tan na podeželji pa
mamo zaj že takozvone šolske afto-
buse, ki deco v šolo prevožajo. Veš, to
pred krotkin sen tudi jas bila v enen
kroji, ge majo tokšni aftobus:
To je čista navoden aftobus, boj
storega tipa, ki ma motor poleg šofe-
ra, toti motor pa slGži tudi za sedež,
blagajno, včosik pa tudi za garderobo.
Šofer, ki je fejst dečko, nema nič
sprevodnika. Vozi na večih progah,
vse pa so boj krotke. Opisala van bom
primer, kak je toti šofer reša pitanje
likvidnosti. Jas sen se vozla na progi,
ki ma samo pet postaj. Na prvi postaji
pridejo gor samo šolari no še enih por
drugih civjlistov. Eden od totih je
novadno tudi sprevodnik, ki že na
postaji pobere peneze, šofer samo pre-
kontrohra, natrga vozovnice no je
zadeva brez zamude rešena." Vozne
korte potuvlejo že med vožjo po roč-
nem transporti po čelen avtobusi.
Rečen van, to je provi tekoči trak no
samouprovlaje. Pa tudi drgačik je na
toten avtobusi joko zabovno, saj tisto
o sardinah v konzervi sploh ne pride v
poštev. Starši lidje morejo _priti na
svoja mesta, šolari pa tudi. Šofer ve,
če potniki pošteno pločajo, ke majo
se te pravico tiidi pošteno no člove-
ško pelati. Ce je v aftobusi še tokšni
dreng, se zavolo toga niše ne jezi.
Šofer je viditi kak lepo okrošena
novoletna jelka. Okoh jega sedijo, vi-
sijo no čepijo šolarčki. Saj vete, pri
šoferi je pač naj boj luštno. Fčosik se
celo na tisto motorovo havbo kokšna
boj žmetna mamica vsede, tak ke bogi
motor fejst zakašla pret kak dele po-
tegne po razkopani cesti.
Najboj hecno je te, gdo začnejo
potniki vun z nakločenega avta lezti.
Te glih tak zgleda kak negda Noetova
barka, ki je bla puna ludi, ki so se rešli
pred vesoljnim potopom.
Vidiš Lujs, tak je z našin avtobuson
no likvidnin šoferon, ki do zaj še
nikol neje meja ob kontroli nibenega
„črnega" potnika pa tudi v blagajni
neje bilo premalo penez. Fčosik dobi
celo kokšni mah trinkgeld, da lehko
kokšno coca colo spije.
Jas predlogan našega šofera, ki je
hkroti tudi sprevodnik, za predsed-
nika gospodarske zbornice ali pa
kokšnega drugega vodilnega človega v
našen gospodarstvi, ki se bori z ne-
hkvidnostjo.
Pa še nekaj. Toti naš avtobus ma
tokšne zavore, da se avtobus vstovi
včosik tiidi tan, ge neje postaja no
odloži pred hišo kokšnega staršega
človeka, ki ga že nediha montra.
fer pa stovi tudi, če sreča na cesti
človeka, ki zdigne roko, še pret kak je
priša do avtobusne postoje .. .
Tejko za gnes o ten. Tebi Lujzek no
fsej tvoji žlohti no brolcon Tednika
žeh srečno novo leto Prprova Lujzika.
Zdravo Lujzika!
Vaš šofer pa je resen puba od fare,
ki dobro virti no ma poleg toga še
človeško srce do starejših potnikov.
Vidi se, ke je resen likviden no bi bija
zato resen primeren za kokšnega go-
spodarstvenika. Samo, veš, te bi moga
z avtobusa prešaltati na kokšnega
mercedesa ah pa žabo, saj se možje iz
vodilnega gospodarstva ne vozijo več
v avtobusih. Jas van predlogan, ke vi
obdržite jega za delo, ki ga zaj solidno
oprovla, saj bi ga ge indi živleje čista
zagvišno pokvorlo.
Lepo vas pozdrovla Lujzek.
8. JANUAR - PRAZNIK
OBČINE
SLOVENSKA BISTRICA
(Nadaljevanje s 1. strani)
nosti, med katerimi je ^a/po-
membnejša svečanost na kraju
zadnjega boja tega legendarnega
bataljona, pri Treh žebljih nad
Osankarico, kjer se zberejo naj-
vidnejši predstavniki gospodar-
skega in družbeno-političnega
življenja občine in ob bogatem
kulturnem sporedu položijo ven-
ce na kraju, kjer je bil svojo
zadnjo bitko in junaško izkrvavel
Pohorski bataljon.
PRIŠEL JE ČAS	^^
KMEČKIH PRAZNIKOV
(Nadaljevanje s 7. strani)
je čiščenje črev in ostale drobovine.
Ne morem povedati, kako me je zeblo
v roke in noge, ter nazadnje tudi po
celem telesu, ko sem stal v snegu ob
mrzlem studencu in pri pranju nama-
kal roke v mrzlo vodo. Vso zimo pa
smo kmalu pozabih, ko smo zopet
prišh v toplo kuhinjo in je sosed
prinesel, kot ta dan že tolikokrat, hter
pristne domače kapljice. Takrat pa je
po kuhinji zadonela domača pesem:
„En hribček bom kupil, bom trto
sadil, prijatlje povabil, še sam ga bom
pil..."
Delo še ni bilo končano, ko se je v
kuhinji zbralo domala vso sosedovo
sorodstvo in večino sosedov, ki so
prav tako prišh popraznovat, kajti v
teh krajih je že v navadi, da se ob
takih slovesnostih zbero vsi sorodniki
in večina soseščine.
Kot bi dejal „mizica pogrni se" je
bila večerja pripravljena. Težko pa bi
naštel, kaj vse znajo kmečke gospo-
dinje ob takih praznikih pripraviti in
zakaj ne bi, saj je to njihov praznik in
največji praznik kmečkih ljudi.
Izkazal pa se je tudi gospodar. Kdo
ve kolikokrat jo je mahnil v klet,
kolikokrat je nalil prazne kozarce in
kolikokrat je dejal: „Pijte, in jejte"
ter: „Pivaj, živaj in prepevaj in veseh
se z menoj. Žalosten nikar ne bodi,
bodi zvest prijatelj moj."
Nekdo pa je povzdignil glas in za-
pel:
,,Zima je bila, sneg je prišel, Matja-
žek pri bratu je gujdeka klal. . . liter
žganjice pret so popih, poth pa svinjo
so v gnojšnci lovih." Le, da sem to
pot lovil po gnojšnici jaz sam sebe.
Praznovanje se je zavleklo prek pol-
noči. Gramofon je neprestano vabil
na plesišče. Plesalo je staro in mlado.
Plesala sta gospodinja in gospodar.
Plesala sta zato, ker sta c,elo leto
garala in delala. Delala sta zato, da bi
lahko danes praznovala. Pozabila' sta
na svoje celoletne žulje in se vsaj
enkrat v letu razvesehla. Danes sta
pozabila na svoje skrbi in sta jih pre-
pustila jutrišnjemu dnevu. Jutri pa
bosta zopet pričela z delom in gara-
njem, kajti kmet ne pozna praznikov
in prostih dni. Zanj so edini praznik —
kmečke kohne.
M. NOVINA
ČE OTROK NIMA TEKA
(Nadaljevanje z 12. strani)
Med jedjo otroka ne kregamo in ga
tudi ne učimo ali sprašujemo, kako je
bilo v šoli ali kje drugje, da ne postane
zaskrbljen ah zamišljen. Prigovarjanje
pri jedi pri nekaterih otrocih prav
tako malo pomaga, kot siljenje ah
grožnja. Marsikateri otroci lahko za-
radi takih prigovarjanj ali groženj drži-
jo grižljaj jedi po ure dolgo v ustih in
ko ga končno pogoltnejo, ga kmalu
nato tudi izbruhajo. Prehrambeni
znanstveniki pravijo „Jej samo, kadar
si lačen in nehaj jesti, ko si sit." To je
treba upoštevati tudi pri otrokih, ki
neradi jedo.
NAPAKE STARŠEV
PLAČUJEJO OTROCI
(Nadaljevanje s 14. strani)
more sprejeti njenih „pravil igre" in
doživlja zavoljo tega pozneje huda
razočaranja.
Še nekaj lahko zadene otroka, ki
mu starši izpolnijo sleherno željo:
tako otrok prične precenjevati svoje
sposobnosti. Postaja domišljav, ne-
potrpežljiv, ni zmožen ceniti tujega
dela in postane neprijeten za okohco.
Končno lahko tak otrok dobi nava-
do, da nenehno zvišuje raven svojih
zahtev, tako da starši njegovih želja
prav kmalu niti ne morejo uresničiti.
Otrok tega ne more dojeti, postane
ogorčen in nesrečen. Takšno stanje
traja dotlej, dokler otroka kruta stvar-
nost ne spravi na kolena in mu surovo
pokaže svoj pravi obraz. Šele po
hudih bojih s samim seboj - pa po
vehkih razočaranjih - bo otrok dojel,
da se mora spremeniti. Spremeniti pa
se mora tako, da bo ovrgel dosedanjo
zasnovo o samem sebi in o zunanjem
svetu, pa sprejel okoliščine takšne,
kot so, in ne kot si jih je doslej
predstavljal.
OHRANITE RAVNOVESJE
(Nadaljevanie s 14. strani)
vedno obrnjen proti življenju,
prijateljem, svetu. Vaš dom lahko
postane zračen in intimen koti-
ček. Vsak član družine in gost se
bo tu dobro počutil.
Ne utegnete! Vzemite svinčnik
in izračunajte točno, koliko časa
potrebujete za delo. Ce boste
pametno določili ure in minute,
bo dovolj časa tudi za sprehod in
počitek, kakršnega si želite.
Ni ravnovesja brez sprostitve.
Ta je najboljša v spanju. Spro-
stitev pa pomenijo tudi spremem-
ba bivanja, dobra knjiga, glasba,
šport, ročno delo . . .
V zrelejših letih se radi vrača-
mo v rojstni kraj in k družini.
Takšno vračanje je vračanje v
preteklost. Zapomnite pa si, da
se je treba vrniti samo tja, kjer
nam je bilo lepo in kjer so nas
ljubili. Zato se potrudite, da vce-
pite svojim otrokom občutek za
družino, da se bodo imeli kam
vrniti. Ustvarite jim varnost, go-
tovost, kajti brez nje ni ravnoves-
ja.
Vaš zanesljiv denarni servis
KB| Kreditna banka Ptuj
p T u jI	^
Poslovalnica Kidričevo
Mestna hranilnica Ptuj
Ali že imate dinarsko ali devizno hranilno knjižico? Ah veste, da veljajo za vse dinarske in devizne vloge
nove, višje obresti od 7,5 do 10 %?
Ce vam je to znano, naložite vse svoje prihranke na hranilno knjižico ptujske Kreditne banke, zahtevajte
devizno hranilno knjižico, ki je izredno praktična, ker lahko z njo dvigate ah polagate valute pri vseh bankah
v državi in vedno imate vpogled nad svojimi prihranki.
Ptujska banka uredi za vas vse denarne posle hitro in natančno.
16 stran
tednik — Četrtek, is. januarja 1972
Oče me ne mara
To, kar sem doživel v svojem življe-
nju, mi je obležalo v duši in v srcu. Ze
25 let nosim to s seboj, vendar sedaj
ne morem več. Naj zvedo še drugi
ljudje mojo bolečino.
Zelo težko mi je začeti. Toda pred
25 leti mi je rekla mama: moj sin si, a
ata pravi, da nisi njegov. Takrat sem
imel tri leta in sem moral od doma.
Oče me ni maral in mi je grozil in
mami ni preostalo drugega, kot da me
je odpravila od doma. S culo v roki
sem moral od doma. Pohorski kmet
,me je vzel pod streho in čez nekaj
časa sem skoraj pozabil na svoj dom
in na svojo mamo. Obiskoval sem šolo
na Kozjaku. Ko sem hodil v četrti
razred pa je prišla mama, ki je skoraj
več nisem poznal, pome, da bi se z
njo vrnil domov. To se je tudi zgodilo
in začel sem obiskovati šolo v svoji
domači vasi. Toda doma sem bil samo
14 dni, ko sem se moral zopet poslo-
viti od doma in mame. Oče je bil v
službi, jaz v razredu, ko je potrkala na
vrata moja mama in pokhcala učitelji-
co iz razreda. Ko se je ta vrnila v
razred, mi je rekla, naj vzamem svoje
stvari in naj grem z njo. Na hodniku
sem videl svojo mamo s solzami v
očeh in nekega nepoznanega moške-
ga. Ta mi je dal roko in mi lepo
govoril, da bi šel k njemu, na njegov
dom. Vprašal sem ga, kje je doma in
mi je povedal, da ne daleč, da bom
lahko šel večkrat obiskat mamo. Re-
kel je, da se imenuje njegova vas
Dornava in nato mi je še mama
dopovedala, da to ni daleč in da bom
lahko prihajal domov tudi peš. Mama
je ves čas jokala, posebej še takrat, ko
sem jo vprašal, ah moram zopet iti
služit in od doma. Rekla mi je, da naj
grem s tem človekom, ki da je dober
in ker vidim, da me oče vedno prete-
pa, ko se vrne z dela.
Nato smo šh vsi skupaj na moj dom
in mama mi je pripravila vehko škatljo
ter mi vanjo zložila vse moje stvari.
Prevezala mi jo je z vrvjo, da sem
lahko nesel in ni dolgo trajalo, ko sem
zopet šel od doma. Mama je šla z
menoj k mojemu novemu gospodarju,
da bi videla, kje bom.
Ko smo prišh do njegove hiše, je
vzel gospodar klobuk z glave in si
obrisal potno glavo in rekel: „No,
Konrad, sedaj pa smo doma." Bila je
vehka in lepa hiša z velikimi poslopji.
Vprašal sem gospodarja, če ima konje
in on mi je z veseljem pritrdil, da ima
dve mladi kobih in da bom lahko tudi
jaz vozil z njima. Nato smo šh v
kuhinjo in je bila gospodinja zelo
prijazna z menoj.
Pri tem gospodarju sem ostal vse
dokler nisem končal šole. Bih so
dobri z menoj in žehm te ljudi obiska-
ti, da bi se jirri zahvalil za njihovo
dobroto. Kupih so mi vse, kar sem si
zaželel in naučih so me poprijeti za
vsako delo. Še danes mi je dolg čas po
konjih in zemlji, toda ko sem končal
šolo, sem moral spet domov. Rad bi
se nečesa izučil, vendar mi oče te
možnosti ni nudil. Tako sem se moral
nekje zaposhti. Šel sem delat na
državno posestvo v Ptuj. Vsak dan
sem moral pešačiti na delo in nazaj in
sem zaslužil 6 ah 7 tisočakov. Bilo je
pred zimo, ko sem si kupil črno
obleko in črn puh in neke nedelje, ko
sem se odpravljal k maši, mi je oče
rekel, da sem črn vrag. Vsak dan mi je
priteknil kaj pojem in kaj spijem.
Tako sem moral od doma v zimi, med
tem sem izgubil še delo, ker sem bil
sezonski delavec. Na posredovalnici za
delo so mi našli zaposhtev in šel sem v
Cerknico pri Rakeku, kjer sem meril
drevesa v gozdu. Hodil sem po viso-
kem snegu vsak dan od jutra do
večera in sem tako prezebel, da sem
se ponoči komaj nekaj ogrel. Tam
sem ostal dva meseca, potem pa nisem
mogel več vzdržati. Plačal sem hrano
in stanovanje, skupaj 30 tisoč in sem
z 25 tisočaki zopet odšel domov.
Potem sem ^zopet začel delati na
ptujskem posestvu in sem doma sta-
noval in zopet mi je oče pritikal
hrano in pozneje še stanovanje.
Takrat nas je bilo doma 5 bratov in
4 sestre in je imel vse druge rad, le
mene ni mogel videti. Vedno me je
tepel, dokler mi končno ni sam rekel:
„Ti nisi moj sin, poberi se od koče!"
To mi je govoril dan za dnem, dokler
res nisem odšel ter prespal noč zdaj v
tem hlevu ah seniku, zdaj v drugem.
Večkrat sem zaspal in ker je bilo
prepozno, sploh nisem šel na delo.
Zmanjkovalo mi je denarja za hrano,
večkrat nisem upal po dnevi iz svojega
skrivahšča in sem zato moral ponoči
iz njega, da bi si oskrbel hrano. Nekšj
krat sem šel v mesto in če sem videl
kje kakšno torbo na kolesu, sem jo
vzel, ker sem mislil, da bo v njej
kakšna hrana. Toda to se ni dolgo
dogajalo, ker sem se hitro znašel za
rešetkami. Tako se je uresničila oče-
tova napoved, ki mi je grozil, da me
bo ubil ah spravil v zapor. Res nisem
bil varen pred njim, ker je metal za
menoj sekiro, le da sem vsakikrat
zahvaljujoč svojim hitrim nogam ušel.
Ko je mama zvedela, da sem v
zaporu, mi je skrivaj pisala, da oče ne
bi videl, obiskati pa me ni mogla.
Bratje in sestre so me obiskovah.
Preden sem prišel v zapor, sem zad-
njič videl svojo mamo.
Ko mi je potekla kazen, so me
vprašah, če si želim domov. Prosil
sem, da bi mi uredih, da bi lahko šel
takoj k vojakom in to se je tudi
zgodilo.
Cas sem v zaporu dobro izkoristil,
ker sem se izučil za mizarja in zidarja.
Ko sem bil vojak, je bil v Skopju
potres in sem tako imel dela čez
glavo. Pri vojakih sem dobil dve diplo-
mi in pohvah in mi je vojaški rok
prehitro minil. Ko sem ga odslužil,
sem moral oditi zopet domov in je
bila moja pot domov zelo žalostna,
ker nisem vedel, kam naj grem. Pred
Ptujem sem se odločil iti pač domov,
kav bo pa bo, a bilo je to, česar sem se
ves čas tako bal. Lepo sem pozdravil,
ko sem stopil v domačo hišo in bratje
in sestre so mi lepo odgovorih, toda
kaj, ko mi je oče rekel tiste usodne
besede: „Poberi se z dvorišča!" Pogle-
dal sem ga v oči ter §e brez besede
obrnil in odšel.
Vpraševal sem se, kam pa zdaj in
odločil sem se za sosedno vas Šturmo-
vec. Vaščanom sem razložil svojo
stisko in so mi vsi nudih pomoč.
Dobil sem stanovanje in hrano in vsi
so me imeh zelo radi, čeprav sem
prišel ravno na zimo. Videl sem, da
me razumejo, zato sem skušal biti čim
bolj ustrežljiv nasproti vsem ter sem
jim pomagal, kjerkoli sem mogel in
sem šel k vsakemu z veseljem.
Prej meni neznana gospodinja me je
sprejela, kot bi bil njen sin in vedno
mi je govorila: „Konrad, jaz vem kako
je s teboj, jaz te imam rada kot
svojega sina". Razumela sva se, kot bi
res bila moja mati in to je trajalo vse
dokler me ni oče spravil od nje. Doma
so izvedeh, da sem prišel v urejeno
življenje in da se mishm poročiti. Vsi
so se zgrnih nad me, vsi moji sorodni-
ki, naj vse to opustim. Tako sem jih
res ubogal in zapustil to dobro gospo-
dinjo. To sem storil in ostal - na
cesti.
Res je, da imam sedaj zaposhtev, ki
se je mishm trdno držati, postavil si
bom lasten dom, svojih sorodnikov pa
ne bom poslušal več. To sem sklenil
tudi zaradi tega, ker so me nagovarja-
h, naj spremenim svoje ime in pri-
imek. Toda tega ne bom storil, v
dvomu pa sem, ah naj spoštujem
svojega očeta, ki mi ni želel nič
dobrega na svetu.
Komad Strelec
Nasveti ,
za pogozdovanje
LETNI CAS
POGOZDOVANJA
Navadno sadimo spomladi od marca
do začetka maja. V višjih legah tudi
jeseni v septembru in oktobru, zlasti
še macesen, ki zgodaj odžene in bi
spomladi lahko zamudili s saditvijo.
Na območjih, kjer nastopa suša zgo-
daj poleti in se spomladi posejane
sadike ne zakoreninijo dovolj, je pri-
poročljivo jesensko sajenje.
KJE UMETNO
' POGOZDUJEMO?
Umetna pogozditev s sadikami pri-
de v poštev v naslednjih primerih:
-	pri obnovi gozda po sečnji na
golo, na gohčavah, na zemljiščih, ki
jih kmetijstvo opušča in podobno;
-	pri gojenju in vnašanju novih
drevesnih sortimentov;
-	pri izostanku semenskih let ah če
stara drevesa nimajo več obroda seme-
na in ni naravne nasemenitve;
-	pri močno zaplevljenih posekah,
prav tako na mokrih zemljiščih in
takih, ki jim groze poplave, zmrzah ah
slana.	*
NA KAJ PAZIMO PRI
IZKOPU SADIK?
Sadike so nežne rasthne in že pri
izkopavanju v drevesnici moramo zelo
paziti, da jih ne poškodujemo. Naj-
občutljivejši del rasthne je korenina,
stranske koreninice in koreninski las-
ki, ki jih s prostim očesom ne vidimo.
Z raziskovanji so ugotovih, da son-
čni žarki ob suhih spomladanskih
dnevih uničijo koreninske laske že v
dveh minutah. Zato se posajena rasth-
na tudi posuši. Zelo so občutljive
sadike iglavcev.
Izkopavanje sadik je najbolj kočlji-
vo delo v drevesničarstvu, zato mora-
mo čim bolj skrajšati čas, ko je sadika
že izkopana, do saditve in pazimo, da
tedaj sadika ne pride na sonce in
veter. Najbolje je, da sadike, če je le
mogoče, posadimo še tisti dan, ko so
bile izkopane.
KAKO RAVNAMO
S SADIKAMI, PREDEN
JIH POSADIMO?
Ce izkopanih sadik ne odpremimo
takoj na mesto sajenja, jih na primer-
nem mestu izkopljemo v jarke.
Pri prevozu sadike povežemo v
šope, tako da so vse korenine obrnje-
ne navznoter, na vrhu jih pokrijemo
še z vlažnimi vrečami ah plahto. Sa-
dike je najbolje prevažati zjutraj ah
zve_čer.
Ce s sajenjem ne moremo pričeti
takoj, snopiče sadik razvežemo in jih
postavimo v jarek, v ta namen izko-
panega nekje v senci in pokrijemo
korenine z drobno prstjo.
Ob veliki suši poškropimo prst, ki
pokriva korenine, sadike pa pokri-
jemo z dračjem in vejami.
Sadik ne smemo namakati v vodo,
ker se koreninice izperejo in se zato
sadike slabo primejo. Napačno je tudi
namakanje sadik v blatno brozgo, ker
se koreninice sprimejo v kepo in se pri
sajenju težje pravilno razmestijo.
KAKO SADIMO?
Sadike nosimo na kraj sadnje v ko-
šarici, ah v posebej pripravljenih za-
bojčkih, obloženih z vlažnim mahom.
Pri sajenju sadik ne odkrivajmo brez
potrebe in jih ne izpostavljajmo pripe-
ki ah vetru.
Jamice za sajenje izkopljemo pravi-
loma sproti, tako da ostane zemlja v
njih vlažna. Jamica mora biti dovolj
široka in globoka, tako da imajo kore-
nine v svoji naravni legi dovolj prosto-
ra. Pri sajenju primemo sadiko z levo
roko za debelce in jo postavimo na-
vpično v jamico, z desno roko obsip-
Ijemo koreninice z zdrobljeno prstjo
(ne s puhhco ah humusom), potem
prst okoh sadike nekoliko potlačimo
in jamico toliko zasujemo, da sadika v
njej ne stoji globlje, kot je stala v
drevesnici.
Sadimo na ugodnem prostoru, da
bo sadika zavarovana proti soiicu, pla-
zovom, nalivu itd. Na pobočjih jih
torej sadimo na spodnji strani, na
ravnem pa na severni strani štorov.
PRIHODNJIČ: NEGA GOZDNE-
GA MLADJA
-mn-
Učitelj: „No Mirko, kaj je z gosjo,
ki mi jo je hotela poslati tvoja mati? ''
Mirko: „0h, ne vem. Toda zdi se
mi, da je ozdravela in začela spet
jesti."
TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. - Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. - Izhaja vsak četrtek. -
Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-72. - Tiska Mariborski tisk, Maribor, Svetozarevska ulica 14.