Dopisi. Iz Jarenine. (Drobne novice.)Občinska volitev na Pesnici se je končala z zmago naših nasprotnikov. Nezaslišano je, kako so motili in zapeljevali nasprotniki naše volilce. Izmed naših sta bila voljena v odbor le dva. Prav po nemško so odhajali zmago. Kričali in vpili so, da je bila groza. Velike protipostavnosti so se godile pred volitvijo, istotako pri volitvi; zato so se Slovenci pritožili na namestnižtvo, da razveljavi celo volitev. Da so nekatere lačenpergarje lažje pridobili, dali so dva dni prej, 22. jun., prirediti na Pesnici takozvano «Sonnenwendfeier», pri kateri so, kakor nekdaj paganski Nemci, žgali kresove na čast nemškim malikom. Pozdravili so svoje malike tudi s kresom, ki je izražal besede: Heil und Sieg! Tudi pri tej priliki so strašno vpili, peli, pili, nazadnje pa so se še zbili <turnerji» in nemški študentje, da je tekla kri na čast nemSkim malikom. To vam je res čudna olika nemSka! Hvala Bogu, da smo pošteni, mirni Slovenci. — V mali občini Kaniži so imeli 10. julija obč. volitve, pri kateri so bili zopet zraven Jager, Gornik, Reininger in Ledinek. Seveda je pri tej volitvi zmagala zopet nemškutarija, katera že od nekdaj vlada v Kaniži. Bilo je v odboru do sedaj več naših mož, pa ker so se jim oči odprle še le tedaj, ko je bilo prepozno, so tokrat propadli. Smilijo se nam imenovani volilski priganjači (agitatorji), čisto se\ bodo zdelali. Koliko morajo vedno govoviti, koliko se prevoziti, pa *e le ne gre vse tako, kakor si oni želijo — V goricah se nam kaže lepo, toda oglaSajo se razne bolezni in — toča, ki je 12. julija v Vukovskem dolu in vrhu že napravila veliko škodo. Da streljanje pomaga, prepričujemo se tudi tukaj, ako so strelne postaje po četrf ure narazen razpostavljene. Kjer pa po cele pol ure ni strelne postaje, tam gotovo toča pobije. V Hočah. (Izlet.) Bralno in pevsko društvo »Maribor« je priredilo v nedeljo, dne 14. t. mes. izlet z veselico v oddaljeno in prijazno vasico Hoče. Da je vse hrepenelo po izletu, pokazala \e množica občinstva, ki se je tako mnogoStevilno udeležila istega. Na kolodvoru so se zbrali izletniki, čakajoč vlaka, ki jih popelje v bližnjo vas Hoče. Med udeležniki je bilo lepo videti mlade in čile društvenike, ki so došli na kraj javno in neustrašeno z društvenimi znaki in čepicami, kar je obujalo med Slovenci zadovoljno veselje, a nasprotno marsikakemu nemčurčku — kisel obraz. Vlak je zapiskal in bili smo v Hočah. Kakor dolga proga se je vlekla množica Ijudstra na prijazen vrt gostilne g. Gsellmana, ki je kazal že iz oddalja svojo prazniško lepoto, okraSen s slovenskimi trobojnicami. Vrt je bil hipoma zaseden, nato se je pričel vspored veselice: na odru senčnatega vrta so udarjali marljivi tamburaSi na svoja godala z vso dovršenostjo. Hvalevredni so tudi mladi pevei, ki so tako vstrajno in točno prednašali mile nam slovenske pesmi. Pozneje je še dohaialo vedno mnogo izletnikov, ki so se potrudili prisostvovati veselici, bodisi da so došli peš, s kolesi ali se pripeljali z vozovi. Vse }e bilo veselo in navduSeno, vse se je radovalo in razveseljevalo; zato se je čutil ondotni gospod kapelan poklicanega, zahvaliti se prirediteljem kakor tudi vsem obiskovaleem te veselice in izleta. Stopil je na okrašen oder ter s svojo krepko in navdušeno besedo izrazil veselje nad tako obilno udeležbo izleta v Hoče. Zahvalil se je gosp. predsedniku društva, kakor vsem prirediteljem in izletnikom za ta tako sijajen obisk in končno vroče povdarjal ter prosil: »Pridite, pridite še!« Napil je druStvu z »živio« klici. Nato je vstal predsednik druStva gosp. dr. PipuS, ki je v kratkem pa jedrnatem svojem govoru povdarjal, da je društvo rade volje prihitelo k slovenskim sosedom hočkim, da se tu razvedri in ob enem razveseli tudi Hočane. Ne smete pa — rekel je govornik — pričakovati od nas kake velike posebnosti. Zadovoljite se s tem, kar smo va.m prirodili, saj upam, da se zopet kmalu snidemo in tedaj hočemo proslaviti bolj veličastno in veselo enak izlet k vam, hočkim Slovencem, ki nas vedno tako uljudno in prijazno sprejmete. Govor končal je z besedami: »Bog živi vrle Hočane!« Nato zadonele so zdravice. Pevci in tamburaši so nas zabavali vrstoma; šaljiva pošta je povzročala obilo smeha, radovednosti in šale. — Proti 7. uri odpeljalo se je nekaj izletnikov, kateri so pripomogli do prostora drugim, ki so morali dotlej stati. Jelo se je že mračiti in prikazovale so se svetle zvezdice, ko je v sobah in na vrtu vse veselja rajalo. A priSel je tudi za nas čas odhoda nazaj v Maribor. Morali smo oditi. Na kolodvoru zapeli smo še nekaj slovenskih pesmij — potem pa hajd' v Maribor! Neradi smo se vrnili, a z zavestjo, da se zopet kmalu snidemo, udali smo se tej zahtevi. Večkratni krepki klici iz vlaka: »Z Bogom Hoče!« potrjevali so zadovoljnost veselo se vračaiočih izletnikov iz Hoč. -N. Narodna veselica pri Sy. Ani n. K. v Slov. gor. Sijajno za naše razmere je uspela veselica tukajšnjega bralnega druStva združena s Ciril - Metodovo svečanostjo ob drugi obletnici dne 7. julija t. 1. Na predvečer so ob milem pritrkavanju zvonov grmeli topiči, na daleč okrog je zažarel veliki kres v obliki križa in zažigali so se visokoleteči raketi, ki so spreminjali temno noč v čarobno podnebje. Zraven so se glasile narodne in nabožne pesmi, da ne zabimo omeniti tudi Ciril-Metodove pesmi. Za drugi dan pa so bili zasebni prostori znanega rodoljuba Jože Krambergerja veliko premali, da bi imeli vsi gostje, tuji in domači, v njih prostora dovolj. Med prvimi omenjamo vrle, s svcjim prikupljivim vedenjem občno pozornost vzbujajoče križovske fante, kakor tudi goste od Sv. Benedikta, Sv. Lenarta in iz Apač. Domačinov pa je bilo toliko, kakor še do zdaj nikoli. Za vsem je bilo okoli dvestopetdeset udeležencev. Ko so se gostje pozdravili, je najprej poročal odbor, oziroma predsednik, knjižničar, tajnik in blagajničar. Posnamimo nekaj statističnih poročil, kar bi vtegnilo zanimati. V drugem upravnem letu je knjižica premogla 608 knjig in zvezkov v 500 številkah in sicer 71 knjig nabožne vsebine v 35 Stevilih, 389 knjig pripovednega-leposlovnega zadržka v 529 St, 48 zgodovinskih-geografičnih knjig v 40 St., 38 knjig gospodarske vsebine v 27 št., 18 pmodopisnih kn^g v tj. 3t, 5 modroslovskih knjig v 4 št., 18 različne vsebine v 15 št. in 21 vezanih časnikov (Slov. Gospodar in Kmetovalec) v ravno tolikih številih. Društvo je povrh še naročeno na sledeče časopise: »Slov. Gospodar« v 5 iztisih, Dom in Svet, Vrtec, Angeljček, Kmetovalec, Cvetje, Domoljub in na knjige družbe sv. Mohora, kakor na Slovensko Matico. Tudi »Sudst. Presse« ponuja neki ud na razpolago. V teku druzega upravnega leta se je sposodilo 1277 knjig, oziroma zvezkov in časopisov, ter se je od teh prebralo 1173. Bila je to Sesta veselica v dvoletnem obstanku bralnega društva. Pri vsaki društ- veni zabavi se je podala občinstvu ena ali več gledaliških iger, trikrat je poviSala veselje in narodno zavest milo zvoneča godba, navadno pa vselej ljubko petje, pri zadnjem zabavnem 'večeru tudi lepi moški zbor sv. križevskih vrlih gostov. DruStvene veselice se ne prirejajo več v gostilnah, marveč v zasebnih prostorih, da nas ne motijo neljubo kaki nepoklicani vinjeni gostje in da se ne služi živinskemu popivanju, marveč zvišeni nalogi bralnega društva, ki naj društvenike poučuje in vzbuja. — To iz poročila tajnika in blagajnika. Na to povzame besedo 6. g. F. M. od Sv. B. kot slavnostni govornik v čast sv. bratoma Cirilu in Metodu. Kakor ni drugače od njega pričakovati, se je znebil svoje naloge, kojo je iz posebne Ijubeznjivosti v zadnjem času sprejel, prav izborno. Vero in rodni jezik sta ljubila sv. brata in v tem sta nam vzgled zapustila, to je bila vodilna misel govora. Prav umetno je vpletel, kako močno se je pač ogibati onega novejšega časnika pisanega v slovenskem jeziku, ki grdi vero in materni jezik. Kar je občinstvo Se posebej vabilo k veselici, to je bil napovedani šaljivi srečolov broječ 170 dobitkov. Razni prikladni in neprikladni, tudi smešni dobitki so vzbujali veliko veselje in smeha dovolj. — Na večer so se vprizorile igri «Kriviea in dobrota* in «Kmet Herod», ki so se, zlasti druga, prav dobro rešile. Med posameznimi točkami pa se je glasila znana narodna godba in ženski pevski zbor pomešan z moškimi. Veselje vsled dobro obnesle se veselice bi bilo gotovo neskaljeno, ako bi se ne razširila bliskoma vest, da so bili dragi nam gostje od Sv. Križa na Murskem polju na svojem povratu napadeni od nekih lopovskih pobalinov, kateri hudobni čin obsoja najostrejše in močno obžaluje ne le odbor bralnega društva, marveč vsi vdeleženci veselice. Sieer pit smo tem huuobnežem že na sledu. Boga hvalimo, da ni nobeden teh neolikancev ud naSega društva, marveč so udje pijane in zdivjane pobalinske druhali, ki bralnega društva nikakor ne bo spravila iz ravnotežja, marveč njih grdo obnašanje jih bo spravilo — v luknjo. Slednjič pa storimo prijetno dolžnost, ko se tem potom zahvalimo prav prisrčno vsem veledušnim duhovnim in posvetnim gospodom, pokroviteljem in dobrotnikom našega bralnega društva na njihovi naklonjenosti in dejanski pomoči, kakor visokorodn. g. dvornemu svetovalcu Sumanu, preč. gosp. župniku Kukovecu, našima rojakoma, kakor drugim, pa tudi za lepe, mnogoštevilne dobitke vsem darovalcem iskrena zahvala!