SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LIX (53) • ŠTEV. (N°) 9	ESLOVENIA	LIBRE	BUENOS	AIRES	•	23	de	maržo	-	23.	marca	2000
Ml NE OBLJUBLJAMO RAJA NA ZEMLJI
SKD in SLS nadaljujeta združitvene pogovore
Predstavniki Koalicije Slovenija so 14. marca predstavili prvi resor alternativnega vladnega programa, in sicer področje dela, družine in sociale. Koordinator koalicijskega strokovnega sveta dr. Andrej Bajuk je na predstavitvi poudaril naslednje:
,,Glavni temelj vseh prizadevanj koalicije na področju sociale in nadaljnjega ustvarjanja socialne države je in bo naše globoko prepričanje, da ni socialne politike, ki nnj bi nadomestila to, kar za vsakega posameznika ustvarja možnost in dostop do dela."
Izjavil je, da bo zato ustvarjanje novih delovnih mest njihovo ključno prizadevanje. „Dandanes Slovenci preko političnega procesa, to se pravi s pomočjo državnih ustanov, namenjajo veliko sredstev za socialo. Naša prva naloga bo, da bomo uvedli ustrezne refonne, tako da bo čimveč teh sredstev resnično našlo pot do tistih, katerim so namenjena,
Bajuk.
Ob tem je koordinator strokovnega sveta opozoril, da pri tokratni predstavitvi ne gre za „končen produkt" odbora za delo, družino in socialo. Svet, v okviru katerega odbor delnje, naj bi tako v prihodnje prisluhnil civilni družbi in posameznikom" ter dopolnil predstavljeni program. Kot je obljubil Milan Zver (SDS), ki skupaj z Markom Štrovsem (SKD) koordinira delo odbora, bo „širši program na voljo čez nekaj tednov".
Preglednost, enakopravnost in upoštevanje drugačnosti, odgovornost zase in za so(judi, solidarnost, pravičnost, odpravljanje monopolov, varnost in spoštovanje osebnega dostojanstva nnj bi bile sicer, kot so zapisali člani strokovnega sveta, temeljne usmeritve nove vlade pri urejanju področja dela, družine in socialne politike. Država nnj bi stala za posamezniki, družinami in gospodarstvom ter intervenirala le, če bi bilo nnjno.
Nova vlada nnj bi tako s sistemskim zakonom o delovnih razmerjih, ki bi predstavljal delavsko ustavo, uredila temeljne pravice in obveznosti tako delodajalca kot tudi delojemalca, in sicer ob polnem upoštevanju njunega dostojanstva in legitimnih interesov. Z zakonom nnj bi tudi uredila pravico delavcev do soupravljanja v poletjih. Po mnenju strokovnega sveta je pomembno zlasti ustvarjanje delavskega solastništva v podjetjih, ki naj bi bilo spodbujeno z ugodno davčno obravnavo vseh oblik nagrnjevai\ja.
Pravice, obveznosti in pravni položni javnih uslužbencev pa nnj bi prihodnja vlada uredila tako, da bi z zakonom odpravila neupravičene razlike med posameznimi skupinami delavcev z enako stopnjo strokovne izobrazbe in zahtevnostjo dela. Zave-dnjoč se vloge in pomena močnih, samostojnih in demokratičnih sindikatov za gospodarski in socialni razvoj države bo koalicija z novimi zakoni omogočila sindikatom razmere za delovanje in postavila temelje de-lavski zbornici, v katero bodo delavci ime-predstavnike na podlagi splo-
dr. Andrej Bajuk
je dodal
šne volilne pravice, ter bo dejansko zastopala interese vseh delavcev, je zapisano v tokrat predstavljenem programu.
Po mnenju strokovnega sveta mora biti sistem plač urejen evropsko, obenem pa mora upoštevati slovenske posebnosti. Zato nnj bi vlada zagotovila primerljivost gospodarskega in negospodarskega sektorja ter primerljivost med panogami in poklici. Še tako dober zakon pa ne more zagotoviti varstva pravic zaposlenih, če ga do-sledno ne izvajamo. Zato je poleg dopolnjevanja zakonodnje nujno treba okrepiti inšpekcijo dela in pospešiti delovanje pristojnih sodišč, pravijo v strokovnem svetu.
Tudi področje zdravja in varstva pri delu nnj bi koalicijska vlada uredila celovito in skladno z evropskimi standardi. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje bi moralo biti urejeno enovito, pravično in pregledno, obveznosti pa nnj bi bile enakomerneje porazdeljene. Z zakonom o zagotovitvi enakopravnosti invalidov naj bi vlada na novo in na enem mestu uredila več vsebinskih vprašanj, pomembnih za izvajanje strategije invalidskega varstva na ravni dr-žave. Z novim zakonom naj bi uredila tudi način sofinanciranja nevladnih humanitarnih organizacij, popravila ugotovljena nesorazmerja in zagotovila programsko in finančno transparentnost njihovega poslovanja.
Koalicija si bo prizadevala tudi za družbeno - moralno in materialno - ovrednotenje starševstva, tako materinstva kot očetovstva. Problem upadanja števila prebivalcev, ki je tesno povezan s številom rojstev, ima prednostno mesto med vsemi težavami, ki jih mora Slovenija rešiti. Podpirali bomo ukrepe, ki bodo omogočali notranje migracije v državi in zagotavljali vnovično naselitev območij, ki zaostajajo v razvoju in so čedalje redkeje poseljena, je zapisano v programu. V zvezi s položnjem ženske pa strokovni svet ugotavlja, da mora biti položaj matere in gospodinje enakovreden tistemu, ki ga ima zaposlena ženska.
Z novo stanovanjsko politiko naj bi vlada ustvarila razmere, v katerih bo ljudem na voljo dovolj primernih, cenovno sprejemljivih stanovanj- S pospešeno izgradnjo novega najemnega stanovanjskega sklada in hkratno prenovo obstoječega moramo postopno spreminjati sedanje izrazito neugodno razmerje med najemnim in lastniškim skladom ter tako omogočiti nastanek stanovanjskega sklada, menijo člani strokovnega sveta.
Ti opozarjajo tudi na nnjnost ureditve vprašanj, povezanih z veterani slovenske osamosvojitvene vojne, vojnimi invalidi zaradi posledic te vojne ter otroki in vdovami padlih za osamosvojitev.
Družinam z več otroki mora država nuditi pomoč z davčno zakonodajo, ugodnimi kreditnimi pogoji in namenskimi stanovanji, predvsem pa s pomočjo progresivne lestvice družinskega dodatka, s smotrnim urejanjem in podaljšanjem porodniškega dopusta oz. denarnim nadomestilom materi ter drugimi pozitivnimi ukrepi, ugo-
O^ji vodstvi SKD in SLS sta se 18. marca sešli v Kranjski gori in izrazili zadovoljstvo nad potekom pogovorov o združevanju obeh strank in ob tem ugotovili, da bodo vsa odprta vprašanja rešena v najkrajšem možnem času.
Še vedno je namreč „odprto“ vprašanje imena nove združene stranke ter način izvolitve predsednika. V pogovoru pa nnj bi se dotaknili tudi statuta nove stranke in pogodbe o združitvi. O financah SLS nnj ne bi govorili. Člani SKD so namreč zahtevali, da ljudska stranka v čimkrnjšem času pripravi ,,projekt finančne sanacije".
Vodstvi SLS in SKD sta zadovoljni s potekom pogovorov o združevanju. Tako sta vodstvi strank precej časa namenili reševanju programskih vprašanj združene stranke, oblikovanju sporazuma o združitvi, statutu nove stranke ter ostalim odprtim oziroma še nerešenim vprašanjem. Podrobnejših komentarjev o teh vprašanjih predstavniki obeh strank zaenkrat še ne dajejo, saj glede njihovega reševanja še niso dosegli dokončnega dogovora, vendar pa naj bi se po njihovih pričakovanjih verjetno dogovorili še isti večer.
Na teh pogovorih so se še dogovorili o posebnem statusu podmladka v novi stranki, veliko pozornost pa sta namenili tudi statusu žensk, ki bodo po njihovem pre-
pričanju imele pomembno vlogo pri nadaljnjih aktivnostih in delu združene stranke. Po njihovem prepričanju bodo vsa odprta vprašanja med strankama rešena v naj-krnjšem možnem času.
DELO PRI KRŠČANSKIH DEMOKRATIH
Svet SKD je že v sredo pripravil in potrdil nekaj smernic združitvenega spra-zuma z ljudsko stranko, ki zajema tudi odprta vprašanja med strankama. Njegovi člani so predlagali, nnj se izvolitev predsednika nove združene stranke opravi na neposrednih volitvah ali združitvenem kongresu, program nove stranke pa nnj bosta sedar\ja programa SKD in SLS. Skupne kandidate za državnozborske volitve nnj bi določili do združitvenega kongresa v enakem razmerju, upoštevajoč primernost kandidata na podlagi preverjanja njegovega javnega ugleda, izvršilni odbor pa naj bi predložil kandidatno listo v odločanje in potreditev najvišjemu organu stranke, ki naj bi o njej odločal s tnjnim glasovanjem.
Na seji sveta SKD so se člani sveta seznanili tudi s „finančno bilanco" SLS in ob tem zahtevali, da ljudska stranka v čimkrnjšem času pripravi „projekt finančne sanacije".
Večina Slovencev ne ve, kaj bi volila
To kažejo presenetljive spremembe v volilni podpori strankam, kar kažejo rezultati Magovega političnega barometra (15. marca).
Vlado Janeza Drnovška podpira 30,4 odstotka vprašanih, 44,6 odstotka pa ji nasprotje, medtem ko je 24,9 odstotka neopredeljenih. Kljub temu je LDS z 21,5 odstotka še vedno na prvem mestu. Do sprememb je po dolgem času prišlo na drugem mestu, saj je združena lista (ZLSD) z 10,6 odstotka prehitela socialne demokra-
te (SDS), za katere bi glas oddalo 7,9 odstotka vprašanih. Sledijo krščanski demokrati (SKD) s 4,1 odstotka glasov, za ljudsko stranko (SLS) bi glasovalo 3,8 odstotka vprašanih, za DeSUS 1,4 odstotka in za nacionalno stranko (SNS) 0,6 odstotka vprašanih; katerikoli drugi stranki bi glas namenilo 2,1 odstotka vprašanih, neopredeljenih je še vedno skor j polovica Slovencev, na volitve jih ne bi šlo 17,9 odstotka, z „ne vem" pa je odgovorilo 30,1 odstotka vprašanih.
tavlja v zvezi z družinsko politiko strokovni svet. Djatve na starševstvo in otroško varstvo nj bi dosegle vsaj 2,5 odstotka družbenega bruto proizvoda.
Koalicija Slovenija bo poenostavila so-cialno-varstvene izdatke, izplačevala bo socialno pomoč, ki jo bo vezala na rast življenjskih stroškov. Socialno-varstvena ponudba mora biti funkcionalno-pluralna, bogata, vendar nikakor ne bi smela dovoliti, da je izvedba ponudbe - t.i. socialna režija - predraga ali preveč odvisna od „prostih preudarkov" birokratov na centrih za socialno delo, je še zapisano v tokrat predstavljenem programu, ki se začenja z besedami: ,,Mi ne obljubljamo raja na zemlji. Še vedno bo treba delati."
Podobnik obvestil vlado o odhodu SLS
Predsednik Slovenske ljudske stranke SLS in podpredsednik vlade Marjan Podobnik je izročil predsedniku vlade Janezu Drnovšku dokument, s katerim gaje obvestil, da bo ljudska stranka čez mesec dni zapustila vladno koalicijo. Izročitev so potrdili v vodstvu SLS.
Po mner\ju predstavnikov SLS je napoved izstopa iz vlade v skladu s koalicijsko pogodbo in dogovorom o načrtovani združitvi ljudske stranke in krščanskih demokratov.
STRAN 4:
Razgovor s predsednikom mladine
atti&siaBaMMMR£
Iz življenja
Nasa skupnos
Dejavnost, v naših središčih se je v vročem poletju v glavnem omejila na seje raznih odborov.
Vstop v novo stoletje so naši rojaki veselo praznovali v svojih krajevnih domovih. Šolska mladina je bila na počitnicah v Hanželičevem domu v Cordobskih gorah ali pa se je udeleževala počitniških dni Balantičeve šole v San Justu — mnogi pa so preživeli poletje ali v gorskem svetu ali pa ob morju.
V soboto, 8. januarja, je bila na Pristavi družinska večerja z nastopom Bojana Metelka iz Slovenije.
V nedeljo, 9. janurja, je Kreditna zadruga “Sloga” odprla novo podružnico v Slovenskem domu v Carapachayu. Ob tej priliki je bilo tudi nagradno žrebanje članov “Mutuala Sloga”. Izžrebani sta bili dve nagradi in sicer letalska vozovnica BUE-LJU-BUE z gotovino U$S 1.000,- in druga nagrada pa je bila deset dni počitnic za dve osebi v Hanželičevem domu v Cordobskih gorah.
V četrtek, 7. februarja, je bila seja upravnega odbora Zedinjena Slovenija pod vodstvom predsednika, dipl. časnikarja Toneta Mizerita.
V petek, 8. februarja, je bilo v rezidenci veleposlanika v Buenos Airesu, prof. dr. Janeza Žgajnarja praznovanje Slovenskega kulturnega praznika, ki se gaje udeležilo čez 120 predstavnikov slovenskih društev. Pri kulturnem programu je pela sopranistka Vera Golob Prešernove pesmi.
V sredo, 23. februarja, je bila v Slovenski hiši učiteljska seja.
V soboto, 26. februarja, je bila v Slomškovem domu družinska pustna veselica.
V soboto, 4. marca, je bila v Našem domu v San Justu družinska prireditev.
Isto soboto so bili v Slovenskem srednješolskem tečaju RMB dopoldne sprejemni izpiti za v 1. letnik, popoldne pa popravni in dopolnilni izpiti slovnice za drugi in četrti letnik.
V nedeljo, 5. marca, je bila na Pristavi vsakoletna tombola.
V soboto, 11. marca, je bila začetna sv. maša slovenskega srednješolskega tečaja Ravnatelj Marko Bajuk.
V nedeljo, 12. marca je bila v slovenski hiši začetna prireditev slovenskih šol. Po sveti maši je bila v dvorani “škofa Gregorya Rožmana” igra “Cmokec pos-kokec” Mirka Kunčiča v izvedbi skupnosti Slomškove šole in v režiji Štefana Godca. V veži pred dvorano je bila razstava ročnih del in slik iz šolske kolonije v Cordobi.
V četrtek, 16. marca, je imela San-martinska Liga žena—mati sestanek, na katerem je govoril prelat Jože Šker-bec.
V petek, 17. marca, je bila seja Me-dorganizacijskega sveta pod vodstvom dipl. časnikarja Toneta Mizerita.
V soboto, 18. marca, je bil začetek pouka v slovenskih osnovnih šolah v Argentini.
Isti dan se je v Slovenski hiši začel tečaj slovenščine za špansko govoreče otroke in odrasle “ABC po slovensko”, katerega vodi gospa Marjana Batagelj.
Zveza Slovenskih mater in žena je tudi letos izdala velikonočne voščilnice. Osnutke sta podarili Vera Rupar in Veronika Šparhakl. Izkupiček je namenjen našim potrebnim rojakom.
Tisk. ref. Zedinjene Slovenije
na
Dr. Franc ,,Ta šola ni naša...
cc
Na predavanju o krščanstvu na pragu tretjega tisočletja v Slomškovi dvorani v Mariboru 17. marca se je ljubljanski nadškof ponovno odločil spregovoriti o nezadovoljstvu Cerkve na Slovenskem z šolskim sistemom, odnosih med Cerkvijo in državo ter denacionalizaciji.
Dejal je, da ne ustrezata ne slovenski šolski koncept ne sedanja šolska zakonodaja, knjti ,,ta šola ali ta šolska zakonodaja popolnoma ignorira vernike v Sloveniji". Zato jo je treba spremeniti. „Ko so delali to šolo, so nas popolnoma obšli, kot da nas v tej deželi ni. In glejte, javno in jasno povem: ta šola ni naša šola. Z nj° se ne moremo strinjati, z ni° se ne bomo nikoli strinjali. Moramo jo spremeniti ob spoštovanju vsakega prepričanja. Ampak naj se spoštuje tudi naše prepričanje, naj se vzame zares tudi naša navzočnost v tem prostoru. In ko bomo imeli drugačen državni zbor, bomo lahko izglasovali drugačno zakonodajo. Zaključek je na dlani," je sklenil dr. Rode.
Argument za to, da bi bilo treba šolo spremeniti, je našel tudi v anketi revije Didacta. V tej so, kot je povedal, ugotovili, da je vernih 80 odstotkov učencev in polovica učiteljev. Kljub temu, je poudaril, so učbeniki še vedno ateistični.
Kar zadeva 7. člen ustave, ki govori o ločenosti Cerkve in države, je dejal, da se ga v praksi še vedno razume kot izrinjanje tako verujočih kot Cerkve na družbeno obrobje. Upa, da bo sporazum med Slovenijo in Svetim sedežem omilil razlago, po kateri nekateri razumejo ločevaige Cerkve
od države kot izločar\je katoliške cerkve iz javnega življenja. O vračai\ju dvorca Betna-vaje dr. Rode menil, daje treba nezakonito odvzeto vrniti legitimnemu lastniku.
In kako nadškofove izjave komentirajo na šolskem ministrstvu? Ker je minister na službeni poti v tujini, je Dnevnik za mnenje poprosil državnega sekretarja za srednje šolstvo Alojza Pluška, ki je dejal: „Nadškof s svojimi izjavami blati ugled našega šolskega sistema. Ne gre pozabiti, da je tega državni zbor vzpostavil po demokratični poti, z veliko večino poslanskih glasov. Znova vnaša tudi nepotrebni nemir v strokovno (v resnici pa komunistično, Op. ur.).) zastavljeno prenovo slovenskega šolskega sistema, ki je namenjen vsem državljanom in zato ne more zadovoljevati partikularnih interesov slovenske katoliške cerkve (pač pa interese komunistične uradne in zakulisne oblasti. Op. ur.). Menim tudi, da takšen odnos do šole, kot ga kaže nad-škof dr. Rode, pomeni skrajno politizacijo na strani katoliške cerkve, čeprav sama izjavlja, da ne želi biti subjekt politike. Kar zadeva nadškofov očitek o ateističnosti slovenskih učbenikov, pa bi rad poudaril, da so jih napisali najboljši strokovnjaki v tej državi (seveda jih je štipendirala partija in so zato bili prej ubogljivi in so še sedaj Op. ur.).”
(Tudi mi mislimo, da je za dobro slovenskega naroda v prihodnjem času nujno spremeniti šolo iz ateistične v vsaj moralno vzgojno in narodno ustanovo. Zato damo nadškofu v njegovem trudu popolno podporo. Uredništvo.)
Po Dnevniku 18. marca
Medtem ko ustanove za raziskavo javnega mneuja trdijo, da je predsednikov ugled med ljudmi še vedno zelo visok, se na vladnem obzorju kažejo prve temne sence, ki zanašajo dvom na področje doslej opevane uspešnosti.
DO KDAJ POVEZAVA?
Jasno moramo imeti pred očmi, da danes ni na oblasti radikalna stranka niti Solidarna fronta, temveč politična formacija pod imenom „Povezava”, ki jo tvorita obe omenjeni skupini. Zavedati pa se moramo tudi, da to ni nikaka pogodba za deločen čas, marveč se lahko vsak hip zruši.
Ta možnost, čeprav obstoja, še ni na pragu, Vendar, če vlada ne bo uspešna v svojem izvajanju raznih politik, se bodo kmalu pričele kazati razpoke v doslej monolitnem poslopju. To so napovedovali nekateri opazovalci še pred volitvami.
Doslej so že nekajkrat znotraj vlade zvenele različne kritike na delovapje posameznih funkcionarjev. Čeprav ugled predsednika še vedno blesti in večina (60%) naroda smatra, da vlada pravilno postopa, politični opazovalci menijo (in mnogi vladni možje tudi), da ni tiste pravega zagona, ki bi bil potreben za uspešno delovanje.
Kaijo pa se tudi prvi nesporazumi glede korakov, ki jih je treba podvzeti. Najbolj viden dogodek s tega področja smo zasledili v parlamentu. V petek, 16. t. m. bi morala poslanska zbornica potrditi zakon o gospodarskem nujnem stanju („emergencia eco-nomica”). Vendar osnutka, ki ga je predstavila vlada, sloh niso mogli obravnavati, ker niso dosegli zadostnega števila prisotnih poslancev. Ubogi kvorum je bil znova kriv poloma.
Mnogi se bodo vprašali, kako to, da zbornica ni bila sklepčna, ko ima vendar vlada lastni kvorum in ji pomagajo še Cava-llovi poslanci? Enostavno: dvajset radikalnih poslancev je izostalo (med njimi ključna poslanka Elisa Carrio), ker se niso strinjali z vladnim zakonskim besedilom. Cavallovi pa so tudi hoteli pokazati, da niso „v zakupu”, in so izrabili priložnost nevšečega zakonskega osnutka.
Težave se ne omejujejo le na parlament. V sami vladi lahko zaznamo nezadovoljstvo z raznim delovanjem. Tako je baje sam predsednik izrazil zaskrbljenost glede dveh resorjev: vzgojno ministrstvo in pa za socialno skrbstvo. Smatra, da oba (dr. Llach in ga. Graciela Fernandez Meijide) nista uspešna in ne znata pokazati dinamike, ki naj jo ima vlada. Odgovor obeh funkcionarjev je bil enak: težko je kuj storiti, če ni denarja. In ker tega ni, se ne da pokazati uspehov. Dejansko je zadnje čase največja skrb ministra Llacha, kako se pogujati z ljudmi iz gospodarskega ministrstva za dodatne količine denarja.
VOLITVE SE BLIŽAJO
To starge skrbi celotno Povezavo. Bližajo se namreč občinske volitve v prestolnici. Doslej so v vladi smatrali, da jim je zmaga avtomatično zagotovljena. A sporazum med Cavallom in Belizom jim je zmešal račune, posebno še, ker so se jima pridružile številne peronistične skupine. Zadrgi teden jima je podporo izrekel celo guverner iz Santa Fe, Reutemann. Duhalde pa je tako ali drugače stalno aktivno posegal v mestno politiko in je svojim ljudem ukazal podporo Cavallu.
Pretekli teden je prišlo še do novega presenečenja. Prvotni sporazum med Cavallom in Belizom je predvideval, da bosta skupuj nastopila za županstvo, kar pa se tiče poslanskih mest v buenoisaireški skupščini, se bosta predstavili stranki ločeno. Sedaj so
Tone Mizerit
tudi te liste zedinili in so v njej zastopani ljudje iz Cavallovega tabora, Belizovi pristaši pa še precej peronistov in neodvisnih. Sklenili so že celo, da kakršenkoli bo izid volitev, bo poslansko skupino te nove povezave vodil peronist Arguello iz Duhaldejeve-ga tabora.
Te novosti hudo pretresajo politično polje v prestolnici, katere prebivalstvo presega tri milijone in je drugo volilno okrožje v državi. Vlada ne sme dopustiti, da bi bila na volitvah poražena. Ne le zaradi ugleda ali zaradi politične moči, marveč bistveno, ker bi tak poraz sprožil potres, katerega posledica bi lahko bil prvi resni spopad med radikali in Solidarno fronto.
Da je mera zapletov polna, se je te dni podpredsednik Chacho Alvarez uradno „pre-selil” v provinco Buenos Aires. Z drugimi besedami: zapisan bo v seznam volilcev v provinci in s tem legalno upravičen tam voliti in kandidirati. Kuj ga pa zanima? Postati guverner province Buenos Aires leta 2003. Če namreč De la Rui uspe izpeljati vsuj delno dobro predsedništvo, bo kandidiral za ponovno predsedniško dobo, za kar je ustavno upravičen. Alvarez pa bi lahko kandidiral za guvernerja in v primeru zmage leta 2003 upal na predsendiško kandidaturo leta 2007. To pa je precej razburkalo radikale v provinci, ki še vedno mečejo krivdo poraza na zadnjih volitvah na gospo Fernandez Meijide in na Solidarno fronto.
Medtem pa molči eden ključnih igralcev argentinskega političnega odra, bivši predsednik Raul Alfonsin. Opazovalci smatrajo, da kot vsi drugi čaka na izid volitev 7. muia. Od izida je odvisno, ali bo spregovoril in kuj bo povedal. To je tudi dodaten činitelj k napetosti teh dni.
ISTI PROBLEMI
Sto dni je poteklo, odkar je De la Rua na predsedniškem mestu. Se je kuj izboljšalo medtem? No, nekaj pač, a bistvene spremembe ni opaziti. Brezposelnost ni padla, revščine ni konec, varnost se ni izboljšala... Pač, kar se korupcije tiče, je položuj mnogo boljši, vse je bolj prozorno in tudi če se zazna kak primer, ga lepo pokažejo in postavijo pred sodišče. A s korupcijo je kot z boleznijo. Človeka skrbi takrat, ko se pokaže, ko je pa ni, se kuj malo zavedamo ljubega zdravja. Zato boj proti korupciji malo obrestuje v volilni banki.
Nujbolj zaskrbljujoče je, daje vlada stopila na krmilo države, ne da bi imela začrtano pot na nekaterih važnih področjih. Šest mesecev prej so že vedeli, da bodo prišli na vlado, pa še seduj ni videti resne davčne politike, kar se tiče evazge, ki je rak rana argentinskega gospodarstva. Položuj se ne izboljša, če se nabija nove davke tistim revežem, ki vedno redno plačujejo, marveč da se prime tiste falote, ki nikdar niso plačevali. S tem bi rešili enega velikih problemov državnega računovodstva..
Kar pa se varnosti tiče, je položaj tudi zapleten. Kljub sestankom, sejam in pogajanjem, ni neke skupne politike na tem področju. Še več; pokazalo se je, da se tudi zločin lahko seli. Ker je vsuj na nekaterih področjih province Buenos Aires policija začela nastopati bolj ostro, so varnostni organi zasledili, da se je nekaj zločinskih tolp že ..preselilo” v sosedno provinco Santa Fe. Marsiak rop tamkig so izvedli tatovi, ki so doslej kradli v provinci Buenos Aires.
Na delavskem področju pa tudi ni prave politike. Zaradi zakona o delavski fleksibili-zaciji se je končno razklala Glavna delavska konfederacija CGT. Po eni strani to vladi koristi, ker stari rimski „deli in vladuj” še vedno velja. A bolj pozitivno bi bilo doseči sporazum s celotnim delavskim gibargem za bolj miren razvoj skupnega življenja.
Slovenci v Argentini
NAŠ DOM SAN JUSTO
Božičnica 1999
NAŠ DOM SAN JUSTO
Silvestrovanje 1999
Foto
Marko Vombergar
Slovenski Rosario
V Našem domu v San Justo je že postala tradicija obhajanje božičnice. Po sv. maši se zberemo v Domu in počastimo novorojeno Dete s pesmijo in besedo. Prav lepo je, ko se otroci, mladi in starejši v družini zbero pri živih jaslicah. Ob začetku so nam predstavniki raznih organizacij, ki v Domu delpjejo, izrazili željo edinosti, zdravja in božjega blagoslova ob teh praznikih. Tako smo prisluhnili predsednici doma Mici Malavašič Casullo; predstavnici Zveze mater in žena Ani Zakrajšek; predstavniku mladine, šolstva ter dušnemu pastirju Tonetu Bidovcu. Nato je sledila odrska predstava.
Preproste besede so pričale o topli ljubezni, ki jo Jezušček vzbuja v naših srcih. Tokrat so razne osebnosti sklenile, da morajo Jezuščku pomagati, saj nima ne strehe, ne zibelke, ne pleničk, edinole ljubečo mater in skrbnega očeta, katera ravno tako trpita pomankanje. Osebe, ki so odigrale razne poklice, so pokleknile pred Detetom in mu darovali najboljše, kar imajo: sebe in svoje delo. Tako so stopili pred Jezusom mizar (Marko Malovrh), tesar (Janez Krajnik), čevljar (Franci Draksler), šivilja (Nadja Žgajnar), perica (Erika Malovrh) in pastir (Sebastjan Žgujnar). Vlogo angelov so odigrali Sonja Poglajen, Marjana Klarreich ter N atija Erjavec. Nelepši okvir, ki so ga jasli premogle, je bilo petje Mladinskega pevskega zbora pod vodstvom Andrej ke Selan Vombergarjeve in šolskega pevskega zbora, ki ga vodita Anica Mehle ter Marija
Krajnik Štrubelj.
Sv. družino je odigrala družina Roka Mikliča: žena Angelca Podržaj ter sin To-mažek.
Ob zaključku božičnega prizora so vse organizacije, ki v domu delujejo, želele izraziti zahvalo za vse prejeto v teh petdesetih let bivapja pod Južnim križem. Približali so se predsednica Našega doma Mici Cassullo, predsednik mladine Martin Selan, predsednik šolskega odbora Marjan Grilj, predstavnica misijonske zveze Veronika Malovrh, v imenu Mladinskega pevskega zbora Andrej Selan, za farni odbor Marjan Skvarča, predsednica Liga žena in mati Nežka Kržišnik, društvo borcev Slavko Urbančič, in upokojencev Janez Albreht.
Oder je bil izredno lepo opremljen. Zamisel in izvedba sta prišli iz plodnih rok Toneta Oblaka. Režirala je Ivana Tekavec.
To je bila tudi odlična prilika, da vsem prijateljem voščimo blagoslovljene praznike ter obilo zdravja za leto, ki se pričenja. Izkoriščamo te vrstice, da vsem znancem in prijateljem Našega doma želimo vse najboljše za leto 2000; naj jih božji blagoslov spremlja vse skozi na delu in v osebnem in družinskem življenju. Odrski prizor se je zaključil s sledečimi besedami:
Le hitimo, le hitimo, On bogato bo poplačal, pridnim čas je dragocen! Trud in delo naših rok; čaka pomoči, Marija, vsi zato ga zahvalimo in na slami Sinek njen. Saj naš Kralj je in naš Bog!
Zadpje čase v našem listu večkral poročamo o raznih dogodkih v Rosariu, drugem največjem mestu v Argentini. Tamo-šnja slovenska skupnost je namreč izredno aktivna. Strnjena okoli Slovenskega društva Triglav povezuje rojake in zlasti njihove potomce.
Po “srečanju narodnosti”, o katerem smo že poročali, so se rojaki decembra udeležili razstave slovenskih fotografov, ki je bila predstavljena v kulturnem centru Parque Espana po posredovanju veleposlaništva RS.
Za zaključek delovnega leta so v soboto 18. decembra priredili družabno srečanje, kateremu je prisostvovalo izredno število članov in prijateljev. Slavje se je raztegnilo v pozne ure, v veselju in pogovoru.
19. februarja, ob priložnosti pustnih praznikov, je folklorna skupina Vesel slovenski duh priredila pustno veselico s
plesom v maskah, katere se je udeležilo zlasti veliko število mladih.
Ob priložnosti mednarodne likovne razstave v Villa Constitution, o kateri poročamo posebej, pa so Slovenci iz Rosana aktivno sodelovali, tako v osebi predsednika Marjana Jerihe kot s folklorno skupino in znova ponesli slovensko ime pred argentinsko javnost.
Med važnimi dejavnostmi doma je gotovo folklorna skupina “Vesel slovenski duh”. Lani je sodelovala na srečanju narodnosti v Rosario, pa nastopila tudi v okrajih Fisherton, Canada de Gomez, Marcos Juarez, Chanar Ladeado in Carcarana. Skupino sestavljajo predvsem mladi fantje in dekleta, potomci slovenskih staršev in v nekaterih primerih tudi njihovi argentinski prijatelji.
Prav tako imajo v domu za mlajše pa tudi starejše tečaj slovenskega jezika, ki ga požrtvovalno vodi Rosa Polh.
Na praznovanje Silvestrovega večera je nanovo zaživel pogovor in prijateljski stisk rok. Seveda je letošnji praznik bil nekaj posebnega, saj smo pričakovali novo tisočletje!
Zbrali smo se v dvorani ob okroglih mizah, kjer je vsako družino čakala božična voščilnica z dobrimi željami za leto 2000. Bogato pogrnjena miza je bila obložena z dobrotami kuhinje, ki so jih pripravile pridne roke naših žena. Gospa predsednica je vse navzoče pozdravila in jih povabila k obredu kajenja. Pokadili in blagoslovili smo prostore ustanove in prosili Boga za božji blagoslov.
Ob prijetnem razgovoru smo sedli k okusni večerji. Kazalci so se počasi pomikali proti polnoči, ko se je zastor na odru odprl in prijetno presenetil vse gledalce. Pogled nas je prenesel kar v notranjost grajskih dvoran. Pritegnilo je našo pozornost veliko božično drevo, ki so ga obkrožali otroci z darili. Gospa predsednica je ob uvodnih besedah izrazila misli z dobrimi željami. Nato se je na prizorišču prikazala skupina šolskih otrok v narodnih nošah, ki so se mojstrsko zavrteli in odplesali ples, ki je že postal tradicija: Ples dežnikov. Marsikdo izmed staršev je izustil ...“saj to sem
pred kratkim še jaz plesal, zdaj pa to že počenja moj sin...” Vajo je naučila Mirjam Oblak, kateri gre vsa pohvala.
Folklorni zvoki so pojenjali in napovedovalec Emil Urbančič nas je povabil, naj prisluhnemo dvema že znanima pevcema, ki nas vedno bogatita s svojim talentom: poslušanje božičnih pesmi je tisti trenutek, ko doživljaš toplino božje ljubezni. Ani Rode ter Luka Debevec sta nam ga res pričarala.
Zvoki Strausovega valčka so nas opozorili, da ne manjka dosti do prestopa v novo leto. Oder je zablestel v belih svilenih oblekah in črnih elegantnih kostumih. Plesalci so se v mehki melodiji zavrteli in nas ponesli kar na dunajski dvor, v domačo hišo te vabljive glasbe. Valček sta si zamislili in odlično pripravili sestri Adrjjana in Lilijana Mehle.
Zadnji akord in .... napočil je trenutek: srečno novo leto 2000!!! smo si vsi nazdravili in zaželeli obilo božjega blagoslova. V prijateljskem objemu in pozdravu smo vsi občutili, da smo v Našem Domu kot ena družina. Nato smo stopili na balkon in se dolgo v noč uživali čar ognjemetov ter zaplesali ob glasbi, ki nas je kar naprej vabila, naj se ob njej zavrtimo.
Papež v Sloveniji
Med letošnjimi najboljšimi slikami na svetu
V prilogi najboljšega argentinskega dnevnika La Nation dne 5. marca smo zasledili, da so med najboljše lanske slike na svetu uvrstili fotografijo Francoza Gabriela Bouysa: Papež v Sloveniji. Prikazuje papeža Janeza Pavla II med proglasitvijo škofa Slomška za blaženega. Fotografija je zelo razgibana - glej plašč - in človeška - utrujeni papež se trdno oklepa križa. Različni odtenki rumene in rjavkaste barve poudarjajo papeške barve.
TONE BRIŠAR - UMRL
Bil je dolga leta duša slovenske skupnosti v Rosariu. Rojen je bil v kraju Cerkno leta 1907. V Argentino pa je prispel leta 1928. Komaj dve leti za tem je sodeloval pri ustanovitvi Slovenskega delavskega društva Triglav, ki je bila prva slovenska ustanova v Rosario. Zatem je bil udeležen kot član in dobomik pri vseh poznejših društvih in bil leta 1979/1980 tudi predsednik. Ko se je leta 1995 obnovilo sedar\je Slovensko društvo Triglav, je bil ustanovni član in imenovan tudi za častnega predsednika. Vedno je bil prisoten v slovenski družbi s svojim veselim značajem in svojo pesmijo. Umrl je v petek 7. januarja.
RAZGOVOR
Biti predsednik v današnjem času
Počitnice so kar shlapele v poletnih, toplih dnevih in pričelo se je novo delovno leto. Marsikdo bi hotel ostati v nedogled na oddihu, a svet teče naprej. Ponovno se vračamo v vsakdanjo rutino in se seznanjamo s spremembami. Ena izmed njih je novi centralni mladinski odbor. Njegov predsednik Aleksander Zarnik je z veselem sprejel ponudbo za razgovor, med katerim nam je povedal, kakšne cilje so si nastavili za to leto.
Najprej bi te prosila, da se predstaviš.
Imenujem se Aleksander Zamik, star sem 23 let, študiram avtomatizacijo in robotiko in moje slovensko središče je Pristava. Lani sem bil mladinski predsednik v Moronu, prejšna leta pa tajnik in športni referent.
Kako je prišlo do tega, da si postal predsednik centralne mladinske organizacije?
Še sam ne vem kako. Ponudili so mi, naj bi sprejel predsedništvo, Monika Kla-rreich pa bi me spremljala kot kulturna referentka. Malo sem se obotavljal, a navsezadnje sem sprejel.
Čutiš razliko med predsedništvom na Pristavi ali centrali?
Gotovo. V svojem domu delaš z ljudmi, ki jih poznaš. Tam si bolj domač, veš, kako delpje dom in stvari v njem. Rekel bi, da je la^je.
Kdo sestavlja sedanji odbor?
Poleg mene, ki sem predsednik, še: Monika Klarreich kot kulturna referentka; Sonja Avguštin kot tajnica; Lučka Mehle, Marjan Boltežar in Luka Skale kot športni referenti; Luka Qualliza kot gospodar in Tone Cerar kot podpredsednik in blagajnik, čeprav je odšel za pet mesecev v Bariloche in potem ga še čaka potovanje v Slovenijo.
Kako se dela pri odboru, kjer ni zadostnih moči, da bi se zasedli vsa odborniška mesta, tako za SDO kot za SFZ?
Težko, laiye bi bilo, če bi bila tudi predsednica zraven. A dandanes kaže, daje nemogoče sestaviti oba celotna odbora, kjer bi odborniki zasedli vsa mesta.
Kaj pa krajevne mladinske organizacije? Vam kaj pomagajo?
Zato meščanski tabor, ki je bil pod udarom brezobzirnih komunističnih pobojev, ni imel pri organiziranju (samo)ob-rambe tako rekoč nikakršnega manevers-kega prostora. Če bi se množičnejše organiziral mimo okupatorja, bi ga ta začel takoj prepoznavati kot nevarno in zato sovražno silo in seveda uničevati. Izsiljena protirevolucija pa si ni mogla privoščiti boja na dveh frontah, proti agresivni revoluciji in proti nič manj agresivnemu okupatorju. Pri tehtanju med dvema slabima možnostima (od pomladi 1942), prepustiti se na milost in nemilost komunistično-partizanskemu nasi(ju ali se vojaško organizirati v obrambo pred tem nasiljem, se je pokazala še tretja, prav tako slaba.
Toda tretja možnost — navezava na okupatorja — se je ponujala sama po sebi zaradi večih razlogov: zaradi zaščite hrbta pred eno stranjo, zaradi pridobitve orodja, poleg tega pa se je vedelo, oziroma vsaj upalo, da bo okupator nekoč odšel, komu-
Letos je šele moje prvo leto v centrali in nimam dosti stikov z drugimi domovi. Namen je, da bi stopili skupaj in začeli skupno delovati. Smo se že zmenili, da se bomo srečali s predsedniki vseh domov. Na tej seji se bomo zmenili, key bi se dalo narediti, da bi se mladina bolje zanimala za slovensko bit in si s tem pomagali v osebnem izoblikovanju.
Misliš, da mladi težko priskočijo na pomoč centrali?
Po mojem ne dojemajo pravega smisla centrale in njenega delovanja. Mislyo, da se približajo centrali samo ljudje, ki se odlikujejo po sposobnosti ali zmožnosti. Mladina ne čuti centralno organizacijo kot svojo, ker mislyo, da je delo v njihovih domovih dovolj. Centrala pripada vsem in vsakemu izmed nas in zaradi tega potrebuje pomoči vse naše slovenske skupnosti.
V centralnem odboru ste si postavili posebne cilje?
Ja, najvažnejše je doseči, da bi res vsi domovi sodelovali. Rad bi videl, da bi se večje število mladine zanimalo za delovanje centrale. Če vsi skupaj delamo v isto smer, lahko dosežemo višje cilje z večjem uspehom.
Čeprav ni dolgo od tega, kar si začel svoje delovanje kot predsednik, si čutil kakšne težave?
Čut odgovornosti, saj se delo šele pričenja. Najtežje je začeti in dobiti pomoč ali sodelavce, ki bi pomagali. Pomirilo me je dejstvo, da ko sem stopil v stik s krajevnimi mladinskimi predsedniki, so vsi obljubili pomoč in sodelovanje.
Te ni nikdar strašila odgovornost, ko si prevzel mesto predsednika? . . .
Ne vem, včasih sem se spraševal: “Za-kaj sem privolil?" Ampak vem, da bo šlo naprej, najvažnejše je biti korajžen in vztrajen, da dosežeš cilje, ki si si jih postavil.
nisti pa bodo ostali. Ti zgoščeni dogodki ter izredna stiska pa nista dovoljevali razmišljanja o prihodnosti, narekovali so samo razmišljanje o tukaj in zdaj. Izredno otežkočeno iskarye modusa vivendi je vsiljevalo odločanja, ki so bila po sili razmer velikokrat improvizirana.
Protirevolucionarji so bili v izrazito izsiljeni poziciji, zato motiva za bojevanje ni bilo v tolikšni meri kot pri komunistih, ki so svoje bojevanje cel čas sami narekovali, pri čimer jih je gnal “program” komunistične revolucije. Socialno vprašanje je bilo, tako kot mnoga druga, le sredstvo, preko katerega je revolucija vodila svoj boj. Protirevolucija je zasledovala predvsem en motiv: ubraniti se in preživeti pred komunističnim nasiljem.
Drugi elementi, kot so bili okupator, naslonitev nanj (z vsemi spremljajočimi se simboli kot organiziranost, uniforme, znaki, prisega), mednarodno dogajanje, povojno starye ter razvoj, vse to je bilo potisrye-
Za 50. obletnico mladinskih organi-zacijih boste izdali brošuro. Nam lahko razložiš, kakšna bo vsebina te brošure?
Geslo brošure je: “Z veseljem in upanjem v tretje tisočletje”. V resnici se je brošura pričela delati že lani z namenom, da jo predstavimo na lanskem skupnem mladinskem dnevu, pa nas je čas prehitel. Vsebnje spise mladih iz krajevnih domov ter bivših predsednikov, ki opisiyejo svoj dom, delovanje v njem in kako je bilo takrat, ko so oni bili predsedniki. V njej bomo tudi našli slike iz bivših in današnjih časov. Radi bi jo predstavili letos in sicer na sobotni dan, ko bomo Imeli mladinsko sv. mašo in nato akademijo v dvorani. Štefana Godca smo naprosili za pomoč pri izvedbi te akademije, ki nosi geslo: “Sad dela 50 let slovenskih mladinskih organiza-cjih”. Sestavili bomo skupino kulturnih referentov iz vseh domov, da bi pomagali izvedbo programa. Seveda bomo povabili vse bivše centralne mladinske predsednike. Brošura ne bo v prodaji, temveč jo bomo razdelil med navzoče. Proslavo bomo zaključili z zakusko.
Misliš, da bo ta brošura postala del arhiva naše zgodovine?
Ja, je najboljši način, da se izve, kdo, kaj in kako je mladina delala v teh časih.
Kakšen je vaš seznam prireditev za letošpje leto?
Prva točka je predstavitev brošure, čeprav točnega datuma nimamo. Dvanajstega
no vstran. Zaradi izrazite neugodnosti trenutnega položaja — na eni strani partizanski pritisk, na drugi okupator — celo zelo potisryeno na stran.
Fronte na slovenskem so bile tako razvite že v prvem letu okupacije. Kasneje so se le še poglabljale. Zato tako danes, ko jih beremo, kot tudi že leta 1944, izzvenevajo razni pozivi, kot na primer tisti po Londonskem radiu (Kuhar, Snoj) domobrancem, naj se odlepijo od Nemcev in se v boju proti ryim povežejo s partizani, nerealistični. Bili so plod idealističnega gledanja na problematiko, pogleda, ki ni upošteval številnih elementov, predvsem pa izredno zavozlane spirale medsebojnega sovraštva, ki so ga generirali številni poboji. Tako, kot se pri nasilju pogosto zgodi, se na primer leta 1944 mnogokrat ni več spraševalo, kdo je začel in kdo je kriv.
Prav tako si avtorji razstave Mati, domovina, Bog, ki je bila odprta 20. oktobra v Muzeju novejše zgodovine, niso postavili tega vprašanja. Brez pojasnitve, kako je do protirevolucije (vaške straže, domobranci; ali tudi bela garda, plava garda, MVAC, Šta-jšerski bataljon, Legija smrti, četniki itd.) prišlo, tovrstna razstava ni mogoča. Ni mogoča zato, ker je postavljena v specifičnem okolju, okolju, ki je močno obremenjeno z indoktrinacijo “ene resnice”.
marca smo pričeli z mesečnimi mladinskimi mašami z željo, da bi se jih mladina polnoštevilno udeleževala. Mladinski dnevi, tako krajevni kot skupni, in pevsko glasbeni festival so že vsakoletne točke v mladinskem koledarju. Zelo si želimo organizirati taborjenje za vso mladino ter obiskati Mendoščane, morda s kakim programom, a to bolj proti koncu leta.
Kako krijete svoje stroške?
Naša blagajna je prazna. Centrala razpolaga z malenkostnimi dohodki. Dandanes dolgiyemo za oglase tako Svobodni Sloveniji kakor Oznanilu. V bistvu shajamo samo s prostovoljnimi prispevki.
Misliš, da bi potrebovali pomoč drugih slovenskih organizacj?
Ja, pomoč in duševna opora je vedno potrebna.
Kakšna naj bi bila in kako vam lahko pomaga?
Ne mislim na določeno organizacijo. Odbori krajevnih domov morajo gledati, da mladino podprejo in spremljajo v ryeni rasti z nasveti in izkušnjami. Mladina je važna točka v slovenski organizaciji. Mladi so tisti, ki bodo čez nekaj let vodili to skupnost naprej. Veliko mladih ne pozna dela v organizaciji, zato je važno, da jih izkušeni ljudje vodijo.
Misliš, da obstaja neka oddaljenost med mladimi in starejšimi?
V nekaterih primerih ja. Mislim, da dmg drugega ne upoštevajo. Mladina bi lahko bila v pomoč starejšim in obratno.
Kakšno je tvoje mnenje o mladini?
Zame je kar precejšno število mladih, ki so sposobni in veliko delajo za našo skupnost. Imamo pa tudi obratne primere. Bodimo pozitivni. Skušajmo naš krog povečati in biti pozorni do mladih, ki se nam šele priključujejo.
Bi rad še kaj dodal?
Ne smemo pozabiti na prvotni namen mladinskih organizacij, ki je povezovati in oblikovati mlade v verskem, narodnem in kulturnem področju. Da to dosežemo in s tem podpremo našo skupnost, potrebiye-mo sodelovanje vseh mladih. Vsako dopri-nešeno zrno je dobrodošlo in bo obogatelo našo organizacijo.
Pogovarjala se je Veronika Godec.
Komunistična revolucija je torej eden od elementov, ki marykajo na tej razstavi. Indoktrinacija današnjega slovenskega prostora s komunistično podobo medvojnega dogajanja je še vedno tako močna, da razstava o tej temi brez teh pojasnitev nujno naleti na napačno razumevanje pojava, ki jo razstava prikaziye.
Na razstavi pa manjka še en element, ki ga pri tej problematiki ni mogoče zanemariti (zamolčati), to je končna usoda slovenske protirevolucije. Avtorji razstave bodo morda oporekali, češ, da so objavili sliko vračajočih se domobranskih ujetnikov ter na steno izpisane množice imen in priimkov ljudi, ki so bili žrtve povojnih pobojev. Toda to nikakor ni dovolj. Marsikdo bo to sled problematike celo spregledal. Povojni poboji so bili tako velika, kaj velika, mogočna stvar v novejši slovenski zgodovini, da danes nihče ne bi smel z r\jo opraviti z dvema znakoma na razstavi. Ta dva znaka (slika vračajočih se domobrancev in na steno napisana imena) sta sterilna, povojni poboji pa so bili strahotna krvava epopeja in vrhunec komunistične revolucije — prav gotovo eden najbolj tragičnih in najbolj mogočnih dogodkov v novejši slovenski zgodovini.
Nadaljevanje prihodnjič
IVO ŽAJDELA	(3)
Ob razstavi Mati, domovina, Bog
wm
illllll<liiiii,T,TffiF^rii*'"”iiiiYr”iiT*wi,^n^i’a||f(*^**aia,|iW>y‘flwy	r	iW8ft«~■n>Pnr|~i~>TiiM žji r~ nny iiKOtiiiMifrT~)fliff Mif"wiHfiiw'iwiiw”iiiTf'M*iuiiwiMiiirMriiiiiiiOTtf
V
Novice	iz
f. ,fg|	Pisali	smo
PAPEŽEVA PROSLAVA
BERLIN - Na berlinskem sejmišču je bila 34. mednarodna turistična borza (ITB), na kateri je 8808 razstavijalcev iz 177 držav - med njimi tudi iz Slovenije - predstavljalo počitniške cilje po vsem svetu. Na slovenski stojnici je bilo na ogled slovensko turistično gospodarstvo iz vseh petih turističnih področij, še posebej pa je bilo izpostavljenih 31 gradov in dvorcev, ki predstavljajo zanimivo turistično točko in imajo obiskovalcem tudi kaj ponuditi.
LJUBLJANA - Skupščina delničarjev Delaje odločala o prihodnji sestavi nadzornega sveta družbe. Z 68-odstotno večino glasov je bil sprejet predlog Kapitalskega sklada, na podlagi katerega so bili v nadzorni svet Dela imenovani Milan Gerič iz Krekove družbe, Tone Turnšek iz Pivovarne Laško, Boris Zakrajšek iz Nove Ljubljanske banke ter Jože Lenič iz Kapitalskega sklada. Na skupščini je bilo navzočega okrog 90 odstotkov kapitala.
LJUBLJANA - Preskrba s pšenico na slovenskem trgu po besedah direktorja Žitne skupnosti Janeza Železnikarja ni kritična, dejstvo pa je, da je sedaj neprimeren čas za uvoz tega pridelka, saj se v času pred žetvijo cene dvigajo. Kot je pred začetkom veljave vladne uredbe o ukinitvi zaščitnega ukrepa pri uvozu pšenice z Madžarske še pojasnil Železnikar, bo tako kot vsako leto tudi letos potreben uvoz pšenice, saj Slovenija z lastno proizvodnjo zagotavlja le od 40 do 50 odstotkov potreb po tem pridelku.
MARIBOR - Vina, ki so jih pridelali v škofijskem gospodarstvu Rast iz Maribora, so na sejmu prehrane, pijač in gostinstva GAST v Splitu osvojila visoka priznar\ja. Med več kot 150 prijavljenimi vzorci, ki jih je na sejem poslalo 61 proizvajalcev, so vina mariborskega škofijskega gospodarstva z blagovno znamko „Mašno vino“ osvojila veliko zlato medaijo, dve zlati diplomi in srebrno diplomo ter veliko zlato medaljo za originalnost dizajna in opreme.
LJUBLJANA - Slovenski potni list, ki je v uporabi že skoraj deset let in je bil izdan nekaj manj kot dvema milijonoma državljanov, bo v prihodrijem letu zamenjan. Za ta korak so se odločili zaradi velikega tehnološkega napredka, ki po takšnem obdobju omogoča veliko lažje ponarejanje doku-
PLAN1CA - Osemnajstletni Avstrijec Thomas Hoerl je na prvem treningu pred finalom svetovnega pokala na velikanki v Planici dosegel nov najdaljši skok v zgodovini. V drugi serji je skočil 224,5 m in s tem za pet metrov presegel dosedanji rekord, ki gaje 20. marca 1999 v Planici dosegel Norvežan Ingebrigtsen (219,5 m). Gledalci, ki se jih je zbralo okrog 2000, so videli deset skokov, dolgih 200 ali več metrov. Najdaljšo daljavo med slovenskimi skakalci je imel Lang, ki je v prvi seriji pristal pri 203,5 m, kar je bila druga daljava serije. S tem je za dva metra zaostal za najboljšim slovenskim poletom Gorana Januša.
LES MENUIRES - Marko Grilc je na mladinskem svetovnem prvenstvu v deskanju na snegu poskrbel za največji uspeh slovenskega snošboarda. Petnajstletni Ljubljančan je namreč v konkurenci mlajših mladincev v boardercrossu premagal vse tekmece in postal svetovni prvak. Ob Grilcu sta v konkurenci mlajših mladincev nastopila še dva slovenska tekmovalca. Domen Bizjak je zasedel deseto, Matej Pavlič pa 27. mesto. Pri starejših mladinkah je bila v snežnem kanalu Ana Dobovišek deveta, Špela Lokar pa se ni uvrstila v finale.
mentov, novi potni list pa naj bi predvidoma začeli izdajati v začetku prihodnjega leta.
LJUBLJANA - (Ne)vednost o pomembnih literarnih ustvarjalcih iz širšega slovenskega kulturnega prostora, do konca 80. let v Sloveniji zamolčanih in sumljivih pisateljih Zorku Simčiču, pokojnem Stanku Majcnu in Levu Deteli založba Nova revija bogati s knjigama v mladi zbirki Pričevanja: Srečanja z Majcnom (korespondenca Buenos Aires - Maribor 1961-1970) in Emigrant (Pregnanec med dvema svetovoma 1960-1990).
LIUBLIANA - V Sloveniji bo s 30. marcem začel veljati nov sistem številčenja v telekomunikacijskem omrežju. Sedanjih 12 omrežnih skupin bo nadomestilo šest področnih kod brez šestice - 01, 02, 03, 04, 05 in 07 -, po novem pa bodo vse naročniške številke sedemmestne. Do novembra bo vzporedno z novim deloval še stari sistem številčenja, v tem obdobju bo Telekom spremenil približno 95 odstotkov vseh naročniških številk. Projekt sprememb številčenja, ki bo neposredno stal približno pol milijarde tolarjev, bo končan leta 2001.
KRANJ - Družba Sava Tires je lansko poslovno leto uspešno končala, saj je ustvarila prihodke v višini 34,5 milijarde tolarjev, dobiček pa je presegel dve milijardi tolarjev. Za investicije je družba, ki je v 60-odstotni lasti ameriškega koncema Goodyear in 40-odstotni lasti Save, v lanskem letu namenila 3,6 milijarde tolarjev, večino od tega v posodobitev proizvodnje in izboljšave na področju ekologije, za kar so konec leta prejeli tudi okoljevarstveni certifikat ISO 14001.
LJUBLJANA - Centralna tehniška knjižnica (CTK) je odprla prvi knjigomat v Sloveniji, ki bo omogočil samopostrežno izposojo gradiva iz prostega pristopa. CTK je za komunikacijo s knjigomatom pripravila tudi slovensko besedilo. Že pred leti je CTK nabavila najboljši zaščitni sistem proti kraji gradiv. Gradivo so opremili z nalepkami s črtno kodo, ki so jo uvedli tudi na članskih izkaznicah. Sedaj pa so se odločili še za nabavo knjigomata, ki je posebej pomemben predvsem zato, ker je delo v izposoji organizirano v dveh izmenah. Izposoja knjig bo tako potekala hitreje.
ISCHGL, Avstrija - Slovenska alpska smučarka Nataša Bokal je na finalu slaloma za evropski pokal osvojila drugo mesto. Zmagala je Finka Raita, v skupnem seštevku pa je slavila Italijanka Pezzedi.
ZUERICH, Švica - Na najnovejši lestvici FIFA se razmerje moči na vrhu ni veliko spremenilo. Še vedno vodi Brazilija pred Češko in Francijo, Španija je četrta, Nemčija pa peta. Norveška je napredovala za eno mesto in je zdaj šesta. Slovenija je zdrsnila za eno mesto, tako da je zdaj na 42. mestu. Vse tri tekmice Slovenije na letošnjem EP v Belgiji in na Nizozemskem so uvrščene visoko. Poleg že omenjenih Španije in Norveške je na 12. mestu še ZR Jugoslavija.
BORMIO - Ženska superveleslalomska tekma finala v Bormiu se je vsaj delno iztekla po slovenskih željah. Mojca Suhadolc je zasedla četrto mesto, kar je bilo na koncu dovolj, daje v superveleslalomskem seštevku svetovnega pokala osvojila bronasto medaljo, kar je naj večji uspeh slovenskega smučanja v hitrih disciplinah. Druga slovenska predstavnica Špela Bračun se je uvrstila na 14. mesto, za zmagovalko je zaostalo sekundo in 48 stotink.
ATENE - Na svetovnem plavalnem pr-
Slovenci iz Buenos Aresa so se v nedeljo, 19. marca zbrali po maši na dvorišču poleg kapele na Belgranu in skupno proslavili praznik sv. Jožefa, zaščitnika katoliškega delavstva in ob obletnici papeževega kronanja. Končno so se tudi spomnili godu škofa Rožmana.
Govornik Franc Kremžarje nanizal lepe misli o socialni skrbi katoliške Cerkve za zboljšarvje gmotnega položaja delavca v svetu. Svetega očeta je prikazal kot avtoriteto, ki v sedanjih razrvanih časih vodi svojo Crkev in neustrašeno brani njen nauk pred zablodami komunizma. Naš škof pa je z nami vsemi delil vse trpljenje in ponižanje begunstva. Z r\jim je vsa slovenska skupnost tesno povezana in mu za godovni dan želi obilo božjega blagoslova.
OB DSESETLETNICI SMRTI JOŽETA KASTELICA
Slovenska skupin v Mednozi je lepo počastila njegov spomin. Na proslavo je prihitelo tudi nekaj rojakov iz Buenos Airesa, med njimi g. Hladnik.
Za prihod leta 2000 je argentinska vojska organizirala naskok na Aconcaguo ter povabila tudi vojaške predstavnike drugih držav.
Odzvalo se jih je kar nekaj: trije iz ZDA, dva iz Italije ter po eden iz Španje, Francije, Anglije, Čila, in tudi predstavnik slovenske vojske, podpolkovnik Marjan Ruči-
ggj
Vodstvo te mednarodne odprave je prejela bariloška gorska enota “Escuela Militar de Montana”. Od tu so šli proti Mendozi 4. januarja, v Puente del Inca so prišli pod poveljstvo 8. gorske brigade.
Vseh predstavnikov gorskih enot je bilo 32 (med domačimi in tujimi), z logistiko vred pa 57.
Na Plaza de Mulas so opravili obvezno višinsko prilagajanje. Povzpeli so se na gori Banderita Norte in Santa Elena.
Vrh Aconcague so dosegli 21. januarja, pa ne vsi, ampak le 13 od 32. izbranih, med pjimi naš “teniente coronel" Marjan Ručigaj, kije tako prvi slovenski vojak, kije kot zastopnik slovenske vojske stopil na najvišji vrh Amerike.
Od tnjih delegaciji so osvojili vrh še zastopniki ZDA (1), Francije, Španije in Čila.
Tokrat je slovenska zastava zavihrala na vrhu Aconcague še bolj samozavestno, namreč kot simbol samostojne države. Zdaj je shranjena v bariloški gorski enoti kot spomin na bratsko sodelovanje.
Podpolkovnik Ručigaj je častno izponil svojo nalogo. Izkazal se je kot dober gornik in kot discipliniran vojak. Ekspedicija je
venstvu v kratkih bazenih v Atenah sta v polfinali nastopila tudi dva Slovenca in oba osvojila 14. mesti na 50 m prsno. Nataša Kejžar je razdaljo preplavala v 32,28 sekunde, Emil Tahirovič pa v 28,36 sekunde. Dopoldan je Kejžarjeva dosegla na tej razdalji nov državni rekord (31,90), Tahirovič pa ga je z 28,28 izenačil. Odlično formo je potrdila tudi preostala trojica Slovencev, ki je z osebnimi rekordi potrdila visoka pričakovanja pred nadaljevanjem. Plavalka Ljubljane Pia Prosen je bila na 50 m prsno 24. (34,15), Matic Lipovž je bil na 50 m prsno 25. (28,99), Blaž Medvešek pa na 50 m hrbtno 26. (25,92).
V nedeljo je bila za rajnega maša v v Mendozi. Udeležilo se je je nad 200 Slovencev. Popoldne je bila spominska proslava v dvorani. G. Hladnik je najprej orisal lik dragega pokojnika, nato pa je g. Celstin Jelenc s skioptičnimi slikami prikazal lepote slovenskih planin in veličino argentinskih gora.
V torek 14. marca je pohitelo 18 Slovencev na Kasteličev grob v Puente del Inca. Podpredsednik DS v Mendozi Pavel Božnar je položil venec na pokojnikov grob v imenu slovenske skupine v Mendozi, nato pa je g. Stanko Skvarča daroval za rajnega mašo v kapeli.
Skupina Slovencev iz Buenos Airesa je nato obiskala še San Luis in San Juan. V San Juanu so naleteli na precej staronasel-jencev, v San Luisu pa so pozdravili slovenske bogoslovce in njihove profesorje ter slovenske družine, ki so tamkaj našle svoje bivališče in sedaj že kar zadovoljno žive.
namreč potekala strogo po vojaških pravilih in merilih. Ob povratku v Bariloče, ko so zmagovalce počastili s priznanji in odlikovanji, je poveljnik posebno pohvalil štiri tpje zastopnike, med njimi Ručigaja.
Janez Mežnar, ki je bil ob prihodu in potem spet za tolmača, je Marjana ob povratku pogostil z asadom in povabil še nekaj sorodnikov. Tako smo še v domačem krogu proslavili ta miroijubni podvig slovenske vojske. Zelo dobro smo se njeli v pogovoru in prišli do gotovosti, da smo v daljnem sorodstvu. Njegova rodbina namreč izhaja iz Dobena nad Mengšom, od koder je tudi moja prababica Ručigaj-
V naslednjih dneh mu je Poli Rezelj razkazal lepote bariloške pokrajine. Za slovo smo se pa dobili na Catedralu ob taroku, prigrizku in prijaznem pomenku.
Vinko Rode
Osebne novice
Rojstvo. V soboto 11. marca je bila rojena Viktorija Jerovšek, hčerka Marka in ge Monike roj. Mehle.
Vsem iskreno čestitamo!
Krst. V nedeljo, 19. marca, je bil krščen v cerkvi Marije Pomagaj Nikolaj Oblak, sin Tonija in ge. Tinke roj. Loboda. Botra sta bila ga. Irenka Smrdelj in dr. Matjaž Ravnik, krstil je prelat Jože Škerbec.
Čestitamo!
Poroka. V soboto, 11. marca, sta se poročila v cerkvi Marije Pomočnice v Ramos Mejiji Peter Oblak in Claudia Rodriguez. Priče so bili njuni starši, poročil pa je župnik Tone Rant SDB.
Naše čestitke!
Smrt: Umrl je v Carmen de Patagones Roman Pavlin (76).
Naj počiva v miru!
Nov diplomant. Kinesiolog Andrej Hrovat je z univerze Ledida, Cataluna, Barcelona, prejel diplomo z naslovom „Ma-ster en administration y organizacion de-portiva”.
Čestitamo!
Svobodna Slovenija, št.12;
13. marca 1850
Aconcagua 2000
Mali oglasi |
ESTUDIO dc AGRIMF.NSURA (Pcia. de Bs. As.) ING. VLAHO - Te!.- 4755-8205 - Estado Parcelario -Subdivision - Unificacidn - Mensura - Usucapcion TURIZEM
Oddajam bungalov in stanovanja v Villa Cate-dral, Bariloche. Uživa,]Le mime počitnice v najlepši naravi in po ugodni ceni. Kličite na Tel: 02944 424978.
Tel. 4441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva v V hotelov, nitjem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ARHITEKTI Arq. Carlos E. Kostka. Vivienda y comercio. Asesora-miento tecnico en Capital y Provincia. Sarandi 148 Capital; Tel.Fax 4 224-3968.
ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 4382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. “E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 4613-1300 Dr. Hčctor Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Hipolito Yrigoyen 2548, 2° of. 4, San Justo. Tel. 4482-5624.
FOTOGRAF Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10.- Garibaldi 2308 - B1753GWN Villa Luzuriaga - Tel.: 4659-2060 -E-mail: marko@pinos.com
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcučnaga 77 -B1704FOA Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bmč. Mitre 97 -B1704EUA Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejia - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Reptiblica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Miha Gaser).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (ga. Milena Skale).
SLOGA — PODRUŽNICA CARAPACHAY Slovenski dom - Dra. Grierson 3837 - Uraduje vsako nedeljo od 11. do 13. ure (ga. Andrejka Papež Cordoba).
ZEDINJENA SLOVENIJA
Slovenski otroški zbor
pod vodstvom gdč. Marte Selan
bo pričel letošnje delovanje v torek, 4. aprila, ob 18.30 v prostorih Slomškovega doma.
Vabimo pevčke, od 7. leta starosti dalje, tudi one, ki doslej še niso člani zbora. Vaja vsak torek od 18.30 do 20. ure.
O	FRANQUEO PAGADO	
o S t*-o B H C.	Cuenta N° 7211	
o	Registro Nac. de la Propiedad	
<	Intelectual N° 881153	
		
		
MARIJAN SCHIFFRER V GORICI, TRSTU IN ČEDADU
Predsednik in podpredsednik komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Marijan Schiffrer in Davorin Terčon sta bila 16. t.m. na obisku v Čedadu, Gorici in Trstu, kjer sta se s predstavniki zamejskih društev in krovnih organizacij slovenske mapjšine v sosednji Italiji pogovarjala o finančnih težavah, s katerimi se te soočajo pri svojem delu, ter o sprejemanju osnutka zakona o zaščiti Slovencev v Italiji.
Schiffrer in Terčon sta srečala najprej s predstavniki (duhovniške) Zadruge Dom iz Čedada, ki izdaja časopis Dom, in se seznanila z njenimi finančnimi težavami, zaradi katerih bo moral prenehati izhajati. Zatem sta obiskala Kulturni center Lojze Bratuž in Katoliško tiskovno društvo v Gorici in se seznanila s težavami pri obnovi prostorov. Srečala sta se še s predsednikoma Slovenske kultumo-gospodarske zveze (le-vičarsča) in Sveta slovenskih organizacij (katoliška), Rudijem Pavšičem in Sergijem Pahorjem.
ZAHTEVAN DRNOVŠKOV ODSTOP
Ko je predsednik SLS Marjan Podobnik sporočil slovenskemu premieru, da bo njegova stranka 15. aprila zapustila vladno koalicijo, so nekateri predlagali Janezu Drnovšku, naj nemudoma odstopi, da se Slovenija „ne bi blamirala pred Evropo in tako pokazala, da ni zrela za vključitev v EZ“.
Če se bo Drnovšek opredelil za manjšinsko vlado, utegne imeti velike probleme z desnim blokom ne glede na obijube desnice, da mu ne bo povzročala dodatnih težav.
Na primer pri zakonu o denacionalizaciji zaradi terjatev slovenske katoliške Cerkve.
Obvestila
Slovenski pevski zbor Gallus
želi izpopolniti zasedbo z naslednjimi glasovi: soprani tenorji baritoni
Prijave na telefon: 4 651-2001 ali 4 638-1430
t
Vdani v božjo voljo sporočamo prijateljem in znancem, da je 9. marca mimo v Gospodu zaspal, star 79 let, naš dragi mož, stari oče in brat
dr. Vojko Arko
Prisrčno se zahvaljnjemo vsem, ki so ga v bolezni obiskali, prišli kropit in ga spremljali na zadr\ji poti.
Žalujoči: žena Milena sin Tonček
sinovi Gregor, Klemen y Tomaž z družinami sestra dr. Irena
Spominjajmo se ga v molitvi
Bariloche, Slovenija, Kanada.
SOBOTA, 25. marca:
Redni občni zbor Sloge ob 19. uri v Slovenskem domu v Carapachayu. NEDELJA, 26. marca:
V Slovenskem domu v San Martinu
ob 10.30 redbni občni zbor.
Občni zbor Zedinjene Slovenije, ob
9.30 v Slovenski hiši.
48. Občni zbor Društva Slovenska
vas, v Hladnikovem domu ob 17. uri. SREDA, 29. marca:
Učiteljska seja v Slovenski hiši ob 20.
uri.
NEDELJA, 2. aprila:
V Našem domu v San Justo Občni zbor po maši. Potem kosilo krajevne Zveze slovenskih mater in žena.
SREDA, 5. aprila:
Redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena, nato razgovor s prelatom Jožetom Škerbcem ob 17, v Slovenski hiši. NEDELJA, 9. aprila:
Na Pristavi po maši Občni zbor.
V Bariločah enodnevni izlet izlet pod Skalco in čiščenje gorske steze.
NEDELJA, 16. aprila:
Cvetna nedelja. Praznični obredi pri vseh slovenskih mašah.
V Rožmanovem domu maša, blagoslov butaric in oljk, nato skupno kosilo.
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 C1407GSR BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421 e-mail: esloveniau@elsitio.net e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 60; pri pošiljanju po pošti pa $ 75; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 80 USA dol. za vse države.
Čeke na ime “Eslovenia Libre“ ~^)
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAfICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4307-1044 - Fax: 4307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
20. marca	2000
1 dolar	207,92	SIT tolarjev
1 marka	102,81	SIT tolarjev
100 lir	10,39	SIT tolarjev
NE ZGREŠITE CILJA!
Poglavitno je: Ne zgrešite cilja!
Mi vam bomo pomagali, da ga dosežete. Nabavite si Karto SLOGA, ki je pogoj za vrsto uslug in ugodnosti. Denar naložite varno in donosno v SLOGI. Svoje nakupe pa opravite z našo kreditno kartico
MASTER CARD - CARTA SLOGA
Nabavite si jo v naši glavni pisarni:
Bme. Mitre 97, Ramos Mejia.
Telefon za vas: 4656-6565
SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOČ!
Gospod ga je poklical po težki in dolgi bolezni.
10. marca je umrl
Janez Langus
UPOKOJENI ŽUPNIK IZ CASANOVE
Prisrčna hvala vsem, ki so ga spremili pri pogrebu. Žalpjoči:
brata duhovnika: Primož in Jure; sestre: Marta, Cvetka in Tonka
s svaki in nečaki. Nty počiva v miru!