101
Iz državnega zbora.
Proračun naučnega ministerstva.
V zadnjem lista „Novic" poročali smo že o govorih poslancev Fuss in kneza Lichtenstein-a, in pa o vsebini njunih govorov.
Danes omeniti nam je le še, da je bil vtis Lich-tensteinovega govora velikansk. Knez je razorožil svoje nasprotnike s tem, da je nadrobno opisal, kaj namerava predlog njegov dalje z dokazi, da je naravna pravica stanšev in cerkve v prvi vrsti voditi odgojo otrok in pa z državo skupno vrediti in nadzorovati poduk v ljudski šoli. Dokazal je, da imajo države krog nas razun Laške in Francoske, vse verske šole in ves govor njegov bil je tako jasen, Hadnokrven in z duševne višine doli govorjen, da se je predgovornik, zelo ošabno jezičen profesor Fuss čutil kar poparjenega, mplega.
Ve)'kansk uti* Lichtensteiivovega govora čutil se je v celi zbornici in v časništvu in sledil je razun mla-dočeskega Greger-ja, pri vsih paslednjih govornikih. Malo srčno govoril je prvi govornik za Lichtenstein-om, nemškega Schulverein-a kolovodja Weitloff in videlo se je, da predpripravljen govor njegov je meril samo na ono, kar so nasprotni časniki pisali o Lichtensteinovem
102
predlogu   pa ne na pred v*»em  odločilna pojasnila pred-lagateljeve.
Drugi dan, minulo sredo 20. marca govoril je prvi vpokojeoi šolski vodja Lipert, hud Nemec s Češke, večinoma stvarno in primeroma mirno, s tem nasprotujoč Liehtenstein-u, da je navajal nekatere nesposobnosti, ki so se nahajala med duhovništvam katoliške cerkve. Ko se potem k besedi oglasi naučni minister Gautsch, zbrali so se radovedni skoraj vsi poslanci v zbornici krog ministerskih stolov, ker se je sploh pričakovalo, da se minister v imenu vlade izreče, kako se ona stavlja nasproti predlogam, ki merijo na prevstrojenje ljudske šole.
Minister je dolgo govoril o mnogo drugih rečeh, pa konečno govoril je tudi, akoravno nekoliko prikrito — vendar razumljivo o ljudski šoli;  rekel je med drugim:
„Vse te zadeve pa se naravno zad umaknejo nasproti vprašanju, katero se je včeraj pričelo razpravljati od več govornikov z različnih strani te visoke zbornice, pred vprašaDJem o vredbi naše ljudske šole. Prav tako malo, kakor bi mogel dopustiti, da se naša ljudska šola vredi po željah ene same stranke se Le morem staviti na stališče, ki se očividno deli od mnogo gospodov leve strani te visoke zbornice, na stališče, da je uprava naše ljudske šole brez napak in da toraj naš zakono ljudski šoli nikakor ne potrebuje premembe. — -------ako ravno pripoznavam prednosti naše šolske postave in pa vspehe, ki so se dosegli na tem polji, moram vendar visoki zbornici očitno izreči, da naša ljudsko-šolska postava prenaša prememb in to na več kot eno stran."
»Včeraj se je v tej visoki zbornici v zelo zanimivem govoru, katerega bi skoraj imenoval pojasnilo (komentar) k znanemu šolskemu predloga ravno tistega gospoda govornika, ne glede na razvoj njegovega načelnega stališča, navedla vrsta pritožb nasproti posameznim na-redbam in dogodbam v naši ljudski šoli, katere po mojem mnenji zaslužijo popolni ozir." (Cujte, čujte, in gibanje na levici.)
„Vendar pa moram opomniti, da ono, kar se je tukaj reklo posebej o duhu, ki navdaja en del našega učiteljstva, o izjavah, katerih ne morem drugače kot najodločnejše obsojati, vendar morebiti v tej meri ne velja o našem učiteljstvu sploh. Visoka zbornica mi ne bode zamerila, ako v tem trenutku tudi najdem besedo za naše učiteljstvo, ker ne smem prezirati, da velik del teh učiteljev v najtežavnejših razmerah hvalevredno spolnuje svojo dolžnost.
Naša ljudska šola ima spolnovati dve veliki nalogi: odgojo in poduk. Namenoma stavim odgojo v prvo vrsto, ker mislim, da se na tem polji naša ljudska šola da bistveno zboljšati. Od srečne rešitve teh dveh nalog je v državi odvisnega neskončno veliko, in kdor je kakor jaz mnenja, da se duševna vojna moč države opira na šolo, moral bo priznati, da pomenja rešitev tega vprašanja — vprašanje obstanka za državo.
To vprašanje stopilo bode enega dne v spremstvu cele vrste d nizih vprašanj pred visoko zbornico (čujte čujte! gibanje na levici) — pravim: stopilo bode enega dne pred to visoko zbornico, in takrat dognala se bode borba med nasprotji, ki se nahajajo v tej visoki zbornici, in ki so se včeraj odločno pokazali. Takrat bode naučni minister svoje stališče tudi na drobno označil (gibanje na levici), — on bode oddal svoj glas. (Gibanje in mrmranje na levici). Oddal bode svoj glas po svojem prepričanji m brez vsakega pridržka. On bode varoval pravice države pri šoli, kar pri njej država zahtevati sme in zahtevati mora: po moči splošno in najboljše ljudsko-šolsko izobraženje. Zasto* pal bode šolo v tej visoki zbornici kot njen goreč prijatelj brez ozira na posledice, ki bi mogle iz njegove izjave ;nastati za njegov stanje. Takrat bodete tudi na tem mestu našli, ne sicer kakor je včeraj rekel en govornik zastopnika njegovega Veličanstva cesarja — ker minister to ni — temveč svetovalca krone, ki si je zavest svoje odgovornosti, ne stvar kneza Lichten-steina, pa tudi ne stvar čestite opozicije. (Dobro, dobro na de*ni.)
Čast mi je danes v četrto zastopati v tej visoki zbornici državni proračun naučnega ministerstva. Ta čas v resnici ni bilo premalo težav in borb in pobli-skavanje v tej razpravi kaže bližanje viharjev. Nič manj pa se bodem stalno držal onih načel, katera so me vodila do sedaj, visoko staviti skrb za državo, opravila svojega oddelka stvarno voditi, odgojo in poduk po vsi moči povzdigovati in pa zahtevam vsih narodov naše domovine glede državnih pripomočkov za izobraževanje v smislu poravnajoče pravičnosti vstrezati.^ (Dobro, dobro na desnici, ugovarjanje na levici, živahno trajno gibanje v celi zbornici.)
Za ministrom govoril je staroceški poslanec Adamek ki je v obširnem temeljito podprtem govoru razkladal težave češkega šolstva, ki je očital vladi, da veliko premalo skrbi za češke šole, posebno vspešno pa se je obračal zopor delovanje nemškega Schulverein-a, ki ne brani Nemcev temveč ponemčava Slovane, ker sprejema v svoje šole med Čehi po 17%' med Slovenci pa celo po 27*5% vsih šolarjev, med tem ko nasproti Čehi in Slovenci načeloma ne sprejemajo v šole svojih narodnih društev nobenega Nemca.