Maturanti iz šol v občini Center o veselih trenutkih in o težavah
Ob koncu maja in v začetku junija srečujemo na cestah hrupne povorke maturantov. Kako razigrani se nam zdijo, ko beremo njihove lepake s šaljivimi osrnrtnicami, ko po-slušamo njihov Gaudeamus in šaljive litanije, v katerih si privoščijo profesorje, in ko opazujemo njihove norčije. Ob-našajo se, kot da ne bi imeli nobene druge skrbi razen maturantskega plesa, valete in pa tega, kam bi šli na matu-ritetni izlet. Toda videz vara. Pogovarjali smo se z letoš-njimi maturanti srednjih šol v občini Center in se prepri-čali, da imajo svoje skrbi in težave.
Ko se maturanti v povorkah razkazujejo po ulicah, je pred njimi res nekaj tednov počit-nic, a te so le zatišje pred ne-vihto. Vse — razan odličnjakov, ki dobijo zrelostni izpit avto-matično — čaka matura. Se-stavljajo jo šfeirje težki izpiti (dva sta razdeljena na pisme-ni in ustni del, dva sta samo ustna), na katerih morajo stro-gim komisdjam profesorjev do-kazati, da so res zreli. Le ka-ko so lahko na obhodih po me stu tako sproščeni, ko jih naj hujše vendar še čaka?
So pač mladi. Prav zato med svojim pohodom marsikdaj po-zabijo celo na to, da praznuje-jo dan, ko jim bo uradino pri-znana zrelost — njihove norči-je je marsikdaj ne dokazujejo. (Ali je kdo izmed njih, ki so trosili riž po razredih, šolskih hodnlkih in cestah, pomislil, da vlada v preoejšnjem delu sveta lakota?) Toda ne moraliziraj-mo! Matura je enkrat v življe-nju, pravimo, zato maturantom oprostimo vse.
Na srednje šole v občini Center je bilo letos vpisanih 1050 dijakov — in sicer 224 na II. gimnazaji, 182 na girrunaziji Poljane, 118 na gimnaziji peda-goške smeri, 247 na ekonomski srednji šoli, 110 na tehniški srednji šoli elektro stroke, 114 na šolah zdravstvenega šolske-ga centra in 55 na šoli za obli-kovanje.
Na vseh srednjih šolah v ob-6ini Center je četrte razrede iz-delalo 932 dijakov ali okrog 89 odstotkov. 91 dijakov se bo po-tilo jeseni na popravnih izpitih, 16 pa jih je imelo več kot dve nezadostni oceni. Odličnjakov je precej: 120 ali 11,4 odstatka. Največ jih je na II. gimnaziji: kar 40 ali več kot 18 odstotkov vseh dijakov v četrtih razre-dih. Tem srečnežem ne bo tre-ba na maturo.
Te dni slišimo marsikaterega maturanta, kako zabavlja čez maturo. »Ne nasprotujem ma-turi, ker jo moram zdaj oprav-ljafci,« je — da ne bi bilo ne-sporazumov — poudaril Tomaž Terček iz 4. g na II. gimnazriji. »Toda tisto učenje zadnjih de-set dni po mojem mnenju nima smisla. To je samo mučenje di-jakov. Vse, kar se takrat na hi-tro naučiš, takoj spet pozabiš.«
Bes je, da profesor na matu-ritetnih izpitih verjetrao ne bo zvedel nič novega o zmožnostih in prihodnosti svojih dijakov-Res je tudi, da bo precej tega, kar se četrtošolcd zdaj s tako vnemo gulijo, kaj hitro izpuh-telo iz njihovih glav. Vendar vi-di marsikdo v maituri tudi ko-ristne strani. Ne gre za to, da bi profesorji na tem izpitu pre-verjali znanje dijakov, pač pa da dijaki sami preizkusijo svo-je moči.
Mare Smolej, četrtošolec s poljanske gimnazije, je rekel: »Matura je v bistvu neumna stvar. Enkrat si določeno snov že znal, zdaj pa se jo moraš naučitd še enkrat. Koristno pa je, da moraš v kratkem času predelati veliko snovi. Ne pre-ostane ti nič drugega, kot da si narediš dober sistem. Tako se približaš unaverzitetnemu nači-nu dela.«
Podobno misli direktor po-ljanske gimnazije Franček Bo-hanec: »Na koncu gimnazije, kot pika na i, mora biti nekaj. Snov, ki jo profesorji sprašuje-jo v razredih, je silno razdrob-ljena. Zdaj je prva priložnost, da lahko dijak naenkrat odgo-varja na velike sklope snovi. če bi bilo tako že v razredu, bi bi-la matura lahko le formalnost. Toda tako ni. Zato je takšna matura, kot je zdaj, prava pri-
prava na univeraitetni način študija.«
Profesorji, s katertmi smo govorili, so nam povedali, da na maturi ne pričakujejo novih od-kritij o svojih dijakih. V štiirih letih so jih dovolj dobro spo-znali. Tisti, ki je izdelal četrti razred, je svoje sposobnosti že dokazal. Zgodi se sicer, da na maturi kdo odpove iz enega ali celo dveh predmetov. Toda navadno potem jeseni na po-pravnih izpitih maturo vemdar-le napravi. Nekateri profesorji so tudi priznali, da dijakom na izpitih malce prišepetavajo in jim pomagajo, če se kje zatak-ne. Ne moremo pa povedati, kdo nam je to povedal — da se ne bi kdo izmed dijakov pre-več zanašal na profesorjevo po-moč. Navsezadnje se vendarle meri njegovo znanje in mora sam dokazati, da zasluži zre-lostni izpit.
Ko bodo maturanti opravili še ta naporni zakljudni preiz-kus, se bodo poslovili od let, ki jih mi vsi, ki smo končali šo-lanje, imenujemo najlepša leta življenja. Ali pa so leta na sred-njl šoli lepa tudi za tdste, ki gu-lijo šolske klopi? Ali se nam ne zdijo Iepa šele čez nekaj let, ko se jih nostalgično spominjamo?
Gimnazijoi imajo čez gimna-zijo kup pritožb. Pravijo, da se morajo »piflatd« snov za ocene, ki je ne bodo rabili nikoli v ži-vljenju. Pritožujejo se, da je snov nezanimiva in po era stra-ni premalo poglobljena, po dru-gi pa se preveč spušča v po-drobnosti. Potem so tu še pro-fesorji, kii nimajo posluha za modne in druge muhe mladih. Doma pa jihdržijo na vajetih starši, ki so očitno pozabili, da so bili tudi sami nekoč mladi. (Ald pa tega sploh niso pozabi-li in samo želijo obvarovati otroke, da ne bi ponavljali nji-hovih napak?)
Darinka Legat s pedagoške gimnazije je rekla: »Do zdaj ni-sem občutila kaj posebnega. Do sedemnajstega ali osemnajste-ga leta te starši trdo držijo. Ko prideš na gimnazijo, se je bo-jiš. V začetku se ti zdi vse ta-ko ogromno. Zdi se ti, da ne boš mogel zdelovati. No, potem se navadiš in v drugem letniku se aktivnejši vključijo v izven-šolske dijavnosti. S tem pa sa jemljejo prav tisto, zaradi če-sar verjetno Ijudje pravijo, da so leta šolanja najlepša. Pri tem verjetno mislijo na prosti čas. šola je pač šola — na njej ni nič posebnega. Vedno si ne-kako utesnjen. Mogoče se čez deset let spominjaš in spoznaš, da je bilo pravzaprav prijetno, ko ti je nekdo govoril, to in to moraš narediti. Kasneje si mo-raš določiti cilje sam. V gimna-ziji ti je pa vse servirano.«
A vendarle se zdi vedini ma-turantov, da so gimnazijska le-ta lepa. Mare Smolej iz 4. f. na poljanski gimnazdji je rekel: »Ne vem, kakšna sq kasnejša leta, toda jaz sem gimnazijska leta lepo preživel. Nikoli se ni-sem preveč učil. če si kolikor toliko inteligenten, se ti na gi-mnaziji sploh ni treba dosti učiti. če si nekaj zapomniš v šoli, pa še sam nekaj veš, dobiš takoj trojko. Razen tega je na gimnaziji dovolj, če poveš to, kar je rekel profesor.«
Zanimivo, da se je Mare kot mnogi drugi gimnazijci, s ka-terimi smo govorili, po drugi strand zavzemal za več indivi-dualnega dela na gimnaziji, skratka, taka gimnazija, kot je, se jim zdi skoraj prelahka. Res pa je, kot pravi Mare: »Ravno zaradi takega načina učenja, kot je sedanji, prideš lepo sko-zi. Gimnazija te    sili   h   kiam-
panjsikemu učenju. Pravijo, naj bi bil vsak dijak vsako uro pri-pravljen, ampak v resnici se sproti ne uči skoro nobeden.« Maretov sošolec Matjaž Bizjak pa je še dodal: »Po mojem so nekateri profesorji sami prišli do tega, da ni mogoče biti pri-pravljen šest predmetov vsak dan.
Seveda pa se srednješolcem ne zdi edina prednost šolskih let lagodno in brezskrbno živ-ljenje. Razredi na gimnazdjah in drugih srednjih šolah so pravzaprav drnžbe prijateljev, ki so po šolski dolžnosti sku-paj mnogo ur tedensko. Seve-da v nekafcerih razredih dijaki med sabo tekmujejo in skrbi-jo predvsem vsak zase, toda v večini razredov je tovarištvo močno. V takah razredih ima vsak dijak svoje mesto in lah-ko računa na pomoč tovarišev, če bi jo potreboval. Kot je re-kla Jadramka Vrh s pedagoške gimnazije: »Ogromno mi pome-ni že sam razredni kolektiv. V razredu se počutim domačo — že to je vrednota.«
Slovo od gimnazijskdh klopi nalaga maturantom bdločitev, ki je včasih kaj težka — kakš-na bo njihova nadaljnja pot. Ali bodo šli študirat — in če bodo šli, kaj bodo študirali. Za marsikoga je to zelo hud problem. Ni redek četrtošolec na gimnaziji, ki si v začetku ju-nija še ni na jasnem, kaj bo šel študirat. Starši dostikrat obu-pujejo nad takšno lahkomisel-nostjo. Toda tisti, ki okleva, ni vedno lahkomiseln. Včasdh je breme odločitve tako težko, da človeka hromi.
V anketi, kj jo je opravil Ko-munalni zavod za zaposlovanje na II. gimnaziji, je 146 četrto-šolcev (ali 65 odstotkov) zapi-salo, da bi se o izbiri študija radi posvetovali s strokovnja-kom. Nemogoče je, da dobra polovica vseh četrtošolcev ne bi bila zmožna sama oceniti, kak-šen študij bi jih veselil. Nasve-ta strokoivnjaka si torej želijo iz drugačnega razloga-
Tudi Mare Smolej s pcljan-ske gimnazije je šel po nasvet na Komunalni zavod za zapo-slovanje. »Na zavod nisem šel, ker ne bi vedel, kaj me veseli,« je poudaril. »že dalj časa sem bil odločen, da bi najraje študi-ral filozofijo. Tcxia imel sem pomisleke. Sam v sebi nisem bil popolnoma trden. Okleval sem ravno zato, ker je šlo za filozofijo. Ta študij bi me ve-selil. Hotel pa sem se prepri-čati, ali sem sposoben zaaij ald ne. Zdi se mi, da se vsak, ki končuje gimnazijo, boji, ali je sposob^n m študij, ki si ga iz-bira, ali ne.«
Pri dijakih srednjih strokov-nih šol te dileme niso tako hu-de. Večina dijakov teh šol je drugačna od gimnazijcev. O tem je rekel ravnatelj Zdraivst-venega šolskega centra, Jaro Komao: »Naši diiski sn nrpi' tični stvarni ljudje. Njihova druga zanimanja, razen za stro-ko, so majhna. Med njimi je malo takih, ki bi imeli razvito domišljijo — to opažajo zlasti slavisti.«
Te dijake že šola satna usmerja v poklic. Tudi če se po maturi odločijo za študij, večinoma izbirajo študijske smeri podobnih strok, za kate-ro so se bili odločili že na sred-nji šoli. S tem pa seveda še ni reoeno, da maturanti srednjih strokovmih šol nimajo nobenih problemov z njihovo nadaljnjo potjo. Na ekonomski srednji šoli je v anketi o nadaljnji živ-ljenjski poti dobra tretjina di-jakov zapisala, da ne vedo, če bodo šli študirat- Tako visok odstotek oktevajočih je vodstvo šole res presenetil. Toda izka-zalo se je, da dijaki ne okleva-jo, ker se ne bi mogld odločiti za študijsko smer, pač pa zato, ker ne vedo, Oe jim bo štipendi-tor dovolil nadaljevanje štu-dija.
Za dijake ekonomske srednje šole je to lahko hud problem. Povpraševanje po kadrih s to izobrazbo je veliko, na šoli pa je dobra polovica dijaikov iz de-
lavskih in kmečkih družin, ki jim šolanje omogočajo štipen-dije, saj jih starši ne bi mogli vzdrževati. Če zahteva štLpendi-tor vrnitev štipendije, je to za-nje nepremagljiva ovira in štu-diju se morajo odreči.
Toda čeprav štipenditorji na-vadno želijo, da bi se maturan-ta čirnprej zaposlili, večinoma le najdejo rešitev. IJetos se je prvič zgodilo, da je Ljubljanska banka vpra&ala za. mnenje o treh svojih štipendistih, ki so želeli &tudirati. Vodstvo šole je tega zelo veselo. Če bo tako so-delovanje postalo ustfcaljena praksa, bodo lahko dosegli, da bodo študij nadaljevali tisti dijaki, ki so zares najbolj spo-sobni in najbolj marljivi.
Maturanti gimnazij pa se sre-čujejo z drugačnimi težavami. Te šole nudijo namred splošno osnovo za študij na unlverzi. Tistemu, ki uspešno konča gim-nazijo, se odpira toliko vrat, da se je res težko odločiti. Vodstvi obeh gimnazij v občini Center se tega zavedata, zato sta po-skrbeli za temeljito poklicno vzgojo.
Na poljansko gimnazijo so povabili stroikovnjake Komu-nalnega zavoda za zaposlova-nje, da so dijakom predavali o študiju na univerzi in o razmih poklicih. Februarja so imeli di-jaki prost dan, da so lahko obi-skali fakultete, ki so takrat od-prle vrata gimnazijcem, da so se lahko seznanili s &tudijem. Dija.ki so se za to precej zani-mali. Poučeni so bili tudi o možnostih za štipendije in študentskih posojilih.
Na II. gimnaziji so v letoš-njem šolskem letu prvič imell psihološko posvetovalnico ta študijsko ter poklicno usmer-janje. Za študijsko in pokliano usmerjanje je skrbela profeso-rioa Danica Podmenik. 2e v pr-vem polletju so povabili stro-kovnjaka Komunalnega zavoda za zaposlovanje, da je četrto-šoloem predaval »O prehodu gimnazijcev na univerzitetni študij«. Tudi starše so na rodi-teljskih sestankih opozorill na potrebo po poklicnem usmer-janju.
Seveda se je tudi ll. gimna-zija vključila v informativni dan na fakultetah. Obenem so tudi povabili svoje bivše dija-ke, ki zdaj študirajo na univer-zi, da so prišli v šolo in odgo-varjali na vprašanja četrtošol-cev. Dijaki so bili s tem zelo zadovoljni, saj pred svojimi nekdainjiml vrstnikl niso čutili zadrege, ki so jo morda imeli med obiskom na f akultetah.
Vodstvo II. gimnazije se predvsem trudi, da bi svoje di-jake čimprej pripravili do raz-mišl.janja o poklicu. Letos bo-do že dijakom tretjih razredov razdelild knjigo o visokošol-skem študiju, da jo bodo pre-gledali med počitnicami.
S prihodnjim letom namera-vajo tudi začeti spremljati svo-je dijake na univerzl. Zanima jih, za kakšen študdj se bodo odločali. Tako bodo lahko ugo-tovili, koliko bodo držali njihovi odgovori v anketi Ko-munalnega zavoda za zaposlo-vanje in koliko je morda nanje vplivalo poklicno usmerjanje, da so odločitev spremenili. Obenem pričakujejo, da bodo študenti povedali, kje so šibke točke gimnazijskega učnega programa — kje dobijo prema-lo znanja in kaj bi se dalo brez škode črtati.
Kljub. vsemu, kar šola stori za poklicno usmerjanje, pa se
Gorazd Hlebanja, II. gimnazi-
ja, 4. g
mora nazadnje vsak dijak sam odločiti. »Jaz se do danes ni-sem odločil, kaj bom delai na-prej,« mi je rekel Gorazd Hle-banja z II. gimnazije. »Zanima-jo me razne stvari. res je — če sem samokritifien — da za ne-katere nisem nadarjen, za dru-ge pa recimo sem. Odločil se bom, ko bo vpis. Mogoče bom šel na kako testiranje. Opažam, da sem vedno bolj negotov, čimveč razmišljam.« Vseeno je s prepričanjem pristavil: »Te-ga, da se še nisem odločdl, ne jemljem tragično.«
Kaj pa starši — ali jih to od-lašanje nič ne skrbi?
»Staršem sem že čdsto na za^ četku povedal, da se v moj študij nimajo kaj vmešavati,« mi je samozavestno odgovaril.
Tako so letošnji maturantd — in taki so bili maturanti že od nekdaj — sila samozavestni, morda na videz lahkomiselni, vendar jih je vsaj vedina zelo resnih in odgovornih. Vsaka ge-neracija pač prinaša svoj svet, svoje nazore — prav tako kot svojo modo. Morda so letošnji maturantl na prvi pogled kaj drugačni, v bistvu pa so vedno enaki. Tudi njihove težave so vedno presenetljivo emafce — in prav tako   njihove   radosti.
Izdaja občinska konferenca SZDL, Ljubljana-Center — Ureja uredniški odbor: Jože Benčina, Ludvik Burgei (gl. urednik), Lojze Cepuš, Vlajko Krivokapič, Jože šircelj (odg. urednik), Blaž Matekovič, Jože Pacel? (predsednik ur. odbora), Tatjana Pust, Veljko Rak Franc Strle, Jože Šager, Rudi Veselič.
Tiska CGP »DELO« — časopis izhaja zadnji ponedeljek v mesecu — Oproščeno temeljnega davka po mnenju Sekretariata za informacije IS SRS z dne 13. II. 1973 številka 421—1/72