LJUBLJANA
18. JUNIJA 1970
Na obrtniški ravni
Razvoj znanosti in tehnike, nagel skok iz atomske v vesoljsko dobo, skratka koraki, o katerih je bilo pred nekaj desetletji težko sanjati, nas silijo razmišljati, ali je bilo v tem času dovolj storjenega za vzporeden tok vzgoje in izobraževanja, zlasti še v osnovni šoli. Vprašajmo se, ali je prešlo šolsko delo z reformnimi prizadevanji v novo — boljšo kvaliteto.
UČNI PRIPOMOČKI
Poleg občasne zamenjave že znanih učnih metod, manjših korektur predmetnika in učnega načrta in nižanje znanja s pomočjo zakona, ki dovoljuje napredovanje z negativno (prej dvema) oceno, pa še nekaj potuhe z dopolnilnim poukom, učitelju skoraj ni preostalo nikakršno sredstvo, ki bi mu pomagalo dvigniti znanje otrok (posebno pa še sposobnosti pridobivanja znanja), tisto znanje, ki je odločujoče pri napredovanju posameznika, kakor celotne družbe.
Ob veliki poplavi vsemogoče literarne plaže, stripov in slikanic je naravnost ponižujoče, da morajo učitelji zlasti nižjih razredov sami pripravljati razna učila, kot so npr. ilustracije ob obravnavi črk in številk, ilustracije beril, ceniki itd. Kako bi delala vzemimo zdravstvena služba, če bi si morali zdravniki in medicinske sestre sami pripravljati obliže, obveze, injekcijske igle... Tudi v lekarnah so včasih mešali in pripravljali zdravila, danes pa jih samo prodajajo. Upoštevati moramo tudi, da vsak učitelj ni sposoben izdelati dovolj kvalitetnega učila, ki bi odgovarjalo tudi estetskim normam, četudi bi se mu ne zdelo škoda časa. Veliko učiteljev naleti na težave pri poučevanju glasbenega pouka, ker nima instrumenta, ali pa plošč oz. magnetofona z ustreznimi trakovi. Ob preverjanju znanja nastajajo bistvene razlike v kriterijih, čeprav bi lahko imeli po temah izdelana enotna testna vprašanja.
Prav gotovo se bodo praktiki spomnili še nešteto stvari, ki bi jih lahko serijsko izdelovali za potrebe šol, da bi tako razbremenili učne moči nepotrebnega dela. Tako zapravljen čas bi učitelji raje porabili za kvalitetnejšo pripravo, mišljeno zlasti v širšem smislu (individualno strokovno izpopolnjevanje), ne pa na formalne zapiske, ki večidel spominjajo na cehovske izdelke. (Cehovstvo pa ubija veselje do dela in vodi k otope-vanju). Naj ob tem dodam, da bi bili lahko tudi podrobni učni načrti in celo večina priprav po temah sad (izdelek) strokovnih teamov. Trditev, da je samostojna izdelava podrobnega učnega načrta in formalne'priprave na pouk že zadostno jamstvo za uspešno delo v razredu, najbrž ne bi vzdržala kritike. Zelo podrobno pripravljen program tehničnega risanja za IV. in V. razred moje mnenje prepričljivo potrjuje. Nesporen dokaz za to je tudi usposabljanje vojakov v JLA po podrobno izdelanem programu, ki skupaj s ponazorili pripomore k zelo dobrim uspehom.
UČITELJEV DELOVNI DAN
Vzgojno izobraževalno delo zelo izčrpava učitelja, ki se pri svojem delu zares prizadeva. Poleg tega pa se sorazmerno hitro utrujajo tudi učenci, zaradi česar so potrebne krajše delovne ure (45 minut), krajši delavnik pa tudi daljši letni odmor. Tako tudi Temeljni zakon o delovnih razmerjih dopušča učnemu in vzgojnemu osebju toliko dopusta, kolikor trajajo šolske počitnice (67. člen).
Glede na letni odmor najbrž niso potrebne bistvene spremembe, še posebno zato, ker je — na žalost — malo daljši dopust za mnoge še edina privlačnost, da vstopajo v ta nedonosen poklic, oziroma da v njem ostanejo. Pač pa bi morali poizkušati spremeniti učiteljev delovni dan, kar bi mnoge prav gotovo zelo razburilo, saj smo naučeni nekega stoletnega reda (nereda?), ki pa je morebiti posledica neurejenih materialnih razmer in ne temelji na znanstvenih izsledkih. V preteklih in polpreteklih časih je bil tak delavnik sprejemljiv, v bodoče pa
ga bo prej ali slej treba zamenjati.
Priprave na pouk in ostalo delo, ki ga opravlja učitelj mimo učnih ur v razredu, bi se moralo izvajati v šolskih prostorih, kjer bi bila na razpolago vsa potrebna učila in literatura. Tedaj bi se tudi pokazalo, če niso učitelji s svojim delom preobremenjeni, tako da delajo več kot 42 ur tedensko, saj se mnogi pripravljajo na pouk v poznih večernih urah in so tako prikrajšani za prepotrebni nočni počitek.
Učiteljev strnjeni delavnik naj bi obsegal štiri učne ure, 30 do 45-minutni odmor za kosilo in dve uri za poprave nalog, za pripravo, za govorilne ure s starši in učenci, za priprave šolskih prireditev ipd. Tako bi lahko sleherni izrabil preostali čas za rekreacijo in strokovno izpopolnjevanje. Zavlačevanje priprave na pouk bi bilo onemogočeno, s tem pa tudi neprestana skrb za jutrišnji dan. Ob takem delavniku bi bilo počutje velike večine učiteljev ugodnejše, v šoli pa bi se pokazali vsaj malo boljši uspehi, boljši bi bili tudi notranji odnosi v kolektivih. — Tako bi lahko organizirali delo predvsem na urejenih centralnih šolah, medtem ko bi bile na manjših šolah določene težave.
STIMULACIJA
Vzrok za visoko resignacijo med prosvetnimi delavci (okrog 30 %) je tudi v nezadostni zadovoljitvi ambicij posameznika. Zelja po napredovanju daje delovni impulz posameznikom in skupinam. V prosvetnem poklicu tega ni. Edina stopnička je med učiteljem pripravnikom in učiteljem (s strokovnim izpitom). To drugo stopnjo lahko pripravnik doseže v dveh letih. Od tedaj pa do upokojitve ne napreduje več, razen če postane za kako leto ravnatelj ali pedagoški svetovalec, kar pa pomeni spremembo osnovne dejavnosti.
Da bi vsaj do neke mere zadostili ambicijam, bi morali k nazivu učitelj dodajati nekaj pridevnikov, ki bi učitelje glede na delovno dobo in delovne uspehe v določenem smislu diferencirali in vzpodbujali. V starejši literaturi naletimo na nazive: pomožni učitelj, učitelj in nadučitelj. Ti termini danes ne bi ustrezali, poiskati bi bilo potrebno nove. Istočasno pa bi bili taki nazivi povezani z določenimi ugodnostmi po pravilniku o delitvi OD.
NAMESTO ZAKLJUČKA
Če bo ta prispevek vzpodbudil prosvetne delavce k razmišljanju o nakazanih vprašanjih, bo vsakokor dosegel svoj namen.
Branko Rot
Petdnevni delovni teden v šolah se vse bolj uveljavlja
Prihodnje šolsko leto bo še kakih 200 šol več delalo po novem šolskem koledarju
Kot smo slišali, namerava v septembru preiti v Sloveniji še na okrog 200 osnovnih in še nekatere druge šole na delo po novem šolskem koledarju — na petdnevni delovni teden. Vsekakor je zanimivo, da se je eksperiment (po začasnem novem šolskem koledarju je letos delalo 10 osnovnih šol, tri posebne šole in osem gimnazij) tako uveljavil, da bo v prihodnjem šolskem letu že zajel dobršen del našega šolstva. (Začetek eksperimenta sega v drugo polletje šolskega leta 1961-68.)
Na posvetu o delu šol s pet- nam pokaže razlika v organizaci-dnevnim delovnim tednom, ki so ji in delovnem ritmu ob analizi ga 9. junija tl. pripravili Zavod gradiva, s pomočjo katere lahko za šolstvo SRS, Pedagoški insti- vrednotimo potek dela v šolskem tut in republiški sekretariat za letu.
prosveto in kulturo, so predstavniki šol, ki so letos poskusno delale po novem koledarju, pripovedovali o svojih izkušnjah, o dobrih in slabih straneh nove razporeditve šolskega dela (slabih smo slišali znatno manj kot dobrih); skoraj vsi po vrsti so se strinjali z ugotovitvami, ki so deloma tudi že napisane v našem strokovnem tisku, da so uspehi dela po novem v vzgojnoizobra
Ob teh rezultatih lahko pridemo do splošnih zaključkov, ki pa so lahko le preliminarni, saj se
našem geografskem območju in terpretacija novegasšolskega kopa zaradi močnega naraščanja ledarja predvsem s funkcional-delovnih obremenitev v šolskem no-operativnega vidika, ki bi jo delu v tem času. Šolski koledar moral aktiv ravnateljev šol ob bi moral upoštevati tudi različne prehodu na petdnevni delovni načine življenja šolskega okoliša, teden spoznati in ob njej podrob-zlasti življenja kmečkih otrok; neje razpravljati, da se ne bodo določilo o premakljivih zim- po nepotrebnem ponovile začet-skih počitnicah naj se doda 5. ne težave in pomanjkljivosti v členu pravilnika, ker je praksa izvajanju pouka; pokazala, da je najbolj smotrno posebej bo potrebno jasneje začeti zimske počitnice v soboto, določiti in opredeliti tudi učno ne glede na datum, ker doseže obveznost učitelja, s tem šola 9 prostih dni, odpade Pri spremljanju odločilnih pa le pet dni pouka;	elementov, ki določajo stabilno
šola naj bi že v začetku pla- organizacijo dela v novem šol-nirala delo tako, da bi v celot- skem letu, naj bi v bodoče od-nem letu do 30. junija (oz. 20. igrala pomembno strokovno
v kratkem času organiziranega junija za srednje šole) realizirala svetovalno delo pedagoška služ-
obvezno število ur po predmet- ba, ki bo morala v svoj program niku;	spremljanja in proučevanja
analiza rezultatov tudi kaže, vzgojno izobraževalnega dela da niti vodstvom šol niti učite- vključiti vse najpomembnejše Ijem ni bila jasna struktura no- elemente, ki jih prinaša v delo vega šolskega koledarja: nekate- šol novi šolski koledar, ri so menih, da ima šola v pet- Kot orientacijsko pomoč pri
eksperimenta novi način dela še ni stabiliziral, zato sprememb, zlasti pa še posledic, ki jih povzroča nova organizacija v sistemu šolanja, še ni mogoče ovrednotiti, ampak jih lahko le domnevamo.
V pogovoru na Zavodu za šol- dnevnem delovnem tednu na raz- planiranju nove organizacije de-ževalnih zavodih boljši' da nudi stvo ie prišlo do nekaterih kon- polago veliko več delovnega ča- la ob prenehanju šol na nov de-nova organizacija šolskega dela kretnih predlogov: posebno po- sa, kot ga je imela prej, drugi pa lovni razpored bo pedagoški in-
več možnosti za boljšo fizično in duhovno rast mladine, pa tudi staršem več priložnosti za skupno rekreacijo z otroki.
Seveda se odpira še vrsta vprašanj v zvezi s prehajanjem šolskega dela na petdnevni delovni teden. Posebna komisija pri republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo je spremljala delo šol, ki so doslej delale po novem, znanstveno pa proučuje podatke pedagoški inštitut. V svojih zaključkih je Pl sicer previden. Takole pravi:
zornost bo treba posvetiti strukturi novega šolskega koledarja — zlasti vprašanju efektivnih učnih ur do konca junija, to pa zaradi občutnih zvišanih temperatur v
spet izražajo nasprotno mnenje, stitut v Ljubljni izdelal povze-da je globalnega časa za realiza- tek zbranih rezultaov in jih v cijo učnega programa veliko obliki priročnika posredoval šo-manj. Prav zaradi teh nejasnosti lam.
mora biti izdelana podrobna in-	dh
Spotakljiv počitniški dolgčas
Pedagogi trde, da otroci niso ravno najsrečnejši, če jim dovolimo, da uravnavajo svoj prosti
Dejstvo, da uvajajo naše šole čas, kot vedo in znajo če jih petdnevni delovni' teden ob no- prepustimo nesmiselnemu pohaj-vem šolskem koledarju, nas opo- kovanju. Za zarja, da se moramo lotevati vedno kaj novega,
vem šolskem koledarju, nas opo- kovanju. Zadovoljni so, če dožive Slovenije. Tema:	razgovor o vse dejavnike, ki lahko kaj pi
’ -..........-J—	------- skratka, če problemih organiziranja prostega spevajo k rešitvi problema. Pi
na razgovoru, ki ga je sklicala rani sprehodi, plavalni tečaji itd. letošnjega 10. junija na pobudo V tezah na primer beremo, naj Zveze prijateljev mladine Slo- bi bila krajevna skupnost tisto venije skupina za prosveto, kul- mesto, kjer bi bilo treba pove-turo in znanost pri RK SZDL zati v skupne programe in akcije
rr,	-	' !	*’	’• ’	’	• ri-
vrednotenja nove organizacije	jim prosti čas	prinaša	velika in	časa otrok med poletnimi počit-	udarjeno je, da "tudi šole in
dela v šoli na tisti ravni, ki 0am	lep > doživetja.	nicami. Za ta pogovor so pripra-	vzgojnovarstvene ustanove prak-
omogoča vpogled v celotno struk- Počitnice so tu, z njimi pa tu- vili teze, ki poudarjajo med dru- ticno ne bi smele prekiniti dela, turo dela na šoli.	Rezultati	(če-	di problemi, ki se jih zavedamo	gim tudi naslednje: Brezdelje	ker gre le za spremembo	v de-
prav še ne povsem	obdelani), ki	v naseljenem mestnem okolju	otrok v tako razgibanem času,	lovnem programu... Prav	ta te-
jih je zbral pedagoški institut	vsako leto bolj. Kam	s tistimi	kot je poletje, lahko zavede	za pa je zbudila največ pozorno-
na eksperimentalnih šolah, nam	otroki, ki bodo	ostali med počit-	otroke tudi k dejanjem, ki bi jih	sti in razprave,
kažejo, da v vsakdanjem poteku nicami doma, katerih starši so sicer nikoli ne storili^ če bi imeli Res je, da bi morala imeti dela v razredu, ob	uvajanju	pro-	najbolj zaposleni prav v tem ca-	varstvo ah bili vključeni v razne	mladina tudi v počitnicah	dolo-
■■	■	•	-	• •	su (gostinski in turistični delav-	organizirane dejavnosti. Prav	čena mesta, objekte kjer	bi se
ci), kako bo z njihovim varstvom zato je nujen dogovor tistih, ki zbirala. Drugod v svetu imajo na in prehrano? .V poletni vročini skrbijo za otrokovo vzgojo ter ■	-	-
naj bi se umaknili iz vročih	zdravje in prehrano, in ne na-
mestnih ulic k rekam, v gozdove,	zadnje onih, ki jim ni vseeno,
na športna igrišča in na deželo,	kako zbrano delajo starši na svo-
Vse pogosteje se organizatorji	jih delovnih mestih med počit-
počitniškega prostega časa	nicami.
stih sobot, res ni mogoče opaziti bistvenih sprememb. Hkrati pa se
Prihodnja številka Prosvetnega delavca
r. j ,	___*___ukvarjajo tudi z mislijo o zame- Za uresničitev zamisli o or-
Prihodnja številka Prosvetnega njavj mestnih in vaških otrok, ganiziranem počitniškem času
za sodelovanje v preteklem letu; želimo jim prijeten poletni odmori
primer v ta namen posebne »domove odprtih vrat«, kjer se zbirajo otroci tudi med počitnicami. Ker pri nas za sedaj česa takega še ne poznamo, naj bi postala tak »dom« šola takrat, ko bo zaživela s krajevno skupnostjo.
delavca bo izšla 9. julija. Prc> Družine iz mest naj bi pošiljale pa ni dovolj samo nekaj »dobro ^eorgLmraMs^na Ztemdpo^roč-simo šole, naj se drže rokov za svoje otroke na deželo, kjer so mislecih«: treba je izdelati pro- ju ge veliko prezahtevna, ni pa pošiljanje naknadnih razpisov otroci prav med počitnicami naj- grame in z njimi seznaniti starše v nasprotju s trditvijo da se bo prostih delovnih mest — do 25. bolj preobremenjeni z delom, va- ter sindikalne organizacije — morala šola v prihodnje vključiti junija jih bomo še sprejemali, ski otroci pa bi lahko ob ugodni vse, ki so pripravljeni z delom in mdi v vzgojno delo otrok. Prav v Hkrati se zahvaliuiemo vsem Prožnosti obiskali prijatelje v denarjem storiti kaj za to, da počitnicah bo mogoče - bolj kot
našim sodelavcem in donisnikom ?lestu. m tako sPHznavah nove otroci med počitnicami ne bodo kdajkoii _ razvijati razne svo-našim sodelavcem in dopisniko _ kra ^ zna ltost	vec prepuščeni sami sebi.	bodne dejavnosti, na svoj račun
Pravijo pa, da pelje od načel Otrokom naj popestre počit- pa bodo prišla lahko tudi šport-do prakse pogosto tudi mara- niče dnevni izleti v naravo, nabi- na društva in prireditve, ki so tonska pot. To so poudarili tudi ranje zehsc m sadežev, orgamzi- med j0iskim letom največkrat
odveč, saj vnašajo nered v po-
!|| stavljeni urnik in motijo izvajanje pouka.
Toda to je nedvomno šele pogled v prihodnost. Za sedaj pa bi šole lahko storile vsaj nekaj: odprle šolska igrišča in telovadnice, ponudile nekatere prostore za varstvo in organizirale prehrano. To pa bo zahtevalo seveda novo organizacijo šolskega dela med počitnicami, saj vemo, da je takim načrtom na poti skrajšan počitniški čas prosvetnih delavcev. Seminarji, obvezno strokovno izpopolnjevanje, vrsta prenovitev šolskih prostorov — vse to je preneseno v čas nekdanjih počitnic.
Tudi udeleženci razgovora so priznavali, da je junij dokaj pozen čas za počitniške načrte in da torej ne smemo pričakovati bistvenih sprememb v organizaciji počitniškega prostega" časa.. Prav gotovo pa bodo vse dobre misli, ki so jih povedali predstavniki občinskih DPM, ZMS, Počitniške zveze, Zveze tabornikov in drugi, koristno dopolnilo k načrtom za prihodnje leto.
Za sedaj so sklenili, da bo republiška konferenca objavila teze v svojem Biltenu in jih poslala v razpravo krajevnim skupnostim in občinskim organizacijam SZDL, Zveza prijateljev mladine pa naj bi pripravila program o tem, kar je treba storiti že letos. ŽPM naj bi povabila občinske zveze, temeljne izobraževalne skupnosti, posebej pa skušala pritegniti občane tako,
,. ,	da bo postala organizacija otro-
kovega počitniškega časa tudi občanova funkcija.
M. K.
Lastovke se zbirajo, da bodo odletele..;
MORALNI VIDIKI DELA V DRUŽBENIH DEJAVNOSTIH!
Objavljamo odlomke iz knjižice »Med ideali in resničnostjo«, ki jo je pripravil center! za raziskovanje javnega mnenja pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije
TEMELJNE HIPOTEZE 1959 v Washingtonu in so se ga ževalnih šol norma 6, izbralo jo Poglavitni problem naše raz- udeležili tudi predstavniki Jugo- je 33°/o anketiranih. Norma 6: iskave je: ali samoupravljanje slavije. V Sodobni pedagogiki je »... mora z vsem svojim delom in samoupravna delitev po delu bil objavljen kot predlog za raz- pripravljati mladi rod na pri-pomenita anketiranim v družbe- pravo in doslej ga prosvetni de- hodnje naloge delavcev in upravnih dejavnostih (socialno) mo- lavci niso sprejeli ali potrdili. Ijavcev«.
ralno vrednoto, ki vpliva na nji- Kodeks etike zdravstvenih Za učitelje strokovnih šol pa hova stališča in dejavnost, in delavcev SFRJ so koncipirali in je na tem (tretjem) mestu nor-kolikšna je pripadnost poklicu izoblikovali zdravniki sami. Zve- ma 11, izbralo jo jo 41 %> anke-(zaznavanje posebnih poklicnih za zdravniških društev ga je tiranih. Norma 11: »...otroku norm).	sprejela in potrdila na plenarni mora biti vodnik, ne samo pri-
Izsledki naše raziskave bodo seji odbora leta 1963 v Beogradu, izobraževanju, temveč v vseh lahko na to vprašanje odgovorili Velik delež pri oblikovanju problemih strokovnega razvoja le posredno, prek številnih del- norm v tem kodeksu je imel v zrelo družbeno osebnost, nih domnev, od katerih so po- pokojni dr. Jože Potrč.	Na istem (tretjem) mestu je
membne zlasti tele:	Naša naloga je bila: ugoto- za učitelje višjih in visokih šol
—	zaznavanje delovnih dolž- viti, koliko in katere dolžnosti se norma 8, ki so jo učitelji sploš-
nosti je po vsebini odvisno od kažejo v zavesti posameznika noizobraževalnih in strokovnih narave dela in se razlikuje med in	šol postavili na drugo mesto,
posameznimi strokami;	s) ali so te dolžnosti tiste, ki Normo 8 je izbralo 35%> učite-
—	zaznavanje teh dolžnosti 80 zajete v normah posamezne- Ijev višjih in visokih šol.
ni v posamezni stroki toliko &a kodeksa,	Za učitelje strokovnih šol ve-
enotno, da bi lahko govorili o b) ali se kažejo v zavesti kot Ija omeniti še poklicno normo poklicni grupaciji;	dolžnosti zlasti	tiste poklicne	številka 6, ki je prišla na četrto
—	zaznavanje poklicnih dolž-	zahteve, katerih potreba po ure-	mesto, izbralo pa jo je 44 "/o an-
nosti in deklarativna etika (uči- sničevanju je aktivirana, nadalje, ketiranih.
teljev) zdravnikov sta različni, ali je kakšna skladnost med ne- Vse preostale poklicne norme Delovni proces aktivira zazna- posrednim zaznavanjem in po- v vseh treh skupinah učiteljev vanje tudi glede na kodificirano srednim prepoznavanjem delov- je izbrala tretjina ali manj an-drugačne dolžnosti, predvsem pa nih dolžnosti (ali je torej dekla- ketiranih. Njihovo mesto je gle-druge, kot jih anketirani dekla- rativno, normativno pojmovanje de na tehniko izračunavanja rirajo za poglavitne;	dolžnosti	skladno	z dejanskim) in	višje (če je več anketiranih po-
—	glede na to, da	je, kot	c) kaj je pri	delovni morali	stavilo normo na višje mesto v
pravi V. Pavičevič, »dolžnost, skupnega vsem zaposlenim ene razponu od 1—5) ali nižje (če je objektivno gledano, vsebina neke stroke.	več anketiranih razvrstilo nor-
^fn^uraZvanied^ž^; UČITELJ! IN ZAZNAVANJE ™ ^mtervalu od i-5 na nižje jena na uravnavanje družbenega mri nvviu nnT	'
odnosa«,* domnevamo, da anke- DELOVNIH DOLŽNOSTI	iz doslej prikazanih rezulta-
tirani zaznavajo posamezne dolž- Obravnavali bomo tri skupine tov je razvidno zlasti dvoje: nosti, ki pomenijo nastajajočo učiteljev:	učitelje splošno-izo- prvič, v vsaki skupini učiteljev
moralo osvobajanega dela — so- braževalnih šol I, in II. stopnje, je zelo malo skupnega pojmova-delovanje pri upravljanju in od- strokovnih šol in učitelje višjih nja poglavitnih poklicnih norm; ločanju, prizadevanje za nagra- *n visokih šol.	drugič: skupina učiteljev na viš-
jevanje po delu itd. ne glede na Neposredno zaznavanje de- jih in visokih šolah se razlikuje posebnosti neke poklicne dejav- lovnib dolžnosti (odgovori v in- od drugih v prepoznavanju za nosti;	tervjuju) se s kodeksom poklicne poklic bistvenih dolžnosti. To je
—	odnos do dela je pogojen 6tike uiema le deloma. Prepo- verjetno zato, ker imajo anketi-v prvi vrsti z veseljem in dru- znavanje delovnih dolžnosti, rani za svojo najpomembnejšo gotno z materialnim povračilom; rangiranje poklicnih norm kode- dolžnost znanstvenoraziskovalno
—	zavest družbene potrebno- ksa Pedagoških delavcev pa po- delo. Kodeks etike pedagoških
sti je odvisna v prvi vrsti od meni načelno nekaj drugega. Ko delavcev vsebuje v glavnem opredeljevanja rezultatov dela ima anketirani pred seboj ob- vzgojno-izobraževalne sestavine in terja primerjanje z delom v sežen spisek poklicnih moralnih in manj načela znanstvene etike, gospodarstvu;	norm, lahko izbira na^ podlagi Glede na to je tudi mogoče ra-
—	uresničevanje procesa samo- Pnspnznavanja tiste dolžnosti, ki zumeti večjo heterogenost odgo-
upravljanja (zaupanje v uspeš- ^ih °b svojem delu lahko »čuti«, vorov te skupine, nost samoupravnega načina) je se ^b pa ne bi spomnil, ker odvisno tudi od načina financi- P°tre>bo po njihovem izpopolnje-ranja dejavnosti.	vanju delovni proces neposredno
Poleg navedenega nam bodo ne aktivira. Izbiranje je tako zbrani rezultati osvetlili še: od- bo!'i »Piošne, načelne narave, nos zaposlenih do strokovnega u^belj rangira v glavnem tiste izpopolnjevanja in oceno vloge norme, za katere ima občutek, in pomena predstavnikov jav- °a bi morale biti pri njegovem nosti.	delu najpomembnejše. Rezultate,
ki smo jih tako dobili, bomo KODEKSI POKLICNE ETIKE imeli za deklarativne, rezultate
Portreti, rokopisi in listine
Razstava o ženskem šolstvu in delovanju učiteljic na Slovenskem
Zgodovini šolanja žensk na Ob razstavi, ki jo je strokovno uresničitev gesel — za enako delo
enako plačilo, proti celibatu
Kristina Sulerjeva in Poldka Kosova, ki so se pojavile v javnosti proti koncu prejšnjega in v
Tako kot ob vsaki razstavi je tudi tokrat poskrbel Slovenski šolski muzej za izredno lepo
kovno obdelavo gradiva pa pri* pravila Tatjana Hojanova. Tehnično opremo kataloga ter grafi-

Slovenskem in delovanju učite- pripravila kustodinja Slovenskega	.	, .
Ijic na našem ozemlju muzeji do- šolskega muzeja Tatjana Hojano- učiteljic, za pravno včlanjevanje slej niso posvečali posebne pozor- va, je dala priznanje opravljene- žensk v politična društva in črnosti. To zvrst dejavnosti nam to- mu delu in kolektivu tega muzeja ganizacije, za žensko volilno pra-krat prvič predstavlja Slovenski tudi tov. Lidija Sentjurčeva: vico itn. Učiteljice, kot Marica šolski muzej v Ljubljani na svoji — Zdi se mi, da prav ta razsta- Nadlišek-Bartlova, Elvira Doli-drugi letošnji razstavi. Razstavo va znova potrjuje, kako pomemb- nar jeva, Marija Jackiova, Janja so odprli minuli teden, 9. junija, no je delo Slovenskega šolskega Miklavčičeva, Lojzka Stebdjeva pod pokroviteljstvom Lidije Šent- muzeja, posebno v njegovi vlogi jurčeve, članice sveta federacije, dokumentacijskega centra za Raznovrstno razstavno gradivo osvetljevanje in spoznavanje bi- _	,	_	__	_	^
je na lično izdelanih panojih in v stvenih elementov naše kulturne začetku tega stoletja, so vtisnil« vitrinah razporejeno takole: v zgodovine in v marsičem tudi za s svojim delom gibanju za na-vhodni veži je prikazano najsta- dopolnjevanje in analizo naše po- predne cilje slovenskih žena ne-rejše obdobje od 1. 1865; tu so litične zgodovine. Kdorkoli se lo- izbrisen pečat, razstavljeni originalni dokumenti teva študija in analize slovenske in fotokopije o zasebnih dekliških zgodovine in najnovejše dobe na-šolah, ki so jih vodile posamezne rodnega preporoda, posebno žen-učiteljice (edine ženske šole tedaj skega gibanja, ne more mimo do- opremljen in zanimiv katalog, ki so bile samostanske). V vitrinah kumentov in člankov, ki jih pri- ga je uredil France Ostanek, stro-in na panojih v hodniku Sloven- kazuje ta razstava, skega šolskega muzeja so foto- Ta dragocena pričevanja pre-
grafije in dokumenti do 1. 1918. teklosti kažejo napore žena za ________ _______________„„   0_____
Zivopisana ročna dela v vitrinah obvezno šolanje deklic, njihovo kone za razstavo je izdelal Janež razblinjajo monotonost porume- enakopravno šolanje na srednjih Trpin. Razstava o ženskem šol-nelih dokumentov, listin in roko- in visokih šolah, za poučevanje v stvu in delovanju slovenskih uči-pisov s spomini na prva učitelje- slovenščini, boj za pravice do de- teljic bo odprta do novembra. vania-	la v akademskih poklicih, za	MARJANA KUNEJ
Dokumenti in portreti v raz-stavni sobi govore o ženskih uči-teljiščih ter drugih šolah in o učiteljicah, ki so se uveljavljale s svojim delom, z borbeno zagnanostjo v prvem ženskem časopisu Slovenka, terjale enakopravnost v Slovenskem narodu in napovedovale nekompromisen boj za enakopravnost žena v službi in javnem življenju.
Ob prebiranju zapisnikov društev, dokumentov in bogatem slikovnem gradivu v resnici zaživi preteklost, ki potrjuje uspešnost prizadevanj nekdanje učiteljske ženske generacije — čeprav zožena na šolsko področje — vendar dovolj bogato in ilustrativno podana tako, da je po pravici lahko — kot je dejal ravnatelj muzeja France Ostanek — spodbuda današnji generaciji prosvetnih delavk. In če ima prav stara resnica, ki trdi, da je zgodovina učiteljica modrosti, potem je spoznavanje preteklosti ne le koristno, temveč tudi nujno potrebno. To pa je bil tudi eden od motivov, zaradi katerega se je Slovenski šolski muzej odločil za razstavo s to tematiko.
Falirani osemletkarji
Zveni kot pravljica. Nekoč je nerazvitih krajev. Stric (iz Nenv živelo ljudstvo, ki je močno raz- čije) pa ve, da je naše ljudstva vilo pomožno šolstvo (18 občin sposobno in zato ne skopari, nima pomožne šole), pa je vse- Vprašanje (npr. Zavodu za eno 40 odstotkov učencev rednih šolstvo): Kako je mogoče, da bo-
osnovnih šol moralo priznati svojo nesposobnost... Nato je prišel stric (zaenkrat iz Nemči-
je). Ponudil je devize, pri nas naša?
do naši »falirani osemletkarji* sposobni dela v tehnološko mnogo naprednejši deželi, kot je
potrebne in zato spoštovane, prav za te preklicane. Naše šole.
Vprašanje (npr. Gospodarski zbornici): Kako je mogoče, do
ki nikakor ne znajo razvozlati izobražujemo za tujino tip kad-gordijskega vozla svoje ne- ra, ki ga doma neznansko potre-uspešnosti, so strica toplo spre- bujemo? (V reviji Zavoda zO jele in kar nekaj tisoč otrok šolstvo najdemo podatek, da sa-pričele usposabljati za delo pri mo na mariborskem območju stricu. Ta se je obvezal, da bodo potrebujemo blizu 10 tisoč depo dveh letih dela pri njem do- lavcev kovinske stroke...). bili spričevala o kvalifikaciji (v Utemeljenim odgovorom in 14 poklicih!). Ko se bodo poteni konstruktivnim ukrepom bo pri-smeli vrniti, bodo imeli mnogo sluhnilo vse ljudstvo, ki ne mo-izkušenj. Naše šole pa bodo še re verjeti v svojo nesposobnost, naprej učile po učnih načrtih, ki saj mu napovedujejo že 1985. leso nastali v kabinetih, daleč od ta kar 3 tisoč dolarjev narodne-Haloz (tam jih izdela osnovno ga dohodka na prebivalca.
šolo 20 odstotkov) in podobnih
Joža Zagorc
Vprašanja o zaznavanju de-
intervjuja pa za dejanske oziro-
li Vi ,.	J. . ma zaznane (perceptivne).
lovnih dolžnosti smo v inter- Mairvroi -.roiio	j
viuiu zastavili	ki cmn uh Najprej velja omeniti, da ni
z r^iskavo zaTeU neda^škim P°sebno velikih razlik g^de raz-^	vrščanja med posameznimi sku-
fanleTd^rd^Khcne pinaml učite]jev' Relativno naj-etike ** S iSii učiTeh in Ve*je so edino med razP°re-zdravniki so na^vorašania v in- ditVi;io norm pri učitel3ih sploš-
S? MetV ““ d0d“	uf iteljev ,
tAvT":' „ ,..__...	. splošnoizobraževalnih (72%) in
... Kodeksa. poklicne etike sta u^iteijev strokovnih šol (50%)
za ^inHne naHjne PK *' ^ izbralo normo št. 1: »Pedago-go ena tako da so bile obsež- ški deIavec mora s svojim eiz_
™ n*	norTOe. razd™blJe- obraževalnim in vzgojnim delom
smo si nnSvaTd;PS	Prenažati na ^ r°d ideje in
smo si prizadevali da bi posa- ideale sociaiistične demokracije
Sfn	v VSewala-*amh in socialističnega humanizma«.
s srss
seči, saj bi norma s tem izgubila (po mnenlS ..ate!,m’ obeh S
VARILNI TEHNIK — SODOBEN POKLIC, POKLIC BODOČNOSTI
za izdelavo predmetov in konstrukcij z varjenjem zahtevajo, da ima vsako podjetje, ki se
Prišel je čas, ko si marsikateri	da z varjenjem prihranimo čas in	Predno se nekdo odloči za po-
mladenič ali dekle ob zaključku	material ter zmanjšamo lastno	klic, želi tudi informacije o per-
osemletnega šolanja postavlja	težo konstrukcij in predmetov,	spektivah poklica, to se pravi
vprašanjekam se poklicno usme-	Zato si lahko omislimo drzne	možnostih zaposlitve, dohodka in	ukvarja	z	varjenjem,	odgovorno
riti. Vprašanje je težko zanj, za	konstrukcije, ki nas po preprosto-	končno o možnostih nadaljnjega	strokovno osebo,	tehnika	ali	inže-
njegove starše in tudi za doseda-	sti, mogočnosti in estetski obliki	izpopolnjevanja na fakultetah in
nje in bodoče učitelje, težko za	navdušujejo. In končno, tudi pot	visokih šolah,
družbo kot celoto.	v vesolje bo omogočena le z med-
Najpogosteje se vsakdo odloči planetarnimi postajami in kozmič- tako da se v industr ii snomniio za poklic, ki je, lahko bi rekli, nimi ladjami, mogočnimi kon- ’	V lndustri;|1 »Pomnijo,
nirja, s preverjnim znanjem. Tej zahtevi doslej edino ustrezajo šo-Pri novih poklicih je večkrat varBni tehniki.
Pot na vse tehnične fakultete,
ss»	STrsni ‘v- Siji s “s ”brf -k ^’vt rF£ ‘?r°"
nn znamp na nnvih	ali	—* ua Je na poarocju nase repuDiiKe
Tudi za dekleta je poklic pri-
no znanje na novih področjih ali tehniških ved, je poklic pester in zanoslenih že čez 5nnn veriw meren’ Predvsem za takšna, ki se poklicno usmerjamo že od vse- obsega vsa tehnična področja. Po- ienfme rin	fZ’ imajo veselie d° tehničnega dela
pravo pomensko obeležje.
pin) poklicna dolžnost. Pri učite-
Anketiranci so izbirali (ob- Hih h in ,n'T krožili) v kodeksu deset po nji- dPL»1	• k !°
hovem mnenju za uspešno delo na f • 1?°™	,;]sa’ izbia]0
v poklicu najpomembnejših ?a la f ^ aakebranih>
norm in izmed teh rangirali pet sVOiesaJin t,H0aa h in
mr, rv,Tv,oTv,KT,T.b«	‘u svojega m tujega dela mora biti
nejšo Sm z 1 s 5 ™ nai- ustvarjalno etičen«, ki je v
S SSbho,' M 1	™	■o«*".
Normo 15: »...se mora stro-
*	'Sp“1'n„iev,‘,-v2 ~-
kumentt, (Morani kodek, pro- „rS0. ™ izbilo hajS”'™ svetnih delavcev, ki ga je spre- Iiev -..-LA, irl	t,
jel kongres svetovne federacije hkratT^e nrišla na nrvo me tn organizacij prosvetne stroke leta Po enju učiteUev spfiS
* T7iiir/-k	j,,X-,„ J^obrsŽGVfllnili in strokovnih šol
stima Idka I deo	je druga najpomembnejša po-
i ' d ’ Beograd klicna dolžnost norma 8. Izbralo ** rf' i	, h, j0 je 62 0/0 učiteljev prve in 60 %
Doslel smo zasledili dva učiteljev druge skupine. Glasi se kodeksa: F. Pediček: Predlog k takole: »...mora biti enako na-diskusiji za prednačrt kodeksa klonjen vsem otrokom ne glede pedagoških delavcev, Sodobna na različno politično, socialno, pedagogika 1964, stran 79—82 in ekonomsko in svetovnonazorsko Kodeks etike zdravstvenih de- prepričanje otrok ali staršev« lavcev SFRJ, Medicinski razgle- Tretja najpomembnejša dolž-di, september 1964.
in sredstva: nosilne konstrukcije, ki jih varilni tehnik uporablja, je kot so mostovi, dvigala in halske obsežen. Zasnova in izvedba var-konstrukcije, reaktorje in vozna jenih konstrukcij sta specifični sredstva od avtomobilov, vlakov, ter zahtevata od konstruktorja letal in ladij do raket in kozmič- znanje strojnika in gradbenika s nih ladij. Skratka ni gospodarske posebnostmi na področju trdno-panoge, v kateri ni varilna teh- sti in elastičnosti, ki so za varje-nika udeležena. Varilna tehnika ne konstrukcije tako značilne, ni le ena glavnih tehnologij ko- Tehnolog mora dobro poznati vinske in elektro industrije, tem- materiale in postopke (od katerih več je postala močan proizvodni so nekateri zadnja beseda fizike, činitelj tudi v drugih industrij- kot so plamenski ohloh in laser), skih vejah ter celo v obrtništvu. Stroji in naprave za varjenje so Kaj je vzrok, da se je varilna danes že močno avtomatizirani, tehnika v sorazmerno kratkem tako da sta elektronika in daljin-nost je za učitelje splošnoizobra- i času tako močno razvila in uve- sko krmiljenje vsakdanji sredstvi.
Rjavila? Odgovor je preprost. Pov- Končna kontrola in defektoskopi-sod tam, kjer je treba konstruk- ja uporabljata najsodobnejša cijske elemente izdelovati ali po- sredstva, kot so X in gama žarki vezovati v velike nedeljive celo- izotopi, ultrazvok. Za tiste, ki jih V razstavnih prostorih Na- grajevati delo prosvetnesa de- te’ varierije tisti način, s kate- veseli poučevanje in izobraževa-rodne galerije v Ljubljani je bila lavca in da je ta podelitev pro- nm to 0Pravim0 najhitrje in naj- nje, je na izbiro inštruktorska de-pretekli torek (16. t. m.) posebne spevek k priznanju učiteljevega h013 gospodarno. Skrbno si oglej- javnost neposrednih izvajalcev vrste slovesnost, kakršne verjet- dela sploh. Seveda niso — tako mo naJbo^ preprost kovinski varjenja — varilcev, no starodavne slike po stenah je rekla tov. Kornhauserjeva — Predmet> ki 8a v vsakdanjem živ- Ker je poklic varilnega tehni-gajenje doslej še niso imele pri- med temi 157 vsi prosvetni de- 1:ienju uporabljamo, in ugotovili ka le še najbolj soroden poklicu ložnosti videti:	predstavniki	lavci s tega območja, ki bi za- bomo- da i® Pri izdelavi bil var- strojnega tehnika, je na tehniški
ljubljanske temeljne izobraže- služili nagrado: drugi se bodo ien- Pogosto občudujemo velike šoli za strojno stroko v Ljubljani
d hnnkUr	Poglobitve in specializacije, žoiani tehniki zaposleni, dobršen danski cesti 7 sprejme v času šo-
Preden aovorimo o tem'ookli	mnv IndZnuT«	Č "3	del si ie lahko izbral zaposlitev	lanja	v	oskrbo učence, ki niso iz
Breaen govorimo o tem pokli-	mo v industriji kot	konstruktorja,	med več podietii	Ljubljane.
cu, je nujno, da se seznanimo z tehnologa, defektologa, kontrolor-	t • *	J x J ,
varilno tehniko. S tem sodobnim	ja, inštruktorja pri	šolanju varil-	. . obst°leča zakonodaja tudi skr-
in perspektivnim tehnološkim po-	nega kadra in končno kot razisko-	b‘ za, ustreind zaP0slitev varilnih
stopkom gradimo danes najtežje	valca.	tehnikov. Tako tehnični predpisi
in najbolj komplicirane naprave Obseg dejavnosti in sredstev,
JiVi sr r* r»! 1 1 U J1,-	z _
Tehniška šola za strojno stroko — varilski odsek Ljubljana, Aškerčeva 7/II
Zdaj šele začenjamo z nagrajevanjem
valne skupnosti so slovesno izro- zvrstili prihodnja leta.
objekte, ki so nam v ponos, kot varilni oddelek, ki je neposredna
čili 157 prosvetnim delavcem Na koncu je zbranim zapel sta hala Tivoli in palača Metalke šola za ta poklic. Oddelek ima za-nagrade kot priznanje za njihovo	nekaj pesmi	še slovenski	oktet,	v Ljubljani, mostova Peračica in	dostne kapacitete, sredstva in
delo na vzgojnoizobraževalnem	predsednik	skupščine	mesta	Završnica na prelepi gorenjski	vzgojni kader in se želi razviiati
področju vjetu^l969. Prosvetmm	Ljubljane in	predsedniki	občin-	avtocesti, in se ne zavedamo, da	prav tako hitro in številčno, kot
jih brez varjenja ne bi mogli	se razvija varilna tehnika Druž-
deiavcem ki delajo na območju skih skupščin Ljubljane pa so ljubljanske TIS, je v pozdrav- priredili sprejem v čast nagra-nem govoru čestitala tudi pred- jencev. sednika skupščine TIS dr. Alek-
zgraditi, ali vsaj ne tako lepe in ba čuti potrebo po tovrstnih stro-vitke, kot so. Vzrok za tako naglo kovnjakih In je zagotovila ustrez-
sedmka sknpscme TIS dr. Alek- Vsekakor je bila to uspela uveljavitev varjenja je v tem, da na sredstva Zato no končani Un .^°rnhyaVserjevVa ■ln de,a' ob,lka priznanja, ki bi zaslužila ni kovinskega materiala ali celo osnovni šoli'nremUlito in n«,
la, da s tem šele začenjamo na- posnemanje tudi drugod.
kovinskega materiala ali celo osnovni šoli premislite in ne za-plastike, ki se ne bi dala variti, mudite priložnosti.
ZA STROJNO STROKO V LJUBLJANI,
TEHNIŠKA SOLA
AŠKERČEVA 7/II
razpisuje
VPIS V I. LETNIK ZA SOLSKO LETO 1970/71:
a)	v oddelek za STROJNO STROKO bo sprejetih 210 učencev(-nk)
b)	v oddelek za VARILSKO STROKO
pa 70 učencev(-nk)
Pogoji za sprejem so:
L uspešno končana osemletna osnovna šola
2.	pozitivna ocena iz tujega jezika v spričevalu o končani osnovni šoli
3.	starost največ 18 let
4.	ustrezno zdravstveno stanje
5.	uspešno opravljen preizkus znanja
Prijavo za vpis (obr. 1,20 v prodaji Državne založbe) kolkuj-te s kolkom za 1 dinar ter ji priložite:
1.	spričevalo o končani osemletni osnovni šoli (original)
2.	zdravniško spričevalo, ki ne sme biti starejše od meseca dni
Prijave za vpis sprejema šola dne 19., 20. in 22. junija od 8. do 12. ure in od 16. do 18. ure in 21. junija 1970 od 8. do 12. ure v sobi 7/II, Aškerčeva cesta 7. Po pošti poslanih prijav ne bomo upoštevali.
Za učence, ki so zaključili osnovno šolo z odličnim ali prav dobrim uspehom, ne bo preizkusa znanja, za ostale pa le če bo prijavljenih več kandidatov, kot je razpisanih mest! Preizkus znanja bo 25. in 26. junija 1970 iz slovenskega jezika in matematike, in sicer ob 8. uri po navodilih, ki jih bodo kandidati dobili ob vpisu.
Kandidati izven Ljubljane, ki žele bati sprejeti v Dom tehniških šol na Vidovdanski 7, vlože prošnje direktno v upravi doma.
Akcija izobraževalne Ob jubileju dr. Antona Kržišnika
delo ibatu ranje i or pra-arica Doli' anja jeva. Kovno-in v snile na-ne-
1 j«
nski
lepo
?, lo
;tro-
pri-
Peh-
'afi'
mez
šol-
uči-
»saA
;tvC
za
ba-
rji*
ško
t je
•ski
da
s ciroza satju ie-
in
tri-
io-
>st,
le-
ie-
skupnosti SRS
(Šolski pedagogi)
Ob zaključku akcije Izobraževalne skupnosti SR Slovenije, Id je tekla pod opredelitvijo »Ukrepi za pospešeno reševanje problemov raziskovalnega dela na področju vzgoje in izobraževanja«, je potrebno seznaniti prosvetno javnost o rezultatih, tj. o končnih sklepih, ki so jih sprejeli samoupravni organi Izobraževalne skupnosti. Le-ti bodo temelj za večletni akcijski program.
Dne 10. junija 1970 je bila v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani slovesnost s kulturnim programom, posvečena 80-letnici življenja znanega javnega delavca dr. Antona Kržišnika. Ob tej priložnosti je ravnatelj zavoda Tone Kebe govoril o življenju in delu slavljenca. Dejal
je:
O podrobnostih vseh prizadevanj javnosti ni bilo mogoče Sproti obveščati, ker se je postopek nenehno dopolnjeval, saj so mnoga nerešena in nepredvidena vprašanja terjala jasne, med drugim tudi strokovne odgovore. Ker je dokumentacijsko gradivo celotne akcije objavljeno v Sodobni pedagogiki (1970, 5-6) je potrebno objasniti še zadnjo fazo dela, ki bo gotovo zanimala vse prosvetne delavce.
1.	Po sklepu Izvršnega odbora in skupščine Izobraževalne skupnosti SR Slovenije bo le-ta vsako leto namensko štipendirala večje število slušateljev na oddelku za pedagogiko na filozofski fakulteti v Ljubljani. Do tega sklepa je izobraževalno skupnost privedla velika objektivna potreba po šolskih pedagogih na naših osnovnih in srednjih šolah, torej potreba po novem peda-goško-poklicnem profilu. Ker mora biti šolski pedagog strokovno poglobljen in temeljito pripravljen na svoje delo s teoretičnim znanjem pedagogike, ki mu oo služilo za delo v praksi in za morebitno študij sko-analitično operativno-raziskoval-no delo na konkretni vzgojno-izobraževalni ustanovi, se morajo kandidati za ta delovna mesta strokovno usposabljati na oddelku za pedagogiko na filozofski fakulteti.
2.	Izobraževalna skupnost SRS bo svoj akcijski program štipendiranja načrtno usmerila na prav dobre in odlične absolvente gimnazij oziroma ustreznih kadrovskih šol. Posebej bo podprla študij kandidatov iz prakse, ki so končali učiteljske kadrovske šole z nadpovprečnim uspehom, in sicer tako, da kandidati iz prakse ne bodo utrpeli škode pri delovnem stažu in osebnih dohodkih.
3.	Zato veljajo glede odbire učiteljev iz prakse za študij na oddelku za pedagogiko s poklicno — zaposlitveno usmerjenostjo v delu šolskega pedagoga določeni obči, strokovni, pedagoški, osebnostni in družbeni kriteriji: d) — prednost imajo kandidati
s šolskih območij, ki delajo v težjih objektivnih okoliščinah,
b)	— kandidat je diplomiral na eni od učiteljskih kadrovskih šol s prav dobnm ali odličnim uspehom,
—	ima opravljen strokovni izpit,
—	ima opravljen diferencialni izpit iz obče pedagogike in didaktike na oddelku za pedagogiko filozofske fakultete, če se vključuje v navedeni študij iz stopnje predmetnega učitelja in da se vpiše v 3. letnik,
c)	— kandidat uspešen v prati-čnem vzgojno-izobraževalnem delu v razredu,
—	ima razvit pedagoški smisel za reševanje pojavljajočih se problemov v razredu,
—	je ustrezno razgledan po tekočem pedagoškem slovstvu,
—	je ustvarjalen pri vzgojnem in izobraževalnem delu v razredu,
—	zna komunicirati na pedagoško ustrezni ravni z učenci in v učiteljskem zboru,
—	okolje ga sprejema kot dobrega in prizadevnega učitelja,
—	je kulturno razgledan in družbeno upoštevan,
d)	— je doživljajsko uravnotežen,
—	je razumen in trezen v odločanju ter v odzivanju pri stikih z ljudmi,
—	je trezen pedagoški humanist,
—	je sposoben sodelovati z drugimi,
e)	— je trdno vsidran v nenehnem razvoju naše družbene stvarnosti.
4.	Akcijski program štipendiranja delavcev iz prakse je opredeljen kot načrtno in smotrno kadrovanje šolskih pedagogov. Zato bo predloge kandidatov posredoval zavod za šolstvo SRS. Kandidati, ki se nameravajo resno odločiti za novo poklicno zaposlitev in se v ta namen posvetiti študiju, naj se sporazumejo z zavodom za šolstvo SRS, da jih predlaga za štipendije.
5.	študijski programi za diferencialne izpite so na voljo pri vseh področnih enotah zavoda za šolstvo, pri vseh temeljnih izobraževalnih skupnostih, izobraževalni skupnosti SRS in oddelku
za pedagogiko na filozofski fakulteti v Ljubljani.
7.	Znanstveno-teoretično utemeljitev in objasnitev delovnega torišča šolskega pedagoga kandidati lahko dobe v publikaciji: dr. F. Pediček, Svetovalno delo in šola, Cankarjeva založba, Ljubljana 1967.
8.	Po sklepu izvršnega odbora Izobraževalne skupnosti SRS bo le-ta izdelala predlog sistemizacije delovnih mest za šolske svetovalne službe, s priporočilom, da si šole, temeljne izobraževalne skupnosti in občinske skupščine prizadevajo zasesti predvsem delovna mesta šolskih pedagogov.
IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST SR SLOVENIJE
Današnja skromna slovesnost je namenjena 80-letnici življenja našega prijatelja in dolgoletnega sodelavca dr. Antona Kržišnika.
Plodno in bogato življenjsko pot bi enkratno težko opisali, saj njegovo ustvarjalno delo nenehno teče in vsakokrat dodaja nove in nove dosežke, ki dopolnjujejo veličasten mozaik jubilantove monografije.
Rodil se j’e 8. j‘unija 1890 v Podobnem pri Poljanah nad Škofjo Loko m doraščal v kmečkem okolju. Že v dijaških in študentskih letih je razkril svojo narodno zavest in napredne nazore in jih vsepovsod izpovedoval. Ljubil je resnico in pravico tako v zasebnem kot v javnem življenju. To svojo odliko je izkazoval tudi v času protiljudskih
režimov stare Jugoslavije, ko je kot sodnik upravnega sodišča v Celju vselej izpričeval osnovno odliko sodnika, nedostopnost za zunanje vplive. Čeprav se je že v teku prve svetovne vojne priključil prostovoljcem in borcem za združitev jugoslovanskih narodov, v njej ni našel take domovine, kot jo je pričakoval. Zato se je neizprosno boril proti nasilju tudi na ta način, da je kot sodnik upravnega sodišča razveljavljal odločbe, ki bi utegnile škodovati naprednjakom in v živo zadeval Vladajoči režim.
Že od mladih let je bil vzgajan v naprednem duhu, vzgoja pa se je kalila še v vsakodnevnem spoznavanju krivic, ki jih je doživljal v pogojih stare države. Zato ga tudi hitri pfopad sta-
Pionirka Jožica Steblovnik, gojenka zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, čestita dr. Antonu Kržišniku ob njegovem jubileju
Verjetno prezrto
Svet Osnovne šole dr. Jožeta Potrča v Ljubljani,
Potrčeva 1
razpisuje naslednja delovna mesta:
—	učitelja za telesno vzgojo — PRU ali P
—	učitelja za tehnični pouk — fizika — PRU
—	2 učitelja za podaljšano bivanje — U ali PRU — razredni pouk — zaželena je nekajletna praksa — za določen čas
—	računovodje — pogoj: ekonomska srednja šola ali I. stopnja ekonomske fakultete, 10-letna praksa v računovodstvu, pri tem najmanj 5 let samostojne prakse kot računovodja. Poskusna doba je tri mesece.
Nastop službe s 1. septembrom 1970. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. Vsa ostala delovna mesta so razpisana za nedoločen čas.
Temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana je za svoje območje izdala merila za financiranje vzgoje in izobraževanja z dne 11. IV. 1970. V teh merilih je v končnih določbah rečeno, da se za delovno izkušenost priznajo samo efektivna službena leta.
Ta določba bi bila docela utemeljena in zdrava, če ne bi bili med prosvetnimi delavci ljudje, ki so med vojno — namesto, da bi šli učit, raje potrdili pristnost svojih domovinskih čustev ali med borci ali v zaporih, kjer je bilo verjetno teže kot v učilnici govoriti o domovini.
Posamezne šole so vprašale
TIS za tolmačenje, ali je omenjenim prosvetnim delavcem šteti leta, prebita izven šole v NOB, v leta delovne izkušenosti ali ne. TIS, oziroma tamkajšnji opolnomočenci so dali negativni odgovor. Tako so prosvetni delavci, udeleženci NOB, v dohodkih oškodovani za vsa leta delovne izkušenosti, ko so bili med vojno izkuševani končno ne zase, ampak za svojo narodno skupnost. Oškodovanost preko vsega leta bi za nekatere znesla skoraj višino enomesečnih osebnih dohodkov, kar za nekatere ni malo.
Za prosvetne delavce — udeležence NOB je skorajda ponižujo-
100 let šole na Ježici
Tudi nova šola v Kranjski gori bo to jesen
Pri gradnji nove osnovne šole Ogrin, direktor SGP Sava, ki v Kranjski gori so se dela nekaj opravlja to veliko gradnjo, dejal,
zakasnila, ker je bilo letos spo- j° ^°*.a ^ot je dogovorjeno
, , .	,	...	____ — Qo roka nared in da bo pri- namenim, u iatvv.ju »me v«
miacil tod izredno veliko snega, hodnje šolsko leto to ie letošnio voril Kunovar Franc, nekdanji uče- Za zaključek je istega dne ob 20.
Osnovna Sola na Ježici je menda va recitacija. Prof. Marta Jeglič in prva v Ljubljani, ki je proslavila svoj zborovodinja Angela Ivančič sta se 100-letni jubilej kot podružnica osn. res potrudili in dosegli s tem sijajen Sole Danile Kumar v Stožicah. Glav- uspeh.
na proslava je bila 8. maja 1970 ob Proslavo Je Se poživil folklorni 17. uri pred šolo. Pozdravni govor je nastop učencev višjih razredov v be-.	,	-	- .	imel ravnatelj centralne šole Franc lokranjskih nošah, ki so mu sledili
— do roka nared in da bo pri- Camemik. O razvoju šole pa je go- mladi šolski tamburaši.
če, opozarjati na tako svojo delovno neizkušenost svoje izkušenosti vojnih let. Ti prosvetni delavci so bili med vojno verjetno že kar dovolj oškodovani in če si z delom v šoli služijo kruh, jim ni mogoče očitati, da bi se potegovali za nezdrave prednosti. Kar pa pripada učitelju, ki je med vojno učil, bi verjetno pripadalo tudi udeležencem NOB za enostavno delovno izkušenost. Sola končno obsega tudi vzgajanje čuta za skupnost, ki se ji reče do-dovina, in verjetno je to najbolj doživeto podajano od tistih, ki so nosili na svojih plečih breme tako trdega izkuševanja, kot je bila za našo deželo NOB.
Končno je v šolah danes mlad kader, ki si poleg strokovne pridobiva tudi življenjsko izkušenost in tak odnos do svojih predhodnikov jim ne bo posredoval dobre tuje izkušenosti, čeprav tega ne bodo na glas povedali. Verjetno bo TIS Ljubljana
Kljub temu pa nam je tov. Miro jesen, pouk že v njej.
Osemletko v Lescah so začeli obnavljati
nee v
zbora
______^ __________ uvidela utemeljenost pričakova-
iz Ježice, ki je sodeloval tudi uri imela svoje slavje še gimnazijska nja, da se leta, prebita v NOB, NOB. Sledil Je nastop pionirskega mladina ter dijaki glasbene šole. Pro- šteieio v leta delovno izlmčenocli ora z Ježice, zborna recitacija učen- slavo je začel predsednik OS tov. Ko-	Z, aeiOVne izkušenosti,
Znano je, da so v radovljiški občini uspeli z referendumom za gradnjo šol. Med drugimi je v tem načrtu tudi obnova in povečanje osnovne šole v Lescah. Pred kratkim so delavci GP Gorenje iz Radovljice že pričeli s preureditvenimi deli. Na šoli so pouk zaključili nekaj prej kot
drugod. Ker pa so s tem že računali, so imeli krajše zimske počitnice kot na drugih šolah. Nekaj dni so imeli pouk tudi na prostem, največ v campu Sobče-vega bajerja. Računajo in kot je dogovorjeno, bo preurejena šola že v novem šolskem letu predana svojemu namenu. B.Blenkuš
cev. zatem je nastopil moški zbor POSAVJE.
V prenovljeni šolski stavbi je pa bila prirejena razstava zgodovinske dokumentacije šole.
Lepo urejeno razstavo si je ogledalo mnogo domačinov in drugih obiskovalcev.
20. maja 1970 pa Je bila v Stožicah še druga proslava povezana s 25-let-nlco svobode. Pozdravni govor in pomen slavja je podal ravnatelj Frane Camernik. Nadaljnji program je bil zelo dobro pripravljen. Odličen je bil recital, povezan s pesmimi šolskega troglasnega zbora, zatem še pionirje-
tudi domači man. Nato je sledil program: recital.
solo petje, violinski solo in solo flavta.
Tako so vse tri ustanove dostojno proslavile 25-letnico svobode.
Stanko Skočir
zlasti če so prizadeti imeli vse pogoje, to je zadostno izobražbo, da bi se zaposlili. S tem bi bili končno izenačeni z onimi, ki so med vojno učili Milka Kovič
Gradbišče pri osemletki v Lescah
Poceni dopust na morju
lahko preživite na Kaštelanski rivieri (Kaštel stari)
Cena polnega penziona je samo 36,00 N-din.
Na voljo je še nekaj prostih mest.
Informacije in rezervacije:
Turistično transportni biro ZŽTP Ljubljana, Titova 32 tel. 311-851, in v poslovalnicah v Postojni, Mariboru in Celju.
re Jugoslavije ni presenetil, saj je bil logična posledica nacionalnih in soicalnih krivic, ki so jih prizadejali protiljudski režimi, izdajstvo v vladnih krogih in v vojski pa je propad samo še pospešilo.
Njegova premočrtna napredna usmerjenost ga je že v prvih dneh okupacije združila z organizatorji narodno-osvobodilnega gibanja v Ljubljani. Postal je predsednik matičnega odbora OF beguncev iz štajerske, sekretar odbora OF kulturnih delavcev, predsednik matičnega odbora OF na pravosodnih ustanovah itd. Obenem je bil delegat ljubljanskega poverjeništva CK KPS. Ob znanih božičnih racijah 1. 1942 je bil aretiran, po kapitulaciji Italije pa je takoj odšel v partizane. Bil je najprej predsednik Višjega vojaškega sodišča pri Glavnem štabu NOV in POS, predsednik izrednega vojaškega sodišča proti 21 vodilnim belo in plavogardistom v Kočevju, član Vrhovnega plenuma OF oziroma SNOS, elan AVNOJ in član NKOJ ter poverjenik za socialno politiko.
» Po osvoboditvi je bil najprej zvezni, nato republiški minister za socialno politiko in nazadnje podpredsednik Ljudske skupščine Slovenije do 1. 1953, ko je šel v pokoj.
Jubilantov delovni dan se po upokojitvi ni spremenil. Ostal je še nadalje aktiven in prevzemal bremena političnega in družbenega delavca. Ostal je član glavnega in nato nadzornega odbora SZDL. Intenzivno se je lotil znastveno-pedagoškega dela na področju javne uprave in socialne politike v Inštitutu za javno upravo in na Višji šoli za socialne delavce, za katero je izdelal in dopolnjeval skripta o razvoju socialnih služb in je bil dolga leta tudi predavatelj. Sedaj ga najdemo sredi intenzivnega dela monografije socialne ■politike, ki pomeni več kot učbenik, ker široko, znastveno in kompleksno obravnava snov na novih načelih socialističnega humanizma. Poleg omenjenih nalog pa je dolga leta opravljal še niz aktivnosti v raznih komisijah.
Takega srečamo jubilanta vsa leta po osvoboditvi tudi pri zaščiti in pomoči slepim osebam. Že kot zvezni in republiški minister za socialno politiko je dr. Kržišnik našel čas za sodelovanje in pomoč. Zelo pomemben je bil njegov prispevek pri oblikovanju programa Zveze slepih Jugoslavije in še posebej pri izdelavi programa Zveze slepih Slovenije, ki je bil sprejet v letu 1946, ki v vsem svojem bistvu velja kot osnovna orientacija vse do današnjih dni. Zaradi svojih zaslug na področju zaščite slepih je bil dr. Kržišnik imenovan za častnega člana slepih Jugoslavije in častnega člana Zveze slepih Slovenije.
Dr. Anton Kržišnik je bil prvi predsednik upravnega odbora in nato je predsednik sveta Zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani ter dolgo let aktiven član in svetovalec. S svojimi širokimi poslegi in vestnim opravljanjem družbene funkcije je zavodu veliko koristil. Posebno intenzivna je bila njegova pomoč pri oblikovanju samoupravnih aktov, novega družbenega mehanizma, kjer je njegova strokovnost prišla vselej do izraza. Kdo bi preštel vse seje in ure, v katerih je jubilant intenzivno sodeloval. Sodeloval je v vseh fazah zavodove rasti od osvoboditve do danes. Zato je njegova prizadevnost na področju zaščite slepih v enaki meri veljala tudi izobraževanju mladih, za kar mu gre veliko priznanje.
Ko se pridružujemo čestitkam celotne slovenske javnosti, hkrati izražamo globoko hvaležnost za vse- kar nam je jubilant dal. Imel ni samo velikega duhovnega obzorja in pripravijenosi za delo. Vselej je bila prisotna tudi njegova plemenitost in njegovo dobro srce.
Želimo, da bi se njegova snovanja in ustvarjanja še nadalje: vala in da se njegov bogati živi jeni ski opus še dolgo ne bi zaključil.
»Obrazovanje i odgoj u Jugoslaviji«
Resolucija o vzgoji in izobraže-
—	končni rezultat večletnih razprav o zveznem dokumentu, s katerim so določene osnove dolgoročne politike razvoja te naše družbene dejavnosti — je zdaj izšla v posebni knjižici v »biblioteki zvezne skupščine«. Brošuro
—	njena cena je 5 din — lahko naročite _ pri sekretariatu za informativno službo zvezne skupščine, Beograd, Trg Manca m Engelsa 13, ali preko »Prosvete«, Novi Sad, Narodnih heroja 14.
Prav tam je izšla tudi knjižica z zbranim gradivom o izvajanju resolucije zvezne skupščine o telesni kulturi pod naslovom »Sprovodjenje resolucije savezne sknpštlne o fizičkoj kulturi.«
St 12
Strokovno izpopolnjevanje učiteljev, | ^	^
ki delajo v oddelkih za PB | življenja«
Republiška izobraževalna skupnost je vključila v obvezno baletno izobraževanje smo prire-izpopolnjevanje tudi učitelje, ki delajo v oddelkih PB. Delo dili glasbeno instrumentalni tečaj z učenci v PB je predvsem vzgojne narave v ožjem smislu za kitaro, blokflavto in delo z besede. Od učitelja — vodje oddelka zahteva, da je osebnost Orffovim instrumentarijem. V Pio-in da ima »pedagoško srce«, poleg tega pa široko splošno, psi- nirskem domu sta bila 2 tečaja za hološko in pedagoško izobrazbo.
Mnogo učiteljev v oddelkih PB čuti potrebo, da bi obnovili, poglobili in razširili znanje iz mladinske psihologije, da bi učence bolje razumeli v njihovih razvoj-
ske šole so pripravljale in še pripravljajo kandidate predvsem za intelektualno vodenje otrok. Pedagoška praksa pa nam dokazuje precejšen deficit na tem področ-
nih težnjah in potrebah. Velike ju. Pedagoška služba si zato pri-težave imajo pri navajanju učen- zadeva, da bi vsaj delno dopolnila ta primanjkljaj v izobrazbi učiteljev, ki delajo v PB z raz-
cev na redno, sistematično in racionalno učenje. Mnogo učencev v PB je takih, ki so na različne načine neprilagojeni. Učitelji jim pa ne morejo pomagati,' ker niso bili dovolj seznanjeni: s pojavi vedenjskih in čustvenih motenj in drugimi asocialnimi odkloni v razvoju otrok.
Zaradi takih potreb je Zavod za šolstvo izdelal program izpopolnjevanja, ki bo zajel vsa navedena področja: najnovejša dogajanja iz psihologije otroka »v osnovni šoli, teorije in tehnike racionalnega učenja in osnove za razumevanje otrok z motnjami in zavorami v razvoju ter ravnanje z njimi.
Te tri teme bodo obdelali na tridnevnih seminarjih, in to: ob koncu junija v Ljubljani za .2 skupini, ob koncu, avgusta .v Maribo-, ru 2 skupini in. v začetku septembra v Ljubljani 3 skupine učiteljev. Tako bomo dali vsem učiteljem v PB možnost, da se izpopolnijo. S poglobljenim in razširjenim strokovnim znanjem, upamo, da bodo laže,’ pogumneje in' z večjim optimizmom delali z učenci in se po literaturi tudi sami naprej izobraževali.
Toda vzgojno delo v PB terja od učitelja še več kot to. Drugi važen element dela v PB je oblikovanje prostega časa. Tega je zlasti na nižji stopnji precej in ga je treba zapolniti z dejavnostmi in vsebino, ki sprošča otrokove napetosti, prebuja čustva in omogoča razvijati ustvarjalnost po trenutnih interesih.
Sodobno življenje prinaša v šolo nove oblike pedagoškega dela, za katere pa kader ni pripravljen, ali vsaj ne dovolj. Kadrov-
nimi tečaji.
V zadnjih dveh letih je bilo organiziranih v Ljubljani več tečajev. V Zavodu za glasbeno in
likovno ustvarjanje v prostem času.
V jesenskih mesecih pa se bodo spet pričeli tečaji. V Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje prirejamo ritmiko. Na Srednji vzgojiteljski šoli bo tečaj za likovno in tehnično oblikovanje različnega materiala. Člani Lutkovnega gledališča v Ljubljani pa so obljubili, da bodo vodili skupino učiteljev, ki se želijo naučiti dela z lutkami.
Medtem ko spadajo zgoraj omenjeni seminarji pod obvezno
izpopolnjevanje, pa so ti tečaji namenjeni prostovoljcem, ki imajo za posamezne dejavnosti osebni interes, veselje in nagnjenje in jim ni žal žrtvovati za izpopolnjevanje tudi nekaj svojega prostega časa. Vsi dosedaj organizirani tečaji so zelo dobro uspeli. Vsi ti učitelji bogatijo ure sprostitve otrok s pridobljenim znanjem in ga posredujejo tudi drugim kolegom na šoli.
Žal da sedaj za tovrstno izpopolnjevanje učiteljev še nimamo zagotovljenih družbenih sredstev in smo navezani na kotizacijo udeležencev oz. ustanov. Vendar pa ta ni tako visoka, da bi preprečevala obisk tečajev.
Srečanje z Milo Vlašič-Gvozdicevo
Na tečaju za izpopolnjevanje učiteljev, ki delajo z otroki v oddelkih za podaljšano bivanje
Srečanje osnovnih šol Prežihovega Voranca
V treh sončnih, čeprav ne toplih dneh 23., 24. in . 25. maja, ko so se Uršlja gora, Peca in Obir bleščali v novozapadlem snegu, smo se na Ravnah na Koroškem zbrali učenci in učitelji iz slovenskih osnovnih šol, ki nosijo ime pisatelja Prežihovega Voranca.
Idejo o srečanju so oživili prosvetni delavci ravenske osnovne šole. Ponudili so se za gostitelje in organizatorje kulturno prosvetnega programa ob 20-letnici smrti svojega velikega Korošca.
Prišli smo iz različnih krajev Slovenije: Kostanjevice, Jesenic, Bistrice v Prekmurju, Maribora in Ljubljane. Bili smo iz različnih krajev z istim imenom. Segali smo si v roke in brez zadržkov postali dobri znanci in prijatelji.
Posebno doživetje je bilo srečanje mladih ravenskih gostiteljev s svojimi gosti učenci. Segali
V Domu železarjev so udeleženci prisostvovali proslavi, ki so jo pripravili ravenski učenci. Skozi usta mladih Korošcev je ponovno spregovoril pisatelj Lovro Kuhar — njihov Voranc. V prvi vrsti je poleg drugih gostov sedela pisateljeva soproga, vdova Marija, in poslušala velike besede svojega nekdaj skromnega moža. Pevski zbor je mestoma polglasno spremljal recitatorje in se izmenoma osamosvojil v koroški narodni pesmi.
Mladi gostje in njihovi spremljevalci so se poklonili pisatelju pred njegovim spomenikom v parku in na njegovem grobu v Kotljah. Obiskali so njegovo domačijo na Prežihovini in njegove rojake in njih potomce v Jamnici. V tej vasi, po domače Sentda-nijelu, nas je pričakal ugledni glasbenik prof. Luka Kramolc. Pokazal nam je hiše »pavrov«, ki jih je pisatelj upodobil v svojih
vico do svobodnega življenja in ustvarjanja.
Ali so se mogli ravenski učitelji in učenci spoštljiveje pokloniti svojemu velikemu Samorastniku kot tako, da so mladini z ljubeznijo in ponosom predstavljali Vorančeve kraje, ljudi in njegove — v koroškem naglasu ponovljene besede. Ko smo občudovali rast in napredek Raven in spoznavali nacionalno zavest koroškega človeka, smo bili ponosni ...................
nanje in na zemljo, ki je rodila 5
revolucionarja in pisatelja Lovra ■ Delovna skupnost
Že sedaj vabimo učitelje, ki delajo v PB, ali pa bodo v bodočem šolskem letu pričeli s tem delom, da se odločijo vsaj za enega od pripravljenih tečajev. Prizadevali si bomo, da bomo organizirali take tečaje tudi v drugih centrih Slovenije, zlasti v Mariboru.
Vsebinsko bogata, pestra in dobro organizirana dejavnost v prostem času daje neštete in raznovrstne priložnosti za duševno zbliževanje učencev in vodje oddelka, ustvarja vedro razpoloženje, s tem pa se odpirajo vrata za intenzivno vzgojno vplivanje na učence. Obenem pa je to zelo uspešna motivacija za učno delo.
Tončka Metelko
j OSNOVNE SOLE COL,
občina Ajdovščina
... . .
! razpisuje prosto delovno S mesto
so si v roke in se predstavljali, delih. S prisrčnostjo nam je govo-Bridko je bilo pri srcu šestošolcu, rji 0 njih, svojih domačih in o ko je s solzami v očeh potožil: mladem koroškem »pobu« iz Ko-»Mojega gosta pa ni! Mama pa je telj —^'Vorancu. Stari Mavrel, toliko napekla.« Drugi je prosil: ljudski pesnik iz sosednje Stroj-»Ce nimate dečka, ki ste mi ga nej nam je preko svojega znanca obljubili, pa mi dajte deklico, saj „ Vorancu povedal:
imam doma sestro, pa bo ona skrbela zanjo.« Sahištka Sonja iz VI. razreda je razočarana spoznala, da so ji za gostitelja določili dečka. Glavo je žalostno povesila. Učiteljica nam je pojasnila: »Sonjo pričakuje dečkova sestra, toda brat je želel, da jo privede na dom on in da je na poti od šole do doma njen kavalir« Sonjo smo prosili, naj mu željo izpolni. Z nasmeškom ga je pogledala. Prijazen deček 12 in 13 let je brez predsodkov zaprosil: »Sonja, pojdiva!«
V teh majskih dneh je Čečovje, delavsko naselje na sončnem griču, s svojimi stolpnicami, bloki, formo vivo, zelenicami, plavalnim bazenom, športnimi igrišči in veliko telovadnico začutilo nov utrip, utrip mladih. Gostje so občudovali plastike forme vive v Ravnah. Ekipe dečkov in deklic iz različnih šol so se pomerili v rokometu. Plavalni bazen, ki je v sosedstvu športnega igrišča, jim je v prostih urah poklanjal radost sprostitve v vodi. Sahisti so se v učilnici ravenske šole na šahovskih deskah bojevali za pokal zmagovalca.
Naš Voranc izpod Uršlje gore, naš prvoborec in glasnik, kdo prav oceniti te more, ko rodoljub si bil velik.
Bogat na duhu in spreviden . pretežko ši krivice zrl, čuteč ko Cankar, pisec priden, kot on prezgodaj si umrl.
Pred domačo gostilno so nas iz-nenadili koroški »pavri« in nam zapeli nekaj svojih narodnih pesmi. Bili smo ganjeni in navdušeni.
O domačinu Vorancu sta nam govorila tudi- prof. Mrdavšič in ing. Sipek. Mladi Voranc, komunist, ilegalec in pisatelj je vedno bolj postajal naš. Korošci so nam ga poklanjali v kulturno dediščino z ognjem zanosa, ljubeznijo in spoštovanjem.
Ko so se mladi gostje skupno z domačini zbrali na slavnostnem odru, je njihova beseda o Vorancu bila iskrena in prepričljiva. »Hudabivnikova Meta« je svojim otrokom Samorastnikom ponov-
Kuharja.
Če bi bili poklicni pedagogi in družbeni delavci voljni češče organizirati podobne kulturno bogate in vsebinsko zanimive akcije, bi mnogi naši mladi ljudje bili bolj notranje usmerjeni in bi znali bolj ceniti človeka in njegove ustvaritve.
Ravenskim učiteljem, njihovim sodelavcem in učencem naj bo v zadoščenje za njihovo požrtvoval- .
nost in kulturno udejstvovanje j Zaposlitev je za določen naše priznanje, da smo se z nji- j (io mesecev), hovih Raven vrnili na svoje šole ■	.	.	,	,.
in domove bogatejši: pisatelj Vo- : Stanovanje je zagotovljeno. :
rane je odslej^ bolj naš, njegove ! Prijave pošljite na naslov De- ] Solzice so lepše in Jamnica res- • lovna skupnost osnovne šole j
— učitelja za razredni pouk ■ na oddelku v PODKRAJU
Pogoj: PA za razredni f pouk ali 5-letno učitelji- ! šče z diplomo
5
čas •
ničnejša.
Udeleženka iz Osn. šole Prežihov Voranc v Mariboru: MARIJA UNGAR
•	Col, p. Orešje — Col. Razpis ;
•	velja do zasedbe delovnega I ■ mesta.
Dnevna soba — knjige, slike, rože in pianino. Literarni nokturno sredi sobotnega dopoldneva. Glasba in žametni glas Mine Jerajeve, ki ga je ukradel magnetofonski trak neke lanske decembrske noči okrog triindvajsete ure. Tedaj, ko predstavlja RTV Ljubljana poslušalcem nove pesmi in pesnike: Mila Vla-šič — Gvozdičeva, avtorica zbirke Učinilo mi se da su zvijezde. Doma iz Mostarja, že več let pa Ljubljančanka, zaposlena na pedagoški akademiji.
Na svet sem prišla / v septembrskem jutru, v nedeljo. / In moje življenje je bilo zaznamovano / s kazalcem na sončni uri. '/ In pridobilo si je neskončna
pri nas, temveč tudi v drugih republikah. Vendar: kaj pomeni vam? — Izredno osebno zadoščenje, saj se mi je posrečilo — upam vsaj — svoj svet približati bralcem.
Če želje bi veljale kaj — česa bi si želeli? — Kot prosvetna delavka: da bi ohranila ljubezen do poklica, ki je težak, hkrati pa nenadomestljivo lep. In kot pesnica? Želim ostati samosvoja, predvsem preprosta in osebno svobodna v tem vse bolj zapletenem življenju.
Ustvarili ste si svoj svet. Kako bi ga opisali? — Odpiram okna svoje graščine '/ in soncu in luni. Z Zaklet grad je to. / Namesto bršljana / ga ovijajo
prejšnja življenja./ Življenje in vilini lasje. / V njem se obje-čas sta me primorala, / da pi- majo sanje / in nastajajo pesmi, šem in rišem mostove sedanjosti. / Vendar se mi zdi, da je zunaj mene / in da dosežem lahko le njen del. / Doklej naj hodim po obljubljeni poti, / da bi naletela na en sam mirni dan, / v katerem bi prisluhnila glasu tišine?
Tako se predstavi pesnica v uvodu svoje pesniške zbirke.
(Pesmi za radijsko oddajo je prevedel France Vurnik.)
Kaj ji pomeni pesem? Veliko. Sestavni del njenega življenja je; topel, intimni svet, v katerem išče izhod iz vsakdanjosti.
V njem najde dovolj svetlobe in lepote, čudovite pogoje za ustvarjanje. Zaljubljena je v sonce in oblak neba, v svoj svet prihaja odeta v ogrinjalo pomladi. Njena najljubša sopotnika sta mir in samota.
Desanka Maksimovič je zapisala v Prosvetnem pregledu o njenih pesmih med drugim tudi naslednje: — Njeno hercegovsko poreklo izpričuje čudovit jezik njenih pesmi: stavki so kultivirani, sodobni. Ta jezik je čist, prozoren in zapeljiv kot Neretva, njena rodna reka. Gotovo je, da je mogoče s takim jezikovnim znanjem preliti najbolj prefinjene misli in čustva, kar se pesnici tudi posreči. In dalje: — Ce drži to, kar pravi ne- nosti ne delam problemov. Res ki esejist, namreč, da lahko ocenjujemo pesnikov notranji svet po tem, od kod izbira besede, potem je izbrala naša pesnica pravo pot.., Vsebina njenih misli sta vedno lepota in stihija narave, dogajanje v človeškem srcu: najprej zasliši glasove, ki se tu poraja/jo. Ena od odlik pravega pesnika je, da razmišlja v slikah; v poeziji M. V. —
Gvozdičeve jih je veliko. Poleg metafor in primerjav je ta poezija polna personifikacije. Zdi se ji, da so okrog nje vsa živa bitja, saj čuti njihovo bližino, dih, dušo in želje. Povezana so med seboj in z njo. V tem gnezdu živi bolj stvarno kot v svojem vsakdanjem življenju. To je v resnici njeno vsakodnevno življenje, vse drugo pa je privid.
Če je to res, kako je potem z vašim poklicem, saj vemo, da je vaše pravo področje dela pedagoško delo, da ste odličen metodik in avtorica znanega učbenika za srbohrvaščino, ki so ga praktiki sprejeli tako kot malo-katero podobno knjigo. Ali ste zadovoljni v svojem poklicu? sem jo vprašala.
— Zelo rada imam svoj poklic, pri tem delu najdem srečo in zadovoljstvo. Nisem pesnik, ki živi v oblakih, ograjen od resničnega sveta. Taka sem kot toliko drugih žena: živim za poklic, dom in seveda, za svojo poezijo. Pogosto nam je resda težko. Prosvetne delavke nosimo težavnost poklica nenehno s seboj: svoje delo in misli, ki jih ni mogoče zakleniti v predal, ko odhajamo iz učilnic. Doma nas čaka novo delo in nove skrbi.
To je tisto, kar je v našem poklicu najteže.
Vaša pesniška zbirka je zbudila izredno pozornost ne samo
Za pesnike velja, da so v vsakdanjem življenju nestvarni, neživljenjski... — Mislim, da posrečeno kombiniram pesniški in resnični svet, zato me življenje ne spravi kar tako s tira. Moje življenjsko načelo je: vztrajati. Biti moraš kot žoga: čimbolj udarjajo po njej, tembolj živo poskakuje.
Če vas doleti kaj neprijetnega, kako se izmotate? — Takrat si pravim: vse to je življenje. Sem optimist. Iz vsake neprijet-
pa je, da vsakdanjost lahko ubija, če nisi dovolj trden. Boj z neprijetnostmi je nujen. Prav to daje ustvarjanju pečat in veljavo.
Pripravljate zadnji del učbenika za srbohrvaščino. Kakšne načrte imate na literarnem področju? — Ne smem misliti na svoje lepe načrte. Za sedaj me priganjajo obveznosti do pedagoške akademije in zavoda za šolstvo. Precej pesmi imam v rokopisu. Nastajajo med mojim vsakdanjim delom, ker preprosto moram preliti na papir tisto, kar nosim v sebi. Liriko prepletam z vsakdanjostjo. Želim si življenje polno poezije in poezijo polno življenja. V umetnosti ni treba hiteti. Potreben je čas, ki marsikaj izkristalizira. Kot sodnik je, ki postavi vse na svoje pravo mesto.
Kdor prebira pesmi Mile Vla-šič-Gvozdičeve mora potrditi kritikom, ki trde, da hodi ta pesnica samosvojo pot. Kot pesnik in človek. Žena z dvema svetovoma in dvema obrazoma. Prvi — vedno nasmejan, izdaja veselega in neposrednega človeka, ki ga imaš vedno rad — kot lepo vreme. In drugi: poetično skrivnosten, ocenjujoč, ki iskreno priznava svoje misli in doživetja samo v pesniških prispodobah.
Milo Vlašič-Gvozdičevo so sprejeli jugoslovanski pesniki v svoj krog že ob njeni prvi zbirki. Takole pravi o njej Desanka Maksimovič: — V naše kolo se je vključil nov pesnik, ki »pleše« z istim ognjem, razumom in nadarjenostjo kot prvi plesalec v kolu. Pleše tako. da je jasno, da iz tega kola ne bo nikdar izstopil, razen če ga ne bodo k temu prisilili zakoni življenja.
MARJANA KUNEJ

Bliža se 200-letnica terezijanskega ljudskega šolstva
L. 1770 je izšel znani dekret Marije Terezije o uvedbi javnih osnovnih šol, v katerem je postalo šolstvo državna stvar (»šolstvo je in ostaja zmeraj politi-cum«)... Potem ko se je namreč ustanovila dunajska normalka (1771 L), ki naj bi izboljšala način poučevanja na ljudsko šolski stopnji, so na Dunaju v 1. 1770-72 razpravljali o osnutku šolske reforme v Avstriji. Sestavil ga je Kumerdejev predstojnik na Orientalski akademiji minister Pergen. Naš Kumerdej
šolstvo pri nas res postalo stvar javnosti (občine in države) in se ločilo od vpliva škofij (konzisto-rijev), ki so dotlej imele nadzorstvo nad šolami.
Naš pedagoški tisk se je te stoletnice spomnil v glavnem s
delih (dr. Vlado Schmidt). To je že nekaj. Saj smo s to knjigo 'dobili znanstveno pisano okvirno razvojno pot našega dosedanjega šolstva s potrebnimi prerezi, dokumenti in slikami ter oznakami raznih dob in značil-
tem, da je izdal zbornik »Ob 100- nosti v njenem poteku. Rad
no spregovorila ponosno in sa- Blaž pa je pod vplivom teh te-mozavestno, da je v dvorani bilo ženj in priprav 1. 1772 sestavil čutiti odločnost in moč koroške- načrt za slovenske osnovne šole.
letnici 8-letne obvezne šole na Slovenskem« (v obsegu 64 strani) s članki in tabelami o pregledu razvoja osnovne šole in o predmetnikih, učnih metodah v tem stoletnem radobju, in še sem in tja s kakim člankom — kot tudi ostalo naše časopisje, ki
pa pozoril našo kulturno javnost, da Slovenci še nimamo niti zbranega gradiva za biografijo šolnikov niti podrobnega orisa šolstva pri nas po krajih in šolah, kakor so se te ustanavljale od najstarejših časov pa do 1. 1896 in do naših današnjih šol.
nam je tudi obljubilo 100 novih	Nimamo še natisnjenega niti te-
cuuli ouiuciiusb m	mm; ivvuran';-	!I. z.« ..v11 ,v/ .iiw, 11.-. ww	šol. L. 1966 pa smo dobili zaklju-	2a, kar so npr. Hrvatje dobili ze
ga človeka, ki že	stoletja kiju-	Že	lani smo obhajali 100-letnico	čeno Zgodovino šolstva in peda-	1. 1910: Čuvaj: Gradja-za povjest
buje vsakomur, ki	mu krati pra-	radikalne šolske	reforme, ko je	gogike na Slovenskem v treh	školstva... Od vsega tega manj-
kajočega gradiva imamo natisnjenih le nekaj krajevnih (občinskih) pregledov šol po raznih zbornikih in to šele od lanskega leta (prim. Zbornik »Petovio«, ki prinaša kot zadnji prispevek tudi pregled šolstva v območju Ptuja, Grosupeljski zbornik, ki prinaša zgodovinski razvoj šol v grosupeljski občini od najstarejših časov do 1. 1869.) Revija kat. duhovnikov CMD Nova pot, ki je že priobčila Šolstvo kočevskega okraja, se je odločila, da bo v počastitev teh znamenitih stoletnic v prihodnjih zvezkih priobčila po abecednem redu tudi gradivo za Biografijo naših šolnikov od najstarejših časov do I. 1869 delno še čez).	E. B.
TEMOVANJE SREDNJEŠOLCEV V ZNANJU TUJIH JEZIKOV
Aprila 1970 je priredilo Društvo za tuje jezike in književnosti SRS v Ljubljani na II. gimnaziji (Šubičeva 1) drugo republiško tekmovanje dijakov četrtih razredov gimnazij in strokovnih šol v znanju tujih jezikov.
Srednješolskega tekmovanja iz angleščine, ki je bilo 12. aprila, se je udeležilo■ še^vee dijakov kot lani, in sicer T36 tekmovalcev iz Ljubljane, Maribora, Celja, Ptuja, Kranja, JesenJcj Škofje Loke, Novega mesta,•INfove',-Gorice, Postojne, Idrije,. Kop.ra, Pirana, Trbovelj, Kamnika*.»Raven, Krškega in Ruš. Udeležili so se ga četrtošolci ?fegininazij in strokovnih šol. Gledežns^ftčnt načrt in število ur, ki jilt^jpiaš$tujf. jezik na šolah, smo dijaReitrazdelili v 3 skupine: na čhjakejfejjkeijučijo angleščine na gimnažijiififijenzivno (9 dijakov)* na-iostaTe-dijake — gimnazijce (lliES3ij|koy)-'’in na dijake s strokovnih, sol (13 dijakov). AngleškiLJtest|tefbil nekoliko težji kot lani* saj||s(Metos tekmovali četrtošolci inJriKvtretješolci. Obsegal je pripovedni tekst in vprašanja k temuttekstu, ki so preverjala razumevanje pisanega jezika. Na vsako vprašanje je moral dijak iaferati en edino pravilni odgovt/r izmed 5 navedenih odgovorov. Nadaljnje vaje so testirale dijakovo besedišče, vstavljanje prepozicij, rabo pogojnika v vsebinsko povezanih stavkih, prosti spis z danimi točkami, ki so tvorile ogrodje zgodbe, in na koncu tekst, ki je preverjal slušno.razumevanje dijakov. Raven znanja je bila letos neprimerno višja kot lani, čemur ni vzrok samo dejstvo, da so letos tekmovali četrtošolci, medtem ko lani tretješolci, ampak tudi zato, ker se znanje angleščine na gimnazijah iz leta v leto počasi, toda vztrajno dviga. Pokazalo se je tudi, da delajo dijaki strokovnih šol v pogledu tujega jezika v neprimerno slabših pogojih kot gimnazijci.
Komisija je na podlagi ocenjevanja anonimnih nalog nagradila naslednje dijake:
V skupini strokovne šole je bil nagrajen s I. nagrado Zlatko Voda s Tehniške srednje šole za elektrotehniško stroko v Mariboru. V skupini angleščina — intenzivno ni bila podeljena I. nagrada, ampak le II., ki jo je dobil France Sevšek z gimnazije Poljane v Ljubljani. V gimnazijski skupini angleščina — navadno je bilo nagrajenih 10 dijakov, ki so Zasedli prvih 6 mest. Prvo nagrado je dobil Velimir Gjurin s I. gimnazije v Ljubljani — Bežigrad, ki je bil tudi na lanskem tekmovanju najboljši. Druga mesta so zasedli dijaki z naslednjih gimnazij:
2.	mesto Anica Carrotta in Magdič Januša, obe z gimnazije Jesenice;
3.	mesto Žvan Marija z gimnazije Jesenice;
4.	mesto Drago Sori z gimna-
zije Jesenice in Branko Paš z gimnazije Trbovlje;
5.	mesto Vili Kovač z gimnazije Trbovlje;
6.	mesto Agnez Vidmar in Avgust Ovsenik, oba z gimnazije Kranj, ter Nada Špacapan z gimnazije Koper.
Vsi testi so profesorjem na vpogled na Pedagoški akademiji v Ljubljani, Stari trg 34, soba 24, pri prof. Srebotovi. Analiza testa in rezultatov bo izšla v prihodnji številki Vestnika Društva za tuje jezike.
Istega dne so tekmovali tudi dijaki, ki se na imenovanih šolah uče nemškega jezika.
Udelžba je bila glede na prvo tekmovanje v znanju nemškega jezika kar zadovoljiva. Tekmovalo je skupaj 32 dijakov, 29 z gimnazij in 3 s srednjih strokovnih šol, skupaj 9 dijakov in 23 dijaku j. Ce upoštevamo, da se učijo dijaki na 20 gimnazijah v SRS nemščino kot prvi ali drugi tuji jezik, potem je povprečno vsaj vsaka gimnazija poslala po enega tekmovalca. Vendar številke kažejo, da so se tekmovanja udeležili le dijaki z 9 gimnazij:
Celje 3, Idrija 1, Kočevje 4, Kranj 9, Ljutomer 2, Postojna 4, Ptuj 1, Ravne 2, Stična 3. Izmed strokovnih šol so tekmovali dijaki Sole za zdravstvene delavce (Novo mesto). Gozdarske tehniške šole (Postojna) in Tekstilne tehni-
ške šole (Maribor). Dijaki so na tekmovanju morali pokazati v šoli pridobljeno znanje nemškega jezika. Zato ni bila potrebna za tekmovanje nobena posebna priprava. Dijaki so tekmovali v pisanju diktata, v razumevanju neznanega teksta (po poslušanem in prebranem tekstu), v avtomatskem obvladanju struktur in pismenem izražanju. Za zadnji test so morali napisati opis situacije (dve po izbiri) in pri tem vključiti 10 besed, ki so bile dane kot iztočnice.
Vse tekmovanje je bilo preračunano na 90 minut.
Uspeh je za prvo tekmovanje v znanju nemškega jezika zadovoljiv, če upoštevamo, da so se tekmovanja udeležili tudi dijaki z gimnazije, kjer je nemščina drugi tuji jezik, in s srednjih strokovnih šol, kjer pouk tujih jezikov spada med splošnoizobraževalne predmete. Od skupno 60 dosegljivih točk je dobil prvi najboljši tekmovalec 51 točk (Helena Likar, gimnazija Postojna), druga dva sta prejela 47 oziroma 46 točk (Marta Kovačič, gimnazija Postojna, in Jožica Privšek, gimnazija Celje), tretja dva sta bila s 45 oz. 42 točkami Vito An-drenšek (gimnazija Celje) in Miran Rozman (gimnazija Ptuj). Najboljši so prejeli knjige, ki jih je podarilo društvo. Podrobnejša analiza bo pokazala, ali so bili te-
sti pretežki ali pa je pouk nemščine bolj usmerjen v pasivno znanje jezika.
19. aprila so tekmovali dijaki gimnazij v znanju ruskega jezika. Udeležilo se je tekmovanja 64 dijakov s 16 gimnazij. Podrobnejše poročilo o tem tekmovanju je izšlo v Prosvetnem delavcu, 6. maja 1970. Poročilo o tekmovanjih naših dijakov v znanju tujih jezikov ne bi bilo popolno, če ne bi omenili tudi tekmovanja v znanju francoskega jezika, ki je bilo 5. aprila 1970 tudi na II. gimnaziji v Ljubljani pod okriljem Alliance francaise. Udeležilo se ga je 176 dijakov III. in IV. razreda s 17 gimnazij SRS. Tema letošnje tekmovalne naloge je bila »Veliki ljudje pripadajo vsem narodom« (Les grands hommes appartiennets a tous les peuples). Ker je tekmovanje vključeno v zvezno in evropsko tekmovanje v znanju francoščine, bodo končni uspeh določili in nagrajence za Jugoslavijo izbrali v Parizu. Nagrada za 4 najboljše jugoslovanske tekmovalce je desetdnevno bivanje v Parizu.
Ne da bi posebej poudarili pomen tekmovanja naših dijakov tudi v znanju tujih jezikov, je pričakovati, da se bo 3. republiškega tekmovanja v znanju tujih jezikov, ki postaja že tradicionalno, udeležilo še več tekmovalcev.
Srebot — Braz
Letošnje Didacte v Baslu (28. maja—1. junija) se je udeležilo precej slovenskih prosvetnih delavcev, ki so potovali v Švico z osebnimi avtomobili, z avtobusi, z vlakom in celo z letalom. Ta razstava sodobnih učil je bila prav gotovo vredna ogleda in je dala prosvetnim delavcem marsikatero pobudo. — Leta 1966 je razstavljalo na Didacti v Baslu 531 razstavlialcev* dve leti nato v Hannovru 670 in letos v Baslu že čez 800 razstvaljalcev. Jugoslavijo sta zastopala letos samo dva razstavljalca, Švico pa kar 177. Podrobnejše poročilo o Didacti 1970 bomo objavili v PD jeseni. — M. Kambič
Naravne lepote so za vse
Najboljše naloge s to tematiko bo v letošnjem letu zaščite narave nagradila revija »Moj mali svet-«
Mnogo naravnih lepot in zani-hiivosti se je spričo industrializacije oddaljilo ne le starejšim, temveč tudi mladini. Pa tudi oko-b doma in v njem imamo vedno Tanj možnosti, zlasti pa časa, da bi negovali živo naravo; rastline ali živali. Tako izgublja naš mladi rod stike, s tem pa tudi poj-Tovanje in pravilen odnos do rastlin v naravi, pa tudi do tistih, bi jih neguje človek v zelenicah v mestih in okoli vrtov.
Mar ni uničevanje cvetlic v Parkih in v naravi posledica prav te pomanjkljive človeške kulture? Zatorej nekje moramo začeti! Najprej razčistimo pri sebi, nato Pa začnimo vzgajati pri otrocih bubezen do narave. Delo ne bo lahko in zato bo vsak predlog koristen in zaželen. Pedagogi iz Maribora so reviji »Moj mali svet« Priporočili, naj bi se zavzeli, da °i mladina (šolska) pisala sestavke o odnosu do zelenic, revija pa daj bi potem nekaj najboljših se-stavkov objavila oz. pisca nagradila.
Uredništvo revije »Moj maili ^et« je ta predlog sprejelo in sblenilo, da bo deset piscev nasadilo s celotno naročnino za redijo »Moj mali svet«. To akcijo, kf bi bila nekakšno tekmovanje, T začeli z novim šolskim letom. prve tovrstne sestavke naj bi re-'dja dobila že oktobra, nadaljnje ba marca prihodnje leto. Od časa do časa bo revija sproti obvešča-la> kako poteka akcija.
Da bo nalogo laže uresničiti v raznih krajih po Sloveniji, pred-Jagamo tri naslove:
1.	Kaj si mislim, ko gledam ^Ttje v mestni zelenici?
2.	Kaj si mislim ob pogledu na cvetje v domačem ali pa sosedovem vrtu?
3.	Ko zagledam cvetice na travniku ali v gozdu (v planinah in nižini).
S temi temami oz. nalogami bi želeli na prijeten način zbuditi zanimanje za naravo. Domnevamo, da bo precej dobrih nalog, zlasti tam, kjer v šoli in na šolskem vrtu gojijo rastline, a tudi tam, kjer starši dovolijo, da sami otroci negujejo oz. skrbijo za lončnice ali vrt. Kjer pa tega ni, bo bržkone ustrezen pedagogov uvod pred nalogo pripomogel do razmišljanja. Dve ali tri naloge med šolskim letom s podobno vsebino lahko vsaj malenkostno pripomorejo k temu, da bodo otroci začeli spoštovati, ceniti in varovati naravo.
V nalogah bi šolarji lahko opisali svoje vtise o cvetlicah, nadalje, kdor je opazil, kako nepridipravi trgajo, na primer tulipane, vrtnice, cvetoče grmovnice in drugo na mestnih zelenicah in na vrtovih, bi lahko opisal takšen dogodek in dodal svoje mnenje, lahko pa bi v nalogi takšno dejanje tudi obsodil. Prav tako bi lahko šolar v svoji nalogi opisal izlet in neomejeno trganje ter uničevanje samoniklih cvetic v naravi, npr. močvirskih tulipanov na barju, narcis na Golici in drugod, pogačic na planinskih travnikih, mečk na Cerkniškem jezeru itd. Naj bi napisal, kaj si misli ob takem dejanju. Vodilo naj bi bilo naslednje: »Narava in cvetlice niso le za enega, temveč za vse ljudi.« Prav zanimivo pa bi bilo tudi, če bi v teh sestavkih učenci opisali svoje udej-
stvovanje pri gojenju rastlin v rastlin in narave, pa bi ta način šoli ali <joma. Menimo, da bi iz v revijah in časopisih priporočali teh sestavkov zvedeli, kdaj in tudi drugim, kako so šolarji dobili veselje do	Inž. DANICA HONZAK
IDA PERTOT
V prvih dneh junija je preminula ugledna učiteljica Ida Per-tot, roj. Hmelak.
Učiteljišče v Gorici je končala v 1903. letu, ki je bilo za jugoslovanske narode tako zelo pomembno. Prvo službo je opravljala v domačem kraju. Najprej je bila na Dol. Otlici skupaj s tovarišem Čibejem* potem pa v Ajdovščini.
Službovala ni dolgo, ker se je
po poroki z geometrom Pertotom odselila v Trst in od tu v Mursko Soboto. Njen mož je bil ugleden narodnjak in rodoljub ter dolgoletni starosta Sokola v tem kraju.
Potem ko je v drugi svetovni vojni zasedel našo domovino okupator, se je vrnila zopet v svoj roj stil kraj, kjer je po kapitulaciji Palije sprejela službo partizanske učiteljice v Ajdovščini in Lokav-cu. Njeno ilegalno ime je bilo Dunja.
Imela je izreden dar za naravoslovje in se zanimala za vse, kar je bilo v zvezi z bojem slovenskega ljudstva na Primorskem proti nasilnemu potujčevanju v dobi fašistične okupacije. Vedno je bila budna na braniku slovenstva, pomagala je ljudem z nasveti in poučevanjem. Bodrila jih je, ko je bilo najteže* in jim pred-očevala narodne vrednote kot na j-večje svetinje, za katere je vredno živeti in trpeti. Prav zato jo bo to ljudstvo ohranilo v takem spomniu. Vse njeno delo in misli je spremljalo prepričanje, da so med številnimi vrednotami, za katerimi stremimo, prav narodne in etične vrednote tiste, ki človeka najbolj osrečujejo.	LB
PEDAGOŠKA AKADEMIJA V LJUBLJANI
Stari trg 34
RAZPISUJE
na podlagi 161. člena statuta redni in izredni vpis v 1. letnik študijskega leta 1970/71. Kandidati se lahko vpišejo na naslednje predmetne skupine:
A.	ODDELEK ZA RAZREDNI POUK
B.	ODDELEK ZA PREDMETNI POUK
—	slovenski jezik — srbski in hrvatski jezik
—	angleški jezik — slovenski jezik
—	nemški jezik — slovenski jezik
—	angleški jezik — nemški jezik
—	slovenski jezik — zgodovina
—	knjižničarstvo in eden od jezikov navedenih skupin
—	zgodovina — zemljepis
—	biologija — kemija
—	gospodinjstvo — kemija
—	matematika — fizika
—	likovna vzgoja z zgodovino ali enim od jezikov
—	glasbena vzgoja — enopredmetna ali dvopredmetna z zgodovino ali enim od jezikov
—	tehnična vzgoja — fizika
—	tehnična vzgoja — kemija
C.	ODDELEK ZA SPECIALNE PEDAGOGE
—	ortopedagoško usposabljanje duševno prizadetih
—	ortopedagoško usposabljanje mladine z motnjami vedenja in osebnosti (samo redni študij)
—	ortopedagoško usposabljanje fizično invalidnih in bolehnih (samo redni študij)
—	surdopedagoško usposabljanje gluhih in naglušnih (samo redni študij)
C.	ODDELEK ZA IZOBRAŽEVANJE VZGOJITELJEV V DOMOVIH (samo izredni študij)
D.	ODDELEK ZA IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV STROKOVNIH SOL (samo izredni študij)
—	strojna stroka
—	elektro stroka
—	administrativna stroka
Kot redni študent se lahko vpiše, kdor je z uspehom naredil ustrezno srednjo šolo. Kot izredni študent se lahko vpise, kdor izpolnjuje pogoje za vpis, pa zaradi delovnega razmerja ali iz drugih upravičenih razlogov ne more obiskovati pouka kot redni študent.
VPISNI POGOJI
I. Na oddelek za razredni pouk, oddelek za predmetni pouk, oddelek za specialne pedagoge in na oddelek za izobraževanje vzgojiteljev v domovih se lahko vpišejo kandidati z opravljenim zaključnim izpitom na gimnaziji, učiteljišču ali srednji vzgojiteljski šoli IX. Na posamezne skupine oddelka za predmetni pouk in oddelka za specialne pedagoge se lahko vpišejo tudi kandidati:
1.	z zaključnim izpitom na ekonomski šoli — na oddelke za jezike in knjižničarstvo
2.	z zaključnim izpitom na tehniški šoli ustrezne smeri (strojna, elektro, kemijska in gradbena).— na oddelka za matematiko in fiziko, tehnično vzgojo
3.	z zaključnim izpitom na šoli za oblikovanje — na oddelek za likovno vzgojo
4.	z zaključnim izpitom na srednji glasbeni šoli — na oddelek za glasbeno vzgojo
5.	z zaključnim izpitom na zdravstveni tehniški šoli vseh smeri — na oddelek za specialne pedagoge in oddelek za izobraževanje vzgojiteljev v domovih
Vendar pa morajo kandidati, ki so končali šole navedene pod točko 1, 3 in 4 in želijo študirati na oddelku za predmetni pouk, opraviti poseben izpit iz drugega vpisnega predmeta. III. Na oddelek za izobraževanje učiteljev strokovnih šol se lahko vpišejo kandidati, ki so opravili zaključni izpit na tehniški ali njej ustrezni šoli za gospodarstvo in družbene službe.
Polnoletni kandidati brez končane srednje šole, ki ne izpolnjujejo pogojev, ki jih zahtevajo točke I—III tega razpisa, imajo pa najmanj štiri leta delovne dobe. se lahko prijavijo k sprejemnemu izpitu.
Poseben izpit iz tujega jezika morajo opraviti kandidati, ki žele ta jezik študirati,' pa ga niso imeli v srednji šoli kot prvi tuji jezik.
Vsi kandidati, ki se vpisujejo na oddelek za likovno ali glasbeno vzgojo, morajo opraviti poseben izpit iz likovne oziroma glasbene stroke.
Poleg že navedenih pogojev morajo imeti vsi kandidati za vpis na Pedagoško akademijo družbenomoralne lastnosti, ki so potrebne za uresničevanj« vzgojnih in izobraževalnih smotrov.
ROK ZA PRIGLASITEV
Kandidati, ki se želijo v študijskem letu 1970/71. vpisati v 1. letnik akademije, morajo do 31. julija 1970 vlažiti v tajništvu akademije, Ljubljana, Stari trg 35, prošnjo, kolkovano z .1.— din.
V prošnji naj kandidati navedejo:
—	osebne podatke s točnim naslovom
—	šolsko izobrazbo
—	način študija (redni — Izredni)
—	predmetno skupino, na kateri želi študirati Prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o zaključnem izpitu ali sodno overjen prepis, kratek življenjepis, izpisek iz rojstne matične knjige in pisemsko ovojnico z znamko ter točno izpisanim naslovom kandidata. Kandidati, ki žele študirati izredno, morajo v prošnji navesti tudi razloge in predložiti dokazila.
O sprejemu kandidatov na akademijo odlopa posebna komisija učiteljev akademije.
Sprejemni izpiti bodo od 9. do 21. septembra 1970.
Program in navodila za sprejemne izpite dobe kandidati v tajništvu akademije. Kandidati, ki se priglasijo, k sprejemnemu izpitu, morajo ob vložitvi prošnje vplačati 50.— din za delno kritje sprejemnega izpita, to ne velja za kandidate, ki bodo študirali na oddelkih za likovno vzgojo in glasbeno vzgojo pa morajo opravljati poseben izpit.
Vpis rednih in izrednih študentov v 1. in 2. letnik akademije bo od 20. do 30. septembra 1970.
SVET PEDAGOŠKE AKADEMIJE V LJUBLJANI
Šmartno pri Litiji: Uspela revija otroških in mladinskih zborov
V torek, 2. junija, je bila v kino dvorani v Šmartnem revija otroških in mladinskih zborov občine Litija. Tokrat je nastopilo 7 otroških zborov, in sicer z osnovnih šol: Kresnice, Hotič, Jevnica, Šmartno, Gabrovka' in Litija ter prvič tudi otroci vzgojno varstvene ustanove Šmartno. Med mladinskimi pevskimi zbori, bilo jih je pet, pa so nastopili zbori osnovnih šol: Dole, Gabrovka, Polšnik, Šmartno in Litija. Vsega skupaj je nastopilo 447 pevcev, ki so peli pred polno dvorano.
Prireditev je uspela, ker je bila množična. Pohvaliti je treba poleg pevovodij matičnih šol še pevovodje podružničnih šol, ki so ravno tako pripeljali svoje zborčke, čeprav delajo v težjih razmerah, imajo manjše število otrok, še manjše število samih dobrih pevcev. Med zbori je nekaj takih, ki so pokazali tudi visoko kvaliteto, so pa tudi zbori, ki še niso dosegli potrebne kvalitete, vendar menim, da v prihodnje tudi to pričakujemo. S svojo pridnostjo in zagnanostjo so vsi pomagali, da je bila občinska pevska revija ena izmed najlepših glasbenih prireditev letošnjega šolskega leta v občini Litija.
M. D.
VODIČ PO REVIJI	VZGOJNI ZAVOD JANKA PREMRLA VOJKA
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE	u^na 1*1™« ^1»^*
Glasilo zavoda za šolstvo SR zevanje In da ni vmes prostora za gocena vzpodbuda. Zdi se, da bo Slovenije, izdaja skupaj z Zve- nikogar več«. I. Ferbežar opozar- Zavod za šolstvo moral iti še dlje zo delavskih univerz Sloveni- ja, da učiteljski kolektiv ►►raje — kazalo bi formirati »udarne« je\.9lavni urednik Boris Li- sprejme za svojega psihologa, ki skupine praktikov, ki bodo uspeš-pužič, odg. ured. T. VVeber. St. kdaj nastopa kot učitelj in vzgo- ne metode uveljavile in s tem 2, 3. leto 1070 — I.	jitelj med otroki«, Majda Uršič »premaknile« tudi interne pro-
Celotna revija nakazuje izredno zaskrbljeno sprašuje »ali se ne bi svetne delavce.
Obširno neobdelano tematiko in	spremenil učenčev odnos Sestavka iz poglavja o SRED-
problematiko področja vzgoje in šolskega pedagoga kot sveto- NJEM ŠOLSTVU še nista potr-izobraževanja. 2e uvodnik OD- va'ca> če bi se pojavil šolski pe- kala na našo prakso. Glogovšek NOS MED STROKOVNO PRO- dagog kot učitelj?«	informira, kako v ZR Nemčiji na-
UCEVALNIM IN ZNANSTVENO Kljub Pedičkovemu zavzetemu črtujejo po klasifikaciji poklicev RAZISKOVALNIM DELOM NA delu in znanim uspehom šolskih učne načrte. Priporoča nam sode-VZGOJNO IZOBRAŽEVALNEM svetovalnih služb po svetu se zdi lovanje z internacionalnim ura-PODROCJU izpod peresa B. Li- iz objavljenega gradiva, da so dom za delo v Ženevi (kjer ima-pužiča, urednika revije in direk- šolske svetovalne službe še vedno mo tudi Slovenci svojega pred-torja Zavoda za šolstvo, opozarja, P041 udarom majhnih notranjih stavnika).
da ta institucija šele išče svoj in zunanjih razmer, ki (močno) Lorenčič načenja PROBLEMA-obraz in mesto. Istočasno, ko čla- preprečujejo uveljavitev te mo- TIKO ANALITIČNEGA OCE-nek navaja kot prvo delovno na- derne metode celo na najbolj NJEVANJA UČENČEV, ki zaradi logo Zavoda proučitev osipa v razvitih področjih.	akutnosti snovi same zasluži vso
osemletki, navaja tudi potrebo po Nai omenim še Trčkovo doka- pozornost praktikov.
■ hitrejšem noveliranju učnih načr- zovanje o vrednosti najavljenega V tej številki se je predstavilo tov, problematiko učbenikov in obiska svetovalca na šoli in orga- tudi IZOBRAŽEVANJE ODRA-učil. Iz članka ne izvemo, kako bo nizacijske težave ljubljanske za- SLIH s programom za letošnje zavod izvajal »stalno sistematično v°dove enote, pa bo začetna mi- leto in (zastarelim) člankom o de-skrb (pri) uresničevanju družbeno sel verjetno dovolj utemeljena. Javskih univerzah v izobraževal-idejno vzgojnih smotrov v šolah Pozornosti je vreden Kvatemi- nem sistemu, ter (pri) splošni krepitvi vzgojne ^°v opis POSKUS Z NOVO MA- Milivoj in Marjanka Lapuh sta funkcije šole«.	TEMATIKO V OSNOVNI SOLI, predstavila učilnico za ze in zg,
V poglavju OSNOVNA SOLA ki zelo nazorno opiše še trajajoči M. Adamič pa razmišlja o pome-najdemo sestavek S. Mariona francoski poizkus, ki bojda uvaja nu sodobnih AV sredstev in pri-UCNI USPEHI OSNOVNE SOLE v odnose med učiteljem in učen- pomočkov pri poučevanju.
V ŠOLSKEM LETU 1968/69, ki cem kvalitetno boljše odnose. Zadnji del revije sestavljajo pušča slab občutek, da nočemo Matematika »znajti se v množici« pele-mele informacije, ki po svo-verjeti resnice o grozljivem ge- uCi bolj logično sklepati kot ra- je dopolnjujejo snov iz revije oz. neracijskem osipu, saj s števil- čunati. Učenec napreduje v njej načenjajo novo tematiko, kami dokaže, da je v lanskem le- lahko celo sam s pomočjo učnih Upamo, da bo revija'Zavoda za tu ponavljalo razred le nekaj nad lističev. Minka Jemec dopolnjuje šolstvo vzpodbudila naše pedago-9 odstotkov vseh osemletkarjev. Prejšnjo temo s sestavkom KAKO ške teoretike k hitrejšemu obrav-Stevilke o generacijskem osipu! DO BOLJŠIH USPEHOV V MA- navanju predolgo zanemarjenega ki jih dnevno poslušamo v skup- TEMATIKI. Njune zelo konkret- področja.
ščini in drugod, so tako še vedno ne napotke in ugotovitve so dra-	JOŽA ZAGORC
neovržene in nepreklicane.
Zelo nazorno in tehtno je osvetlil izračunavanje osipa — smp—, ki tako kot javnost zahteva ne zaupanje, ampak kontrolo. Navaja vzroke, iz katerih sklepa, da so naša organizacijska poročila šol površna in zato neprecizen dokument preverjanja dejanskega stanja.
Ob te tri članke se zanimivo uvršča problematika UCENCI VOZAČI IN NJIHOV UČNI USPEH izpod peresa Mire Cen-čič. Odlična analiza zajema le stanje občin NG, Tolmin in Ajdovščina, kjer je pod udarom prevelike obremenitve kar 42,5 % učencev. Njihovi učni uspehi so nezadovoljivi in zaskrbljujoči, čeprav je njihova zrelost za vstop v šolo za celih 1,22 % višja kot tistih otrok v razvitih predelih.
Revija je razgrnila tudi prve rezultate dela ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE. Nadaljevanje in konec članka dr. Franceta Pe-dička DOSEDANJE DELO ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE NA EKSPERIMENTALNIH ŠOLAH zapisuje hotenja in začetno prakso te novitete na Slovenskem. Članek zaključuje z ugotovitvijo, da se hipoteze že potrjujejo v praksi. Prispevki, ki naj ilustrirajo dosedanje delo šolske svetovalne službe, pa demantirajo njegovo zavzetost, saj Dušan Bavdek trdi, da se »šolska svetovalna služba še ni postavila na čelo pedagoškega življenja in dogajanja v šoli«. T. Ule ugotavlja, da so »mnogi učiteljski zbori prepričani, da so le oni od družbe
postavljeni za vzgojo in izobra-	»Križanke v snegu«, Rihard Jakopič, 1914. leta, olje
RAZSTAVA JAKOPIČEVIH DEL — IZJEMEN DOGODEK
Jubilejna razstava Jakopičevih del prihaja resda zamudniško med nas. Čeprav je pričujoča slikarska retrospektiva Riharda Jakopiča v ljubljanski Modemi galeriji z enoletno zamudo počastila umetnikovo stoletnico rojstva — temu so gotovo vzrok objektivni organizatorski pogoji — pa je bolj pomembno dejstvo, da se nam kaže umetniško izročilo velikega mojstra mnogo bolj bogato in razpoznavno kot kdaj koli poprej. Nekdaj tujec med svojimi, je že dolga desetletja veljal za prvega med utemeljitelji modernega slovenskega slikarstva.
umetniku ni bilo do prerisavanja prirode, marveč je objektivni svet slikarsko prepesnil. Z neizčrpno močjo in svežino se povrača k istim motivom, barvno doživetje mu je vselej izžarevalo od nežno vtisnih obrisov brez pa do prekipevajočih barv ob SavL
Tematična ureditev razstave je morda lažja od kronološke, toda taki razvrstitvi Jakopičevega slikarskega in risarskega dela vendar kaže dati prednost: tako nam motivna zaokroženost odpi-
ra nov pogled na slikarja in hkrati terja jasnejšo ovrednotenje celotnega pojmovanja Jakopičeve ustvarjalnosti. Vsekakor pomeni Jakopičeva razstava izjemen dogodek v repertoarju domače razstavne prizadevnosti. Premisleka je vreden datum razstave, kajti če bo razstava odprta le do 5. julija, bo marsikdo prikrajšan za eno najpomembnejših razstav zadnjih let. Razstava je že take narave, da bi jo morala videti šolska mladina ob strokovnem vodstvu.
»Nega in vzgoja otroka«
slogovnih premenah njegove ide-
je in slikarskih zahtev, se nam bolj kot ob kateri poprejšnjih razstav odpira izjemno bogat, tvoren, tudi iščoč svet umetnika, ki je z vizionarskim posluhom sledil svojim umetniškim nagnjenjem, četudi za ceno tveganja. Sedanja razstava znova potrjuje, da Jakopičevega slikarskega opusa ni mogoče utesniti v »impresionizem«. Razstava, ki je urejena tematsko, ne kronološko, morda še v večji meri podkrepi misel, da impresionistična oznaka za Jakopiča ni zadostna, ne zadovoljiva, umetnikovi ustvarjalni napori so daleč presegli območje, ki ga ponavadi označujemo kot impresionistično. Treba se je zamisliti ob njegovih motivih iz Zasavja, ob mnogoobraznih doživetjih ljubljanskih Križank, ob živorod-nih podobah tihožitij z rožami in že postale jasno, da velikemu
Primer j avcu predvojnega knjižnega trga s povojnim se glede pedagoške literature nehote vsiljuje razveseljiva razlika. Očitno je namreč, da število izdanih knjig s področja vzgojeslovja po letu 1945 nenehno narašča in daleč presega vse, kar je bilo dobrega na Slovenskem napisanega oziroma natiskanega pred II. svetovno vojno. Za to gre hvala zlasti prizadevnosti nekaterih slovenskih založb, ki našim staršem že nekaj desetletij nudijo nenehno nove knjige, iz katerih se leti lahko dodobra pouče o vsem, kar je potrebno za uspešno vzgajanje otrok in doraščajoče mladine.
Plodno ustvarjalnost domačih piscev podpre občasno tudi kakšen prevod izbranega dela tujega strokovnjaka. Med najodličnejše knjige te vrste sodi brez dvoma delo svetovno znanega zdravnika
dr. Benjamina Spocka z naslovom »Nega In vzgoja otroka« (v
nalu: Baby and Child Čare), ki je v matični deželi izšlo že v milijonskih nakladah.
Skoraj 550 strani obsegajoča knjiga na strokoven, kljub temu pa na vsakomur razumljiv način prikaže vse tiste zdravstvene in pedagoške postopke, katerih poznavanje omogoča očetu in materi pravilno obravnavanje mladega naraščaja v zdravju in bolezni ter od rojstva do spolne zrelosti.
Daši je knjiga nastala v drugačnem družbenem okolju, ki nam je tuj, je njena vrednost kljub temu tolikšna, da zasluži vso našo pozornost. Izdala jo je »Naša žena« v Ljubljani. Glede na bogato vsebino knjiga niti ni preveč draga: stane 38 din.
VIATOR
V Vipavi so 30. maja v Vzgojnem zavodu Janka Premrla Vojka praznovali petletnico uspešnega usposabljanja cerebralno motorno invalidnih otrok. Jubileja so se udeležili številni gostje, med njimi tudi članica Izvršnega sveta skupščine SRS tov. Zora Tomičeva.
Razveseljivo je tudi dejstvo, da uživa zavod v svojem okolju veliko razumevanja in podpore. Delovni kolektivi iz Ajdovščine in Vipave niso pozorni do zavoda samo z darili, pomagajo tudi pri zaposlovanju gojencev, vojska pa jim pripravlja teren za zunanje igrišče.
Zavod in njegov kolektiv, ki uspešno usposablja cerebralno motorno invalidne otroke — ene najtežjih kategorij razvojno prizadetih otrok, zasluži ob svojem jubileju vse priznanje z željo, da bi mu ob podpori družbene skupnosti uspelo v bodoče urediti se vse nerešene probleme. V. J.
Ravnateljica tov. Pelicon Frančiška je pred pričetkom proslave podala pregled nastanka zavoda, katerega začetek sega v leto 1958. Takrat se je v bolnišnici Stara Gora pri Gorici osnovala prva posebna osnovna šola za cerebralno motorno prizadete otroke. Prvi uspehi in naraščanje števila tovrstno prizadetih otrok so terjali večje in ustreznejše prostore, pa tudi sredstva in kadre. Sedanja zgradba sicer ni bila zgrajena v te namene, toda s pomočjo Stalne konference za rehabilitacijo invalidov, Republiškega zavoda za socialno zavarovanje in Sklada za šolstvo SRS so bili prostori adaptirani in opremljeni; danes se v njih kompleksno usposablja sto prizadetih otrok v popolni osemletki, ob zdravstveni nega in oskrbi, socialni in psihološki službi in v delavnicah za delovno usposabljanje.
V zavodu dela 46-članski kolektiv s 25 strokovnimi delavci, ki se nenehno študijsko izpopolnjujejo. Pri ogledu šolskih prostorov, fizioterapevtskih oddelkov in delavnic so bili gostje prijetno presenečeni. Prostori sicer niso moderni, so pa primerno opremljeni in veje iz njih toplina in smisel za delo s takimi otroki. Visoko raven delovnih uspehov so potrjevali tudi izdelki gojencev, ki so bili presenečenje celo za tiste, ki poznajo sposobnosti in zmogljivosti te kategorije otrok. Presenečenje je bil tudi program, ki so ga pripravili* za to slovesnost otroci. Recitiranje, prizorčki in petje so bili edinstveni in za večino gledalcev pravo presenečenje. Posebno pozornost je vzbujala izredna sproščenost in prizadevnost otrok, kar je gotovo dokaz, da je njihovo počutje adekvatno premagovanju težav in krepitvi volje kot osnovnih pogojev za socializacijo.
Osnove učnega procesa
Dr. Vid Pečjak definira učenje kot spremljanje dejavnosti pod vplivom izkušenj z razmeroma trajnim učinkom. Le-ta poteka v treh procesih: osvajanje nove dejavnosti, ohranjanje učinkov te dejavnosti ter obnavljanje dejavnosti. Ker tvori učenje predpogoj za dosedanji ter bodoči razvoj človekove civilizacije in kulture, sodi brez dvoma med njegove najpomembnejše aktivnosti.
Glede važnosti učenja, ki spremlja človekovo žitje od rojstva do groba, so se številni znanstveniki še posebej posvetili proučevanju učenja ter pogojem
za njegovo uspešnost. O učenju, ki sodi v višjo psihično dejavnost, so bile napisan« številne knjige; tudi pri nas je izšlo že več del s tega področja. Tem se je pred kratkim pridružil priročnik za učitelje in študente učiteljskih šol z naslovom »Osnove učenja«. Delo je napisal dr. Ivo Furlan.
Avtorjev namen je bil pojasniti osnovne fiziološke, fizične, psihološke ter socialne elemente učnega procesa, da bi na podlagi temeljitega poznavanja teh učitelji znali kar najbolj smotrno usmeriti učno dejavnost svojih učencev. Dotika se tudi nekaterih manj znanih oblik učenja, npr. hipnopedije, dodani test znanja pa služi za preverjanje našega poznavanja učnega proce-česa.
Zanimivo, 78 strani obsegajoče delo je izdala Skolska knjiga v Zagrebu; cena je 17 din.
VIATOR
OSNOVNA SOLA LESIČNO razpisuje za podružnično šolo Zagorje prosto delovno mesto — UČITELJA
ZA RAZREDNI POUK Zagotovljeno je samsko stanovanje.
J
ifl
»Risba«, Rihard Jakopič
Vzgojno delo v majhnih skupinah
Osnovna šola Dušan Kveder-Tomaž Litija
razpisuj« prosto delovno mesto
— vodje podružnične šole POLSNIK
Pogoj: U
Stanovanje v šoli.
Pedagogovo poklicno delo je praviloma učnovzgojno delo z neko skupino, s skupino otrok oz. doraščajoče mladine, z razredom. Ta skupina pa ni zgolj vsota posameznikov, marveč je — kot je to nekoč duhovito povedal Dru-cker — podobna melodiji, saj ne sestoji iz vsote individualnih glasov, ampak iz njihovega medsebojnega odnosa. Ko delamo z njo, se nam ta odziva kot celota, zaradi česar je dobro poznavanje metode učnovzgojnega dela s skupino še zlasti potrebno in pomembno.
Knjig, ki bi obravnavale to področje, jugoslovanski knjižni trg ne premore mnogo. Dozdeva se nam celo, da je knjiga B. Rakiča »Vzgojno delovanje« v majhnih skupinah« ( v originalu: Vaspitno delovanje u malim grupama) eno izmed redkih, ki je temu problemu v celoti posvečena. Na 137 straneh daje razdeljen na 48 manjših poglavij zadosten
okviren vpogled v bistvo majhne skupine ter v specifičnost njenega notranjega življenja kakor tudi dela z njo.
Zaradi bogate vsebine priporočamo knjigo vsem, ki svojega pedagoškega dela v skupini ne žele opravljati rutinsko, marveč streme po nenehnem strokovnem izpopolnjevanju, kar pomeni kritično okoriščanje z dosedanjimi izkušnjami ter ugotovitvami. Stremečim po znanju bo prav zato ta knjiga vsekakor dragocen informator in koristen svetovalec.
Prepričani smo, da delo B. Rakiča »Vzgojno delovanje v majhnih skupinah«, ki vsebuje tudi krajši seznam ustrezne strokovne literature v jugoslovanskih in tujih jezikih, svojih bralcev ne bo razočaralo. Zavod za izdajanje učbenikov v Sarajevu, ki je knjigo izdal, jo prodaja po 10 din.
VIATOR
VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD POLJANE Ljubijan, Strossmayerjeva 3
razpisuje prosti delovni mesti za — dve vzgojiteljici
Pogoj: končana vzgojiteljska šola z diplomo Rok za prijavo 30. VI. 1970. Nastop službe po dogovoru.
Svet
VZGOJNO-VARSTVENEGA ZAVODA »JELKA« Glavarjeva ulica razpisuje prosta delovna mesta za — 3 VZGOJITELJICE Ponudbe sprejemamo do zasedbe delovnih mest

V Šibeniku: deseti jugoslovanski festival za otroke
Letošnji jugoslovanski festival otroka Je deseti v zaporedju festivalov, ki jih prirejajo v Šibeniku vsako leto zato, da bi bile predstave za otroke čim-boljše, da bi ae zvišala raven estetske vzgoje namenjene najmlajšim. Deseti, jubilejni jugoslovanski festival otroka do od 24. junija do 5. julija v Šibeniku.
Na letošnjem fesitvalu ne bodo v študijskih razpravah obravnavali posebne teme s področja estetske vzgoje otroka. Razprave bodo posvečene pogovoru o estetskih področjih, ki jih je doslej obravnaval ta festival, nakazale pa bodo tudi tista področja, ki jih bo treba v prihodnjem obdobju še posebej proučiti. Uvod v razprave bo poročilo, ki bo hkrati tudi kritični pregled festivala. Največ bodo razprav-jjali o elementih festivalskih gledali-
Neposredno pred pričetkom festivala bo objavljena publikacija o dosedanjem delu festivala »Pišem devet — berem deset«, ki jo je uredil književnik Vojin Jelič.
Na svečanem začetku festivala, ki bo v sredo, 24. junija ob 20.30 v Šibeniku v letnem gledališču na Trgu republike, bodo sodelovale otroške redakcije beograjske, ljubljanske, sarajevske, skopske, titograjske in zagrebške televizije.
V	četrtek, 25. junija ob 9. uri (ob tem času bodo vsak dan tudi razprave o festivalskih programih) se bodo v mali dvorani Doma JNA začele študijske razprave. Zvečer ob 20.30 uri bo v letnem gledališču baletni večer: z baletom »Scapino« bodo nastopili izvajalci iz Amsterdama.
V	petek, 26. junija se bo v letnem gledališču predstavilo ob 20.30 ljubljansko Mladinsko gledališče z igrico Wilhelraa Buscha »Cipek in Capek«.
V soboto, 27. junija bo gostoval ob 17. uri v šibeniškem gledališču te-
ater »Ion ereanga« iz Bukarešte. Uprizorili bodo »Nedokončano zgodbo Alas-ca Popoviča, ob 20.30 pa bodo gostje iz Amsterdama odplesali balet »Scapino«. To bo II. program baletnega večera.
Za nedeljski večer, 28. junija, so organizatorji napovedali nastop otroškega gledališča »Ognjen Priča« iz Osijeka. Ob 18.30 bo v šibeniškem gledališču uprizorilo lutkarsko predstavo Manne Januszevske »Tigrček«. Ob 20.30 bo otroško gledališče »Ognjen Priča« iz Osijeka uprizorilo tudi baletni večer. Predstavili bodo »Deklico in galeba« (besedilo: Ljerka Marinkovič, glasba: Nikša Njirič), »Plesno obleko rumenega regrata« (besedilo:	Sunčana
Skrinjarič, glasba Nikša Njirič) in Nenavadni oder (besedilo Miroslav Miletič). Malo gledališče »Treš-njevka« iz Zagreba bo nastopilo z »Mornarskimi vragolijami«, za katere je glasbo napisal Miroslav Berta.
V	ponedeljek, 29. junija ob 18.30 bo nastopil v gledališki stavbi oddelek za lutkovno vzgojo Pionirskega doma iz Ljubljane. Uprizorili bodo Zgodbo o polomljeni lutki, ljubljansko lutkovno gledališče pa bo uprizorilo »Tigračka Petra Manne Januszevske. V letnem gledališču bo ob 20.30 nastopilo gledališče »Ion Creanga« iz Bukarešte z igrico Iona Luciana: »Neposlušni petelin«.
V	torek, 30. juniia ob 18.30 se bo predstavilo v gledališki stavbi lutkovno gledališče iz Mostarja z »Vragovim mostom« Milene Markove. Ob 19.30 bo v Katedrali koncert, na katerem bo nastopil otroški zbor norveškega radia »Srebrni dečki«. Ob 21. uri bodo nastopili v letnem gledališču člani dramskega gledališča iz Skopja z igro Sarla Pera: Obuti maček.
V	sredo, 1. juliia ob 18.30 bo uprizorilo Malo pozorište iz Beograda Dušana Radojeviča »Na črko. na črko«, ob 20.30 pa v letnem gledališču sarajevsko Pozorište za mlade Mihaila Jan-
čikina »Taram, baran, beea«.
V	četrtek, 2. julija bo gostoval f šibeniškem gledališču ob 18.30 Naivni divalndo Liberec (CSSR) z igrico »Za-čarani vol« Jane Synkove. Ob 19.30 b® v katedrali koncert pariškega otroške* ga zbora »Mali slavčki«. Ob 21. uri p* bo v letnem gledališču gostovalo gledališče »Pinokio« iz Lodza (Poljska) * igrico Wg. Oskara Kolberga in JanusS Galevicza »O čem govore letni časi«.
V	petek, 3. julija bo nastopilo v ši* beniškem gledališču ob 18.30 otroško gledališče iz Subotice s predstavo »Ti* soč besed o treh besedah« (Dragan Lukič — Miroslav Ujevič), ob 20.30 pa 3 letnem gledališču Zagrebško gledališč® mladih z Boška Trifunoviča »Bajko 0 earju in pastirju« ali z »Igračkanji' Vesne Parun.
V	soboto, 4. julija bo uprizoril® zagrebško lutkovno gledališče ob 18.3° v šibeniškem gledališču igrico »Cipolj* no« (G. Rodari — D. Miladinov), o® 20.30 pa v letnem gledališču otrošk® gledališče iz Subotice Miroslava Nasta' sijeviča »Samoklo in Avguština«.
V	nedeljo, 5. julija ob 20.30 v letnem gledališču: Pionirski dom; R®' dakcija Srečanja ob četrtkih« fBe®' grad) nato pa bo koncert Najlepša p®1 sem otrok vsega sveta«.
Med tem festivalom bo tudi razstav*' z naslovom »Otroška in mladinska gl® daiišča v svetu«, ki jo je pripravil* Mednarodna organizacija za otroška i® mladinska gledališča.
Organizatorji letošniepa festivala »® posebej žele, da bi se festivala v S>' beniku udeležilo čimveč prosvetnih delavcev. Med festivalom, bodo vsak da® zanimive razprave o festivalskem rjjT gramu, oziroma o režiii, scenografij ' glasbi, dramaturgiji, animaciji, tehn®’ logiii lutke itd.	.,
Prosvetni delavci in šole. ki se ier udeležiti festivala, nai sporeče svor udeležbo na naslov: Jugoslavenski stival dieteta — Šibenik, zato, da bodo lahko priskrbeli rezervacije.
St. 12
STRAN 3
PRIPRAVA IN VODENJE SESTANKOV Pred 10-letnico smrti
Drobna in majhnega formata je knjižica avtorja Jožeta Valentinčiča z gornjim naslovom, njen zunanji obseg pa je pravo nasprotje tistemu, kar je njena vsebina. Če bi kdo želel imeti velikost in debelino knjige v skladu z aktualnostjo tematike, bi morala biti ta knjiga najdebelejša od vseh, ki smo jih izdali po vojni. Sestanki so namreč pri nas nekaj, kar nam vzame ogromno časa, morda največ od vsega ostalega, razen tistega, ki ga porabimo za proizvodnjo, morda pa še celo več. Pričakovali bi torej najbolj debelo knjigo, dobili pa smo najbolj drobno. Od prve do zadnje strani jo lahko preberemo na enem samem sestanku — in prav bi bilo, da bi tako storili.
Ker je pri nas že vrsto let prava poplava sestankov in ker so pogosto še vedno sestanki zaradi
sestanka samega, ni nič nepričakovanega, da mnogo ljudi meni, da so kratkomalo vsi nepotrebni. Zaradi nekakšne zadrege, izvirajoče iz kompromitiranosti sestankov kot takih, si prenekateri sklicatelji danes poskušajo pomagati z drugačnimi izrazi kot npr. razgovor, posvet, zbor, zasedanje, seminar ali celo kolokvij in simpozij ali podobno, vendar sta tehnika dela in organizacijska vsebina skoro vedno enaki.
Da so sestanki kompromitirani že po izrazu samem, je vzrok v slabi pripravi in slabem vodenju, ne pa v obliki dela sami, ker ta je in bo najbrž še dolgo pogosta oblika kolektivnega dela v organizirani in demokratični družbi.
Ker torej sestankov samih ne moremo eliminirati, smo jih dolžni racionalizirati. Tako pridemo
»
ŽIVALI«
Neodpustljiva pa je napaka, ko avtor (ali prevajalec) trdi, da pravimo divjemu petelinu, to je velikemu petelinu (it. urogallo) tudi ruševec. Ruševec ali škarjavec (it. fagiano di montagna) je namreč neka druga ptica.
Pri nas mislimo na gamsa, kadar govorimo o divjih kozah, tu pa je očitno pod tem imenom mišljen kozorog.
Pred nekaj tedni smo dobili na šolo komplet dvanajstih knjižic o živalih, v založbi NOLIT — Beograd, distribucija za Slovenijo,
Cankarjeva založba — Ljubljana.
Otroci so navdušeni posegli po privlačno ilustriranih knjižicah.
Žal je med besedilom najti nekaj vsebinskih napak, ki sem jih zapazil kot laik, verjetno bi jih biolog našel še več. Naj navedem nekaj iz druge, tretje in pete knjižice, da bi opozoril tudi druge učitelje nanje!
Po našem pojmovanju lova lovijo lovci fazana (in drugo divjad!) zaradi športa in ne »stikajo za fazani zaradi okusnega mesa«.
V slovenski lovski terminologiji poznamo angleškega psa ptičarja pod imenom poenter (in ne pointer), kar menda pomeni kazalca oziroma napovedovalca, ker lovcu napove — pokaže divjad z izrazito stojo (glej ilustracijo!), ni pa sposoben divjadi zadržati, dokler ne pride lovec, kot piše nad ilustracijo.
Mestni otroci bi težko verjeli, da je golob zelo plašen. Tudi zapis, da stanejo konji več milijonov, ne orientira otrok na pravilno vrednotenje našega denarja Pisatelj Leopold Suhodolčan je (saj že imamo pol desetletja nove posvetil precejšnji del svojih sil dinarje!).	mladinski književnosti, saj se je
O divjem zajcu že dolgo vemo, zvrstilo pod njegovim peresom že
do vprašanja, kako naj jih racionaliziramo. Knjižica Jožeta Va-lentančiča nam ponuja vse osnovne okvire metod in tehnik za pripravo ter vodenje sestankov, da bodo kar najbolj učinkoviti. Skoda, da nismo dobili take publikacije vsaj že pred 20 leti.
Avtor nam že na prvi strani jasno poudari smoter sestanka, ki je: oblika organizirane kolektivne miselne ustvarjalnosti — oblika kolektivnega odločanja. To pa je hkrati maksima današnjih družbenih odnosov in še posebno maksima samoupravnih družbenih odnosov.
Avtor knjižice nas vodi dalje preko različnih vrst sestankov ter našteva prednosti in pomanjkljivosti enih in drugih, nakar preide na vsebino samo. Tu nas podrobneje spoznava s tehniko vodenja sestankov, ki ima še poseben pomen in čemur marsikdo, ki danes vodi sestanke, ni kos. Neprecenljive vrednosti so navodila, kako naj vodja doseže, da bodo dejansko vsi prisotni odločali, da je vsakdo aktiven in da je končna odločitev resnično volja vseh, ne pa le manjšine, ki danes pogosto spretno izsili vnaprej pripravljene odločitve.
V zadnjem delu knjižice nas avtor seznanja z nekaterimi zakonitostmi grupne dinamike, to so specifične zakonitosti odnosov med ljudmi, ki so bodisi slučajno prostorno skupaj kot neformalna grupa, ali pa imajo nek skupen status, to je skupno nalogo, sku-
političnemu delu ter bo šel mimo nje, ne da bi jo prebral, še manj pa kupil. Toda prav posebej bi želeli poudariti njen splošni pomen; vsebina knjižice je namenjena prav vsakomur, vsakdo izmed nas se takorekoč vsak dan srečuje s situacijami, ko prisostvuje kolektivnemu odločanju ali pa je žrtev slabo pripravljenega in slabo vodenega sestanka.
Vsakdo, ki bo knjižico prebral, bo najbrž pomislil na to, koliko dragocenega časa izgubljamo prav zaradi tega, ker pripravljamo in vodimo sestanke »na pamet«. Hkrati pa bomo prav gotovo poskušali sami prispevati v bodoče k večji učinkovitosti in večji racionalnosti ter večji demokratičnosti, kar pa je najgloblji namen tiskanja brošure.
Boriti se proti sestanku ni prava pot, boriti pa se je treba proti neorganiziranim in slabo vodenim sestankom. Kako bomo to delali, nas avtor dovolj dobro informira. Avtorju smo lahko hvaležni, da se je potrudil posredovati vsem nekaj, kar nam bo vsak dan koristilo v javnem in tudi privatnem življenju.
Jože Trček
Gustava Šiliha
Prihodnje leto bo minilo 10 let, odkar je umrl prof. GUSTAV ŠILIH, pedagog, ki je vse svoje sile posvetil vzgoji učiteljskega naraščaja med obema vojnama, po osvoboditvi pa je svoje delo nadaljeval z nezmanjšano žilavostjo, sestavil več priročnikov za učitelje in starše ter se v zadnjem desetletju svojega živjenja posvetil delu VZGOJNE SVETOVALNICE V MARIBORU, ki jo je tudi kot prvo v Sloveniji ustanovil in vodil do smrti.
Pred 10-letnico njegove smrti je izšla iz vrst nekdanjih Šili-hovih učiteljiščnikov, sedanjih prosvetnih delavcev, odbornikov mariborskega Pedagoškega društva in drugih pobuda, da bi prihodnje leto ob tej obletnici odkrili spominsko ploščo z bronastim reliefom na hiši, v kateri je živel in pisal, to je v Mariboru, Cankarjeva ul. 8. Naše PD se je zaradi tega odločilo, da izvede , to zamisel, ki jo podpirata tudi Zveza pedagoških društev Slovenije (Ljubljana) in Zveza kulturnih delavcev, v Mariboru.
S to akcijo prevzema PD v
Mariboru, ki ga je G. šilih vrsto let uspešno vodil, določene obveznosti, med temi tudi, da si ustvari ustrezni fond za kritje vseh stroškov. Zavedamo se, da je imel pokojni profesor širok krog prijateljev in znancev, prav tako pa je tudi na stotine učiteljev, zlasti v severovzhodni Sloveniji, ki so bili njegovi dijaki, in vsi ti bodo radi prispevali po 10 din za izvedbo spominske svečanosti ob 10-let-nici njegove smrti. S predvidenim enkratnim prispevkom utegne fond toliko narasti, da bo odbor častno opravil svojo nalogo. Izkustva, ki si jih je pridobil prejšnji pripravljalni odbor za postavitev velikega Schreinerjevega spomenika v Mladinski ulici v prvih povojnih letih, so nam porok, da se bodo nove generacije prosvetnih delavcev, zlasti iz šilihove dobe na bivšem učiteljišču, odzvale predlogu in prošnji Pedagoškega društva v Mariboru.
Prosimo, da bi prispevke pošiljali na tek. rač. št. 518-679-2655 Pedagoško društvo v Mariboru z označbo »za spominsko ploščo«.	—Alže—
Odlična mladinska knjiga
Ce je toliko napak še v ostalih Pen interes, skupno usodo, itd., tj.
devetih zvezkih, potem ne moremo govoriti samo o površnosti, ampak o neodgovornosti izdajatelja in distributerja do naših mladih bralcev, ki si često v rani mladosti za vedno vtisnejo v spomin razne podrobnosti, v teh primerih napačne. Vsekakor pa je v takih površnih Izdajah beseda »enciklopedija« zlorabljena.
Branko Rot
LEOPOLD SUHODOLČAN:
formalna grupa. Na vsakem sestanku pridejo do izraza vsaj nekatere zakonitosti grupne dinamike, in tisti, ki sestanek pripravlja in vodi, mora poznati nekaj elementov zakonitosti grupne dinamike.
Morda poreče ta ali oni prosvetni delavec, da je knjižica s takim naslovom gotovo namenjena le političnim forumom in
STANKO KOTNIK:	PO
DOMOVIH NAŠIH PISATELJEV. Izdala Mladinska knjiga v Ljubljani 1. 1969 s tridesetimi originalnimi fotografijami, ki jih je posnel avtor knjige sam. Knjiga ima 108 strani in stane vezana 18,50 din. Opremil jo je Ivan Seljak — Čopič.
Delo Stanka Kotnika je prvo vrste v naši književnosti. Z
Rumena podmornica
da ima čudovit sluh, ni pa zanj značilen »prefinjen« voh. Dneve preždi v svojem ložu, ki ni nika-ka luknja.
Psi jazbečarji jazbeca v jazbini zadržijo, da lovec prekoplje do njega. Samo slabi jazbečarji pustijo jazbecu pobegniti iz jazbine.
Tisto »ali veš« o lisici je pa
enajst samostojnih mladinskih knjig.
Glede na to, da predvsem literarni teoretiki različno vrednotijo vzgojno poslanstvo v mladinskem tisku, se nam prav ob Suhodolčanovi Rumeni podmornici nudi snov za razmišljanje o tem. Ta njegova knjiga govori namreč o odnosu med starši in
najbrž iz pravljice pobrano in se otroki, o neprizadetosti odraslih
lahko čudimo, da ni še zgodbe o volku, ki je pil v tolmunu, da bi prišel do sira...
Medved je sicer naša največja zver, izraz mesojedec pa našega medveda malo prehudo obsoja.
Julka
Karlovškova
Te dni, kio šole zaključujejo šolsko leto nas je zapustila Julka Karlovškova, učiteljica na II. osnovni šoli Venclja Perka v Domžalah.
Svojo učiteljsko pot je nastopila po končanem ljubljanskem učiteljišču leta 1922. Prvo njeno službeno mesto je bilo mesto Kočevje. Nato je službovala v Št. Petru pri Novem mestu do leta 1922. Zaradi številne družine je zapustila učiteljsko službo in se Vsa posvetila samo svoji družini. Pokojna Julka je dobro vedela, da pet otrok potrebuje mater samo zase in zato se je tako odločila, kljub veliki ljubezni do učiteljskega poklica. šele leta 1945 se ji je zopet izpolnila tiha, a silna želja, da se povrne med šolske klopi, k svojim šolskim otrokom. To leto je nastopila službo na II. osnovni šoli Venclja Perka v Domžalah. Tu je ostala vse do svoje prezgodnje smrti.
Otrokom je bila odlična učiteljica in vzgojiteljica, pa tudi iskrena pri-
ob problemih mladih, o čestokrat krivičnem odnosu družbe do do-raščajočih. Posledice pa so lepo razvidne iz razvoja značajev mladoletnikov.
Rumena podmornica je stara,
prav za to stopnjo (12--15 let), so postajale širše in nižje, dimi Knjiga se bo prav gotovo uvr- nad njimi so bili vse bolj postila tudi na sezname za bralno dobni sivim mačjim repom.« značko.	Pregled čez pisateljevo dose-
Zelo lep je tudi pisateljev je- dan j e pisanje za mladino in bio-zik. V njem kljub napetosti zgod- grafske podatke je v strnjeni in be ne zanemari lepih in original- poljudni obliki napisala Neža nih opisov: »Hiše v trgu so z mra- Maurer.
kom lezle druga k drugi, strehe	Velimir Batič
»O fantu, kije znal žvižgati«
Venceslav Winkler je izrazit mladinski pisatelj, tematika nje-
trenutno zapuščena hiša, v katero §ovih del je široka, rad posega
jih prinaša vsaka pravljica, da bralca strežne in ga sooči s stvar, nim svetom, ki je tudi brez tega
njim je močno približal slovenske besedne umetnike naši mladini, učiteljem naše slovstvene zgodovine pa zelo ustregel z nazornimi fotografijami rojstnih in domačih hiš naših leposlovcev s sočasnimi orisi pokrajine in z drugimi zanimivimi in mestoma prvič objavljenimi podatki iz domačega življenja in snovanja naših pesnikov in pisateljev. Knjiga, ki je bila odlikovana z letošnjo Levstikovo nagrado, obsega v prijetnem potopisnem slogu in v izbranem jeziku orisanih ožjih domačij kar tridesetih naših velmož, od katerih je šest še živih. Razgovori s še živečimi sorodniki in znanci književnikov, ki jih pisatelj v svojem postrečeno do-miselnem delu navaja, opestrijo to izvrstno in potrebno zbirko kratkih potopisov ali romanj k tistim svetiščem naše domovine, kjer je našemu narodu »lučka iz zibelke zasijala«, da uporabim Gradnikovo primero — , ki se je razžarela po vsej naši domovini in posvetila s svojo umetniško toplo besedo v vsak slovenski dom in v vsako slovensko srce, ga dramila in tolažila, spodbujala in bodrila, ga očiščevala in plemenitila do današnjega dne m bo neutrnljiva svetila tudi bodočim rodovom.
Podobnih del tudi o naših ostalih — likovnih, glasbenih, odrskih, filmskih — idr. umetnikih ter znanstvenikih vseh vrst bi neobbodno potrebovala naša mladina, da bi tako znala še bolj ceniti svoj slovenski rod, spoštovati in ljubiti vse, kar je kdaj
se zatečejo mladi, da bi se skrili v zgodovinska obdobja, od tur- lep in vreden življenja. To je tu- velikega ustvaril, slovenski^ duh
pred svetom odraslih in jih s tem ških časov do narodnoosvobodil-
opozorili na žgoče probleme in krivice, ki jih tarejo. Pisatelj skuša biti pravičen do obeh strani, s srcem pa je ves čas na
ne vojne. Kljub temu pa je manj opažen kot drugi mladinski pisci. Morda tudi zaradi tega, ker je njegovo delo raztegnjeno čez več
strani mladih, čeprav ne spregle- desetletij in tako o ustvarjalcu ni-
da njihovih napak: lahkomiselnosti, zakrknjenosti itd., vendar najde zanje največkrat opravičilo, ki je vedno prepričljivo in ga moremo sprejeti. Družba mladostnikov je po raznolikosti svojih izbral" enajst* modelih” pravljic, značajev in temperamentov zelo Njihova vsebina pritegne sodob-pestra, razgibana in simpatična. nega otroka, saj imajo pravljični Snov, ki jo pisatelj obravna- motivi, fantastika in realnost
mamo tako zaokrožene podobe kot o neKaterlh mlajših pisateljih, ki so se uveljavili v zadnjem obdobju.
V svojem najnovejšem delu je
di način, kako vzgajati mladega lastni domovini in vsemu člove-bralca. Pisatelj ne dopušča svojim žtvu v prid. To bi bilo potrebno junakom, da bi se povzdignili do tem bo]L čim močneje odteka nezasluženih priznanj in nagrad, naša kri v tujino, ki vpija naj-ostajajo preprosti, skromni in za- holj.se sokove našega naroda in to prisrčni in prepričljivi. Zato v z njimi tolikokrat tudi narodni
v i
va, je izredno zahtevna. Mimogrede bi se moglo zgoditi, da bi zašel v moraliziranje. Zaradi zgradbe zgodbe, ta je po sami snovi napeta, pa hi mogel pretiravati v detektivsko smer. Vendar se to ni zgodilo. Pisatelj je našel pravo dozo za oboje.
Tako je nastal mladinski roman, prodoren z izrisanimi glavnimi junaki, dinamično zgradbo
skoraj v vsaki zgodbi enakomeren delež. Med teksti najdemo tudi prastare motive klasične pravljice (npr. Drevo na hribu), vendar je
teh pravljicah ne zasledimo niče sar o skritih zakladih in drugem bogastvu, ki naj poplača vrline glavnih junakov.
V Winklerjevem Fantu se tudi poetičnost dostikrat neprisiljeno prepleta s stvarnostjo in realističnimi podobami. Taka je zlasti pravljica O mesecu potepu-
ponos in zavest. In če hočemo
Marljiva
prosvetna delavca iz Dokležovja
Dokležovju pri Murski
v takem primeru razplet zgodbe »Hoditi seveda ni mogel, bil je bolj realen. Glavnemu junaku ni "’~u	•	-	' '	-
do brezdelja in bogastva, raje se vrne v svoj stvarni svet preprostosti in delavnosti.
hu. Pisateljev jezik je preprost, ne- boti poučujeta že 15 let Greta in izumetničen, nazoren in živ, organsko povezan z vsebino teksta.
Žive so realistične primerjave:
debel in okrogel, kotalil se je kot velik hleb sira.«
iateula" vljIk“’eMvutUodkri™ « privtačno vsebino. Mladi brak!
no nasmejana je znala o pravem času s svojo prijazno besedo pregnati ne-
jevoljo in utišati nezadovoljneže. Na šoli je vodila hospitacijski razred in bila odličen mentor vsem mlajšim učiteljem. Tudi zunaj šole ni mirovala. Med okupacijo ni pozabila internirancev in jim redno pošiljala pakete. Aktivno je sodelovala v družbeno političnih organizacijah, zlasti V dramski družini in v sindikatu, skratka povsod, kjer je lahko pomagala in delala, kakor je sama rekla. Najvišje ocene in priznanja od odgovornih forumov za njeno nesebično in požrtvovalno delo so bile le skromno plačilo. Od občinske skupščine bomžale je prav tako prejela priznanje kot zaslužna občanka.
Kako priljubljena je bila pokojna talka, pa je najlepše pokazal njep
ga bodo verjetno prebrali v enem dahu. Enačili se bodo z glavnimi nosilci dogajanja, ob njih etično čustvovali pa tudi razmišljali. Mogoče bi bili tega čustvovanja in razmišljanja še bolj potrebni odrasli, ki so nemalokrat prav taki, kot jih najdemo v Suhodolčanovem najnovejšem delu.
In če zaključimo z uvodno mislijo o pedagoškem poudarku v mladinskem tisku, moremo reči, da je to velika vrednota takega dela, ki jo pozdravljamo, si jo želimo in pričakujemo. Treba je le, da pride v roke pisatelju
Knjiga je primerna za tretji razred, kot je v Moji knjižnici Pisateljeva vzgojnost je obrob- razporejena, prav tako pa bi
mc>gla biti namenjena tudi bral-cem četrtega in še petega razreda.
Velimir Batič
na, prikrita in prav zato prikupna. Venceslav Winkler načrtno razbije svet iluzij in utvar, ki
Starši in otroci
Dobrih pedagoških knjig ni ni- je v odnosih staršev do otrok ter koli preveč. Površni bralec sicer obratno dopustno in nedopustno,
Iitocrno meniti rl o ca crr*o/4ixrr\ VP- IHp El A ~	__ _i 
Drago Škerget, ki skrbita hkrati tudi za kulturno življenje tega kraja. Učiteljica Škergetova že 15 let režira, Drago Škerget pa je predsednik prosvetnega društva v tem kraju. V lepo urejeni dvorani gasilskega doma v Dokležovju priredijo vsako leto po več prireditev (v desetih letih jih je bilo 72). Pri prosvetnem društvu deluje tudi zbor Miran Šumenjak, ki ga vodi pevovodja Tomaž Kuhar. Zbor prireja samostojne koncerte in nastopa na občinskih revijah.
Za razgibano kulturno življenje se imajo prebivalci Dokležovja zahvaliti prav prizadevnima učiteljema.
STANKO SKOČIR
utrjevati bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, ne bi bilo nič manj potrebno pisati podobna dela tudi o njihovih velikih možeh, v podobni obliki kot Kotnikova knjiga. Za prihodnjo izdajo bi priporočali k fotografijam domov tudi sliko ožje pokrajine. Iz prej omenjenega namena naj bi taka dela šla tudi med naše zamejske Slovence in vse izseljence na svetu.
A. Kopriva
>	OSNOVNA SOLA RAKA
>razpisuje prosto delovno J mesto
— UČITELJA
ZA ANGLEŠKI JEZIK
za nedoločen čas Pogoj: predmetni učitelj; ali profesor
£ Nastop službe 1. 9. 1970.
AAAAAAAAAwAAAAAAAAAAAAAAAAAA»
AAAAAAAAAAAAAAAAAVN/N/NAVtaAAAAA.
»Delovna skupnost »Doma D. Finžgarja v Celju jrazpisuje
—	3 delovna mesta VZGOJITELJEV Pogoj: višja ali visoka $ izobrazba pedagoške smeri, zaželena praksa
! Stanovanja ni.
! Prijave z dokazili sprejemaj [delovna skupnost 15 dni po ob-; javi razpisa.
^Delovna skupnost »OSNOVNE ŠOLE
; Šmartno na pohorju
»razpisuje prosta delovna \ š mesta:
—	učitelja za matematiko in fiziko — PRU
—	učitelja za nemški in slovenski jezik — PRU 5
—	učitelja za glasbeni poukj — PRU
J Stanovanja zagotovljena.
»Šola za živinorejsko
>	veterinarske tehnike v Ljubljani,
Cesta v Mestni log 47
{razpisuje delovno mesto
— TAJNIKA
z nepolnim delovnim časom
Pogoj: prosvetni delavec« z daljšo prakso »Ostali pogoji po dogovoru. »Razpis velja 15 dni po objavi.<
>	Nastop 1. avgusta 1970.
Pogreb. Množica pogrebcev, med nji- s pravo mero In občutkom, z oku-mi skoraj tisoč Šolskih otrok veliko som in	etične in
njenih stanovskih tovarišic in tova- ______.	-ntorle-
«šev, mnogo predstavnikov družbeno vzgojne probleme našega mlacle-Ppiitičnih organizacij in ljudske ob- ga rodu. Leopold Suhodolčan je
lasti jo je spremljalo na njeni zadnji Poti. v pretresljivem govoru se je od Pje poslovil ravnatelj tov. Lenič Jernej. V zadnje slovo je spregovorila tadi ena od njenih učenk. Počivaj ntirno, draga naša Julka! Spomin na tebe bo ostal v vseh nas, ki smo te »PoštovaU in imeli radi! ^ ^
tak pisatelj. Z Rumeno podmor-
utegne meniti, da se gradivo ve nomer samo ponavlja in da tudi v novih knjigah ni v bistvu ničesar novega, vendar pa je takšno naziranje močno zgrešeno.
Zlasti še pa velja to za knjižico, ki jo je napisal dr. Haim G. Ginott, dolgoletni psihoterapevt in vzgojni svetovalec. Njegovo odlično delo z naslovom »Starši in otroci-'-' (v originalu: Parent
nico je ustvaril izredno mladinsko and ehild — New Solutions to
knjigo, ki jo smemo prišteti brez pridržkov med najboljše, napisane v zadnjem času pri nas.
Delo je lahko še dragocen pripomoček pri urah temeljev socia-
ol Problems) je v prevodu Božene Legiša izdala v Knjižnici za starše Cankarjeva založba v Ljubljani.
______ ^_____________ _	Poglavje o tem, kako se pra-
hstične morale' Pisano je namreč Vilno pogovarjamo z otroki, kaj
kje tiče viri za otrokov strah, kako poteka pravilno izvajana spolna vzgoja ter strani namenjene obravnavi otrok in staršev, ki so zaradi svoje osebnostne motenosti potrebni strokovne pomoli — vse to nas kmalu privede do spoznanja, da imamo pred seboj dragoceno delo, iz katerega se moremo z malo dobre volje ter samopremagovanja naučiti marsikaj, kar nam bo potem lahko učinkovito koristilo pri naših vzgojnih prizadevanjih.
Cena knjižice, ki jo staršem in poklicnim vzgojiteljem toplo priporočamo, je 6,50 N din.
VIATOR
Osnovna šola za odrasle pri Delavski univerzi
Boris Kidrič, Ljubljana, Miklošičeva 26 ponovno objavlja delovno mesto
UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE,
P ali PRU
V poštev pridejo kandidati, ki imajo veselje do učno-vzgojnega dela v oddelkih za odrasle.
Nastop službe 1. septembra 1970.
Stanovanja ni. Prijave pošljite v roku 15 dni od dneva objave v Prosvetnem delavcu na naslov: Delavska univerza Boris Kidrič Ljubljana, Miklošičeva cesta 26. Prijavi pošli j te dokazila o strokovnosti in kratek življenjepis.
Razpisna komisija
KRAJEVNE SKUPNOSTI »AVGUSTA MAJERIČA-« MARIBOR-POBREŽJE, Cesta 14. divizije 4
razpisuje prosto delovno mesto
RAVNATELJA VVZ POBREŽJE
Pogoji: kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati pogoje za vzgojitelja VV zavodov, imeti srednjo izobrazbo in vsaj 10 let prakse v vzgojiteljskem poklicu
Prijavi mora kandidat priložiti življenjepis ter dokazila o izpolnitvi predpisanih pogojev.
Razpis velja 15 dni po objavi.
VZGOJNI POBOLJŠEVALNI DQM RADEČE
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
—	predmetnega učitelja za zgodovino in zemljepis z dokončano PA, (moški)
—	učitelja za telesno vzgojo z dokončano PA, (moški)
—	učitelja praktičnega pouka za kovinarsko stroko (moški)
—	vzgojitelja z dokončano PA, (moški)
—	vzgojitelja z dokončano PA, (moški)
Za vsa delavna mesta je pogoj dveletna delovna praksa. Stanovanj ni na voljo. Vsa delovna mesta so za nedoločen čas.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Prijavi, kolkovani z ,1,00 din, priložite:
—	dokazila o šolski in strokovni izobrazbi,
—	življenjepis z navedbo dosedanjih zaposlitev.

Svet
OSNOVNE ŠOLE POHORSKI ODRED SLOVENSKA BISTRICA
razpisuje naslednja delovna mesta:
—	učitelja za gospodinjstvo, PRU
s strokovnim izpitom
—	učitelja za zemljepis — temelji socialistične morale, PRU — s strokovnim izpitom
—	učitelja za matematiko — liziko, PRU samska soba na razpolago
—	učitelja za fiziko — matematiko, PRU
—	učitelja za slovenski jezik — srbohrvatski jezik, PRU (delo na podružnični šoli v Zg. Ložnici)
—	učitelja za glasbeni pouk, PRU s strokovnim izpitom
Vsa ta delovna mesta se razpisujejo za nedoločen čas. Prijave za razpis vložijo kandidati neposredno pri svetu šole Pohorski odred Slovenska Bistrica 15 dni po objavi razpisa.
Po sklepu sveta
VZGOJNEGA ZAVODA J. LEVCA V LJUBLJANI Karlovška 18
ponovno razpisujemo za šolsko leto 1970/71 naslednja delovna mesta za nedoločen čas:
—	1 PREDMETNEGA UČITELJA ZA LIKOVNI POUK
POGOJ:
a)	diploma PA — oddelek za likovni pouk s pogojem, da bo kandidat dodatno opravil diferencialne izpite iz specialne pedagogike
b)	absolvent PA — oddelek za likovno vzgojo
—	4 PREDMETNE UČITELJE — ORTOPEDAGOGE
(za delo v posebni osnovni šoli, podaljšanem bivanju in oddelek za delovno usposabljanje)
POGOJ:
a)	diploma PA — smer ortopedagogika za DPO oziroma visoke defektološke šole
b)	absolvent PA — smer ortopedagogika
Kandidat, ki izpolnjuje pogoje samo iz tč. b, se sprejme le za določen čas.
Kolkovane ponudbe z dokazili o strokovnosti sprejema svet zavoda 14 dni po objavi.
VPRAŠANJE:
V	samoupravnih aktih ni nikjer navedeno ali pripadajo delavcu, ki odhaja v pokoj, selitveni stroški za selitev iz dosedanjega bivališča v kraju službovanja v kraj, kjer bo živel kot upokojenec, navaja K. J. in sprašuje, če še obstaja zakonita pravica do povračila selitvenih stroškov?
ODGOVOR:
V	temeljnem zakonu o delovnih razmerjih ni nikjer omenjena pravica delavca do selitvenih stroškov. Vprašanje selitvenih stroškov pa lahko uredi v svojem splošnem -aktu vsaka posamezna delovna organizacija. Smatram, da ni mogoče v samoupravnih aktih zagotoviti plačila selitvenih stroškov iz kraja službovanja v kraj, kjer bo kot upokojenec delavec živel.
VPRAŠANJE:
Osnovna šola Janka Premrla-Vojka navaja, da je v letu 1965 sprejela na delovno mesto predmetnega učitelja zgodovine, absolventa PA za nedoločen čas. Po sprejetju zakona o osnovni šoli mu je odločbo za nedoločen čas spremenila in je vsako leto sklepala z njim delovno razmerje za določen čas. Medtem je šola v letu 1969 na njegovo delovno mesto sprejela po razpisu predmetno učiteljico za nedoločen čas. Ker je profesor zgodovine odšel k vojakom, je bil na njegovo mesto sprejet za eno šolsko leto zgoraj omenjeni absolvent PA. Tako so na šoli trije učitelji zgodovine, šola pa potrebuje le dva. Komu naj šola odpove delovno razmerje z mesecem septembrom, ko pa je republiški sekretariat za prosveto in kulturo- umaknil 3. točko svojega prejšnjega pojasnila k zakonu o osnovni šoli?
ODGOVOR:
Predmetna učiteljica, sprejeta 1969. leta v delovno razmerje za nedoločen čas, in profesor zgodovine, ki se je vrnil od vojakov, sta v delovnem razmerju za nedoločen čas, zato brez ukinitve delovnega mesta njima ni mogoče odpovedati delovnega razmerja, če sicer ustrezata glede opravljanja svojega dela. Absolventa PA je šola sprejela sicer leta 1965 v delovno razmerje za nedoločen čas, kasneje pa mu je spremenila to delovno razmerje v delovno razmerje za določen čas skladno s pojasnili republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, ki pa je bilo kasneje umaknjeno. Ker se verjetno ta absolvent v zakonitem roku zoper tako spremembo ni pritožil, mu je delovno razmerje za določen čas prenehalo. Ta absolvent pa je ponovno v delovnem razmerju za določen čas in mu bo to delovno razmerje prenehalo po preteku šolskega leta, za katero je bil sprejet v delovno razmerje za določen čas. Tako bosta torej ostala na šoli le dva učitelja zgodovine, saj bo absolventu PA brez odpovedi prenehalo delovno razmerje za določen čas. Odpoved delovnega razmerja torej ni potrebna.
VPRAŠANJE:
T. E. navaja, da mora v glavnem odmoru ostati v razredu in ji je tako. ravnatelj šole odvzel pravico do dnevnega odmora, češ da ne dela neprekinjen polni delovni čas, tj. 7 ur dnevno. Zanima se, če velja tudi za osnovnošolske učitelje odgovor o odmorih za vzgojno varstveno ustanovo v Kranju. Zanima se tudi, če lahko ravnatelj med odmori vključi zvočnik, ki je montiran v razredu in prenaša glasbo, ki je pač ta čas na radijskem programu, kar pa učenci ne poslušajo* temveč se igrajo. Mnenja je, da je
odmor potreben tudi učencem in bi bilo boljše ta hrup zvočnika odpraviti tj. opustiti prenašanje glasbe med odmori? Ali je takšna zahteva utemeljena?
ODGOVOR:
Kar se tiče odmora med neprekinjenim polnim delovnim časom v celoti velja odgovor, ki sem ga dal za vzgojnovarstveno ustanovo v Kranju tudi za osnovnošolske učitelje. Kar pa se tiče predvajanja glasbe med. odmori v razredu pa je potrebno o tem konsultirati pedagoške strokovnjake, ki lahko presodijo, kaj ugodnejše vpliva na učence, da se spočijejo in dobijo nove delovne energije, ki so potrebne za učenje.
VPRAŠANJE:
Č. O. navaja v svojem pismu, da so mladi učitelji zapostavljeni pri delitvi osebnih dohodkov, saj mlad učitelj dobi okoli 850 N-din, učitelj pred upokojitvijo pa 1200 N-din. Ni proti napredovanju, rad pa bi zver del za podatke o tem, kakšni so bili odnosi med plačami začetnikov in lik pred pokojem, kako so napredovali takoj po vojni, pred 15 leti in pred 10 leti učitelji. Želi, da bi mu v odgovoru navedli nekaj številk oziroma -podatkov o vsem tem.
ODGOVOR:
Tudi v šolstvu je treba upoštevati načela pri delitvi osebnih dohodkov, ki jih vsebuje temeljni zakon o delovnih razmerjih. Res pa je, da so skoraj vse šole, le-te imajo pravico same postavljati merila za delitev osebnih dohodkov — postavile tudi merila za. ocenjevanje takozvane izkušenosti, ki se kaže v določenem številu let’ Pri tem gre za delovne navade, ki pa jih je po zakonu treba upoštevati, vendar le kot pogoj za normalno opravljanje dela. Končno je treba pripomniti, da praviloma (torej ne vedno) tisti učitelji z daljšo pedagoško prakso dosegajo boljše rezultate kot pa začetniki oziroma mlajši učitelji. Verjetno torej ne gre za zapostavljanje mladih učiteljev, temveč bolj za priznavanje večjih sposobnosti. Glede podatkov o plačah učiteljev takoj po vojni in kasneje pa vam žal ne morem ustreči, ker takih podatkov nimam. Preglejte glede tega uradne statistične publikacije, ki jih dobite pri pristojnih statističnih organih ali pa na TIS.
VPRAŠANJE:
K. P. želi odgovore na naslednja tri vprašanja:
1.	V pravilniku o delovnih razmerjih šole. kjer dela, je določen 45-dnevni letni dopust za pedagoške delavce. V enem izmed naslednjih členov pa. da imajo delavke, ki so na porodniškem dopustu v času šolskih počitnic, pravico le do 30-dnev-nega letnega dopusta. Ali je to pravilno?
2.	Zavod za socialno zavarovanje izplačuje nadomestilo, osebnega dohodka v času porodniškega dopusta na osnovi poprečja osebnega dohodka v letu 1969. Od 1. 1. 1970 pa so se osebni dohodki v prosveti spremenili. Razlika med osebnim dohodkom v letu 1970 in osnovo v letu 1969 znaša 340 N-din. Od koga naj zahteva izplačilo razlike?
3.	Ali ima po preteku porodniškega dopusta, ko nastopi redni letni dopust, pravico do celotnega osebnega dohodka ne glede na to, da dobiva do osmega meseca otror* kove starosti od socialnega zavarovanja polovico osebnega dohodka?
ODGOVOR:
1. Po 67. členu temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Ur. 1. SFRJ, št. 12/1970-prečiščeno besedilo) traja letni dopust pedagoških delavcev
Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Ilirska Bistrica
Razpisna komisija
Šolskega centra za kovinsko stroko
LENDAVA
ponovno
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za učitelja srednje šole, imeti morajo visoko izobrazbo in 5 let vzgojno-izobra-ževalne prakse.
Prednost imajo kandidati strojne ali sorodne stroke s pedagoško prakso.
Vlogo z dokazili in življenjepisom naj pošljejo kandidati na razpisno komisijo do 30. julija 1970.
Izvršilni odbor
STEKLARSKEGA ŠOLSKEGA CENTRA V ROGAŠKI SLATINI
razpisuje prosto delovno mesto
PEDAGOŠKEGA VODJE
POGOJ:
—	profesor matematike ali
—	profesor slovenskega jezika ali
—	profesor kemije
—	opravljen strokovni izpit
—	družinsko stanovanje vseljivo takoj — OD po pravilniku SSC
Ponudbe z življenjepisom, opisom dela na dosedanjih delovnih mestih, ter dokazila o zahtevani izobrazbi, sprejema tajništvo Steklarskega šolskega centra v Rogaški Slatini do 20. junija 1970.
razpisuje delovni mesti
RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE PODGRAD in RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE JELŠANE
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati tudi posebne pogoje, določene v 89. členu zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9768 in 14/69).
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev* kolkovane z 1.— din upravne takse, naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa komisiji za volitve in imenovanja skupščine občine Ilirska Bistrica.
Komisija za volitve in imenovanja
SKUPŠČINE OBČINE AJDOVŠČINA
razpisuje prosto mesto
RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE VIPAVA
Pogoji: kandidat, iti izpolnjuje pogoje za učitelja osnovne šole in ima vsaj 5 let vzgojno izobraževalne prakse
Rok za prijave je 15 dni. Nastop dela 1. september 1970. Prijave sprejema komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Ajdovščina.
Komisija za razpis službenih mest na
POSEBNI OSNOVNI ŠOLI HOMEC, p. Radomlje
razpisuje
—	2 službeni mesti defektologov, PRU — ortopedagog, smer DP
—	1 službeno mesto logopeda, PRU —
smer logopedija Stanovanja ni.
Rok prijave 15 dni po objavi!
OSNOVNA ŠOLA »JOŽE LETONJA-KMET*
ŠMARTNO OB PAKI
razpisuje naslednja delovna mesta:
—	učitelja za tehnični pouk in fiziko — PRU
—	učitelja za telesna vzgojo — PRU
—	učitelja za glasbeni in likovni pouk — PRU
—	učitelja za razredni pouk — U ali PRU
praviloma toliko časa, kolikor tra-jajo šolske počitnice. Prosvetna delavka, ki pa je med letnimi šolskimi počitnicami na porodniškem dopustu, ima pravico do letnega dopusta do konca koledarskega leta (tudi prosvetnim delavcem se letni dopust določa za koledarsko in ne za šolsko leto) v trajanju, ki se določi pod splošnimi pogoji, tj. skladno s prvim odstavkom 66. člena citiranega zakona. Določbe vašega pravilnika o delovnih razmerjih so torej skladne z določbami zakona.
2.	Ce ste v letu 1970 še na porodniškem dopustu, ste upravičeni le do nadomestila osebnega dohodka za čas porodniškega dopusta, ki je določen po zakonu na osnovni poprečja osebnih dohodkov v preteklem koledarskem letu. V tem času torej ne prejemate osebnega dohodka, temveč nadomestilo osebnega dohodka, ker pač ne delate. Do razlike 340 N-din med osebnim dohodkom v letu 1970 in 1969 torej niste upravičeni.
3,	V času . skrajšanega delovnega časa do osmega meseca starosti otroka ima delavka za delovni čas nad 4 ure na dan pravico do nadomestila osebnega dohodka po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, medtem ko za 4 ure dnevno prejema osebni dohodek, ker mora ta čas delati. To velja tudi v primeru, če koristi taka delavka v tem času letni dopust, le da za efektivne 4 ure dela dobi nadomestilo osebnega dohodka, ki je določeno v splošnem aktu, in ne osebni dohodek.
VPRAŠANJE:
V. L. je predmetni učitelj na osnovni šoli in ima 22 rednih ur in 2 uri dopolnilnega pouka tedensko. Zanima ga, kako to, da imajo na nekaterih šolah ure dopolnilnega pouka posebej plačane, na šoli, kjer dela, pa ne. Ali ni glede tega enotnosti?
ODGOVOR:
Skladno s temeljnim zakonom o delovnih razmerjih določa 69. člen zakona o osnovni šoli (Ur. 1. SRS, št. 9/68 in 14/69) delovno obveznost učiteljev na osnovnih šolah na 42 ur tedensko, ki jo v naslednjih dveh členih razčlenjuje in opredeljuje glede učne obveznosti, časa za priprave in drugo delo v okviru delovne obveznosti. Ker nekatere šole smatrajo, da se podaljšani delovni čas računa od polne učne obveznosti, imajo temu ustrezno tudi določbe v pravilnikih, katere pa seveda niso skladne z določbami omenjenih zakonov. Po določbi 37. člena TZDR ima delavec pravico do omejenega delovnega časa 42 ur v tednu. To je delavčeva pravica in hkrati dolžnost delovne organizacije, da jo spoštuje ter ne zahteva ali dovoljuje, da bi delavec delal prek tega z ustavo in zakonom zagotovljenega maksimuma. Pravilno bi torej bilo, da šole dopolnilni pouk štejejo v redno delovno obveznost (42 ur tedensko) in da dopolnilni pouk ne plačujejo posebej poleg rednih osebnih dohodkov.
VPRAŠANJE:
K. B. sprašuje* kako je s štetjem let delovne dobe v prosvetni službi glede na delitev osebnih dohodkov. Doslej so mu v službena leta šteli vsa leta službe (v prosveti in izven nje), s sprejetjem novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov pa upoštevajo le leta dela v prosvetni službi.
ODGOVOR:
Po 81. členu temeljnega zakona o delovnih razmerji^ so izhodišča za osnove, ki jih delovna skupnost določa glede na naravo in posebnosti dela v delovni organizaciji, med drugim tudi delovne sposobnosti (strokovna izobrazba, delovne navade, iznajdljivost pri delu ipd.). Takozvani dodatek na leta delovne dobe je v nasprotju z uzakonjenim načelom delitve po delu. Šole poskušajo obdržati tudi ta dodatek in ga približati cit. instinktivni normi zakona tako, da upoštevajo pri nagrajevanju le tista dela (pedagoško delo v šoli), ko je pedagoški delavec pridobival izkušnje (delovne na-
vade), ki vplivajo na kvalitetnejše delo. Mnenja sem, da so določbe novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov vaše šole skladnejše glede štetja delovne dobe z določbami zakona kot pa določbe prejš-njegt pravilnika, po katerem so se štela vsa leta delovne dobe.
VPRAŠANJE:
P. K. zanima, koliko znaša učna obveznost učitelja s polovičnim delovnim časom na osnovni šoli s petdnevnim tednikom.
odgovor:
Pri 42-urni tedenski delovni obveznosti znaša učna obveznost učitelja na osnovni šoli 24 ur tedensko, kar velja tudi v primeru, če se uvede petdnevni delovni teden (glej 57. člen TZDR). Ce torej dela učitelj za razredni pouk s polovičnim delovnim časom, tj. 21 ur tedensko se sorazmerno napram 42-urni delovni obveznosti zmanjšajo tudi vsi trije elementi delovne obveznosti (učna obveznost, priprave in druge delovne, obveznosti). Glede na povedano bo torej znašala učna obveznost v našem primeru 12 ur tedensko, preostanek 9 ur pa odpade na ostala dva elementa delovnega časa.
VPRAŠANJE:
I. č. sprašuje* kolikšna je učna obveznost ravnateljev osnovnih šol z 10, 11 in 12 oddelki.
ODGOVOR:
Učno obveznost ravnatelju in pomočniku ravnatelja v osnovni šoli določi po 70. členu zakona o osnovni šoli svet šole. Pri tem je treba upoštevati zlasti obseg in posebnosti v organizaciji vzgojno izobraževalnega dela. Pač pa posamezna temeljna izobraževalna skupnost določa normative o učni obveznosti vodilnih pedagoških delavcev (ravnatelja in pomočnika) pri določanju sredstev za osebne dohodke. Osnovnim šolam se priznavajo sredstva za naslednja znižanja učne obveznosti vodilnih pedagoških delavcev na osnovnih šolah: za 8 ur tedensko pri 5 do 8 oddelkih: za 12 ur tedensko pri. 9 do 12 oddelkih; oproščen pa je učne obveznosti pri 13 ali več oddelkih. Seveda so takšne oprostitve učne obveznosti - ravnatelja različne za posamezna območja temeljnih izobraževalnih skupnosti, zato se za konkretne določbe obrnite na pristojno- temeljno izobraževalno skupnost.
Janko Brunet dipl. pravnik
Desetletnica mature v Celju
Maturanti 5. b razreda, letnika 1960, se bomo zbrali k 10. obletnici mature 27. junija 1970 v Celju ob 19. uri v hotelu »Evropa«. Anica Kralj, Gregorčičeva 13 (Žalec).
ABSOLVENTI
1. PEDAGOŠKEGA TEČAJA 1949/50 V MARIBORU!
Letos bomo proslavljali 20. obletnico. Obvestite sošolce! Kraj in datum srečanja bomo pravočasno sporočili. Javite sa na naslov: Katarina Kacijan, I. osnovna šola Domžale.
< Osnovna šola v Borovnici
/razpisuje delavno mesto
— predmetnega učitelja za tehnični pouk
(lahko tudi absolvent ali J študent) za določen čas <> J (Od 1. septembra 1970 do 20. /januarja i971)
PROSVETNI DELAVEC
Lisi Izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS.
zbaja Štirinajstdnevno med Šolskim letom.
Ureja uredniški odbor, odgovorni nrednik Prago Ham.
Naslov uredništva:	LJublJana>
Poljanska «-n, telefon 315-585.
Naslov nprave: Ljubljana. Nazorjeva 1. telefon 22-384.
Postni predal: 355-VIL
Letna naročnina: 12 din za posameznike, za Sole !n druge ustanove 30 din.
St. tek. raCuna: 501-8-26-1.
Tiska ČZP Ljudska pravica.
V:^ delovna mesta so razpisana za nedoločen čas.
Na voljo je eno družinskofstanovanje v učiteljskem bloku in samske sob«.	/,
Razpisna komisija na
osnovni Soli »janez trdina« v stopicah
pri NOVEM MESTU
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	dva učitelja za slovenski jezik
—	učitelja za nemški jezik
—	učitelja za tehnični In likovni pouk
—	učitelja za telesno vzgojo
—	učitelja za razredni pouk na podružnični šoli DOLŽ
Kandidati od 1. do 4. točke marajo imeti končano PA.
Rok prijave je 15 dni od dneva objave.
Na razpolago je samsko stanovanje za kandidata pod 5. točko.
Kandidati naj prošnji priložijo kolek za 0,50 din, dokazila o strokovnosti in življenjepis.
Štipendisti imajo prednost.
ZAVOD ZA DELOVNO USPOSABLJANJE MLADINE V ČRNI NA KOROŠKEM
razpisuje naslednja delovna mesta za nedoločen čas:
— PSIHOLOGA klinične smeri — VODJO DELAVNIC ZA DELOVNO USPOSABLJANJE
ustrezna višja ali visoka izobrazba s strokovnim izpitom
—	8 UČITELJEV ORTOPEDAGOGOV
ustrezna visoka ali višja izobrazba
—	9 VZGOJITELJEV
ustrezna srednja ali višja izobrazba
—	2 UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA —
Šiviljske in mizarske stroke
Poskusna doba za vsa razpisana mesta je 6 mesecev. Ponudbe, kolkovane z 0,50 din upravne takse, življenjepis v rokopisu in dokazila o izobrazbi predložite zavodu do vključno 15 dni od objave razpisa.