35. štev.
Večerno izdanje „Edinosti“ št. 72 z dne 9. septembra 1893.
-jrm
Te&i
M
&
\
T	■'T
Fzliaja vsako soboto ob 6. uri zvočor.
Prodaja se v tistih tržaških tobakarnah kakor ,Edinost'
po 2 kr. odtis.
Naročniki .Edinosti1 dobivajo to prilogo vse leto, ako priložijo naročnini za ,Edinost1 še 1 gld. k

N
Cene oglasom v ,Novičarju‘ so: za petit-vrstico 8 kr., za naslove z debelimi čr kami so ])lačujo prostor, kolikor bi ga obsegalo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice in domači oglasi, po pogodbi.
Frankovana pisma in rokopise Je iiošiljati vredniätvu , HiKnmti1.
Xefrankovana platna 84 ne sprejemajo,
k	V
Branimo, kar nam je sveto!
Odkar svet stoji, imeli so gospodujoči narodi za največo nalogo, da so hoteli usiliti podjarmenim narodom tisti jezik, koji so govorili zmagovalci. V Evropi bili so najprej Grki, za njim prišli so Latinci, ki so usilili premaganim narodom najprej davek, za njim vero in za vero pa tudi grški, oziroma latinski jezik, latinske šege in navade. Za temi narodi prišli so Germani ali Nemci. Kakor Grki in Latinci, širili so tudi Nemci z mečem v roki svoje šege in navade. Da je temu res tako, imamo še dandanes pesem: „Krst pri Savici “, ki nam pripoveduje, da naši pradedje so bili pagani. A prišli so bojeviti Nemci, premagali so slovenskega viteza in tam, kjer je preteklo mnogo gorke krvi, dvigali so se proti nebu križi. Na našo srečo zabliščala nam je takrat luč edino prave svete vere, ali žal, da so nemški nasilneži zlorabljali to priliko v zatiranje Slovanstva.
Kar je narodov, bili smo Slovenci vedno na najslabšem. Od juga tlačili so nas liki mora Lahi, od severa pa Nemci. Kaj čuda to raj, ako so nas stisnili na tako majhen kraj zemlje ?
tudi mi po naši priprosti pameti, da jih morajo tudi oni izpolnjevati.
Nemci in Lahi, rekel sem zadnjič, imajo hleb v rokah. Nemci in Lahi vsiljevali so nam nemški in laški jezik že od nekdaj sčm in nam ga vsiljujejo še dandanes. Bili so od nekdaj gospodarji in nočejo popustiti niti za las od nekdanjega gospodarstva. Oni delajo združeni proti nam Slovanom, da bi nas ponemčili in poitalijančili ; skupno delajo, da bi mi Slovani izginili in da bi potem oni brez vseh skrbij gospodarili na naših tleh. Nemci in Lahi nas to raj napadajo, oni nočejo vedeti, da je postava tudi za nas in mi Slovani naj se jim udarno? Naj pustimo našo zemljo njim? j Naj pustimo, da se razlega po naši j sveti zemlji našega nasprotnika glas? Pumagaj° kakor vedo in znajo. Poklicali Sveta nam je zemlja, kjer smo slišali 80 tudi Ziljskega zdravnika, kateri mu je v rani mladosti mile materine besede;!rane za8il in «P°znavši nevaftmet, takoj sveta nam je zemlja, kjer počiva naša;odredil' da 80 nesrečnež РгеРс1Је v Tarnati in to 'zemljo' naj odstopimo ža! 1>rePoliali 80 Sa n.iegnvi bratje v čolniču las nasprotniku? Okoličani! čisto slo-|do Lloydovega arzenala, kjer so zopet venska je bila Vaša okolica ! Zastonj;zvali zdravnika- lci Sa Je dal prepeljati sta se trudila Nemec in Lah, da bi i bolnico- 8tani° Steinerjevo je silno nevarno. Vam jo vzela ! Dopustite li sedaj to ? I Nov roman Poznani pisatelj in naj-Dopustite li to, da pride iz čiste slo-j 8tarei6i "ovinar tržaški Karol Virgil Rupnik venske okolice laška? Nasprotnik nam izda v kratkem na svetlo nov roman pod hoče po sili iztrgati, kar je naše; kaj bnenom : „Tržaški junači* („Eroi Trie-
in neposrednega davka ter 17.600 gold. upravi mestnega užitninskega davka, skupno torej 78.359 gld. 36 kr. Klavne takse vplačalo se je meseca julija t. 1. gold. 5.03937. Mestna davkarija sprejela je meseca julija t. 1. gld. 111.841 04 kr. državnega in gld. 26.055'53^f kr. pa občinskega davka.
Pretep V Miljah. Sinoči je bila domača zabava v neki gostilni v Miljah. Po noči sprl se je 23-letni kotlar Anton Steiner z nekim godcem, toda ne vč se še uiti vzroka prepiru, niti nismo mogli doznati godčevega imena. Po kratkem besedičenju sta se sprijela razgreta nasprotnika in godec pograbi hipom dolg nož, ga zabode trikrat bliskoma v život Steinerjev in pobegne. Teško ranjeni mladenič zgrudi na tla, obkolijo ga navzoči in
ee
mu
'!iko čudo je, da smo še ostali. A | se ne postavimo vsi kot jeden mož v 18bni*). Ta roman bode nilf .e ni nas tako hudo pritiskal, kakor j bran, da bodo breuzspešni vsi sovražni 8 zvezkih po 48 stranij. Nemci. Stari ljudje se še sp.ominjajo, i napadi ? Dä, dä! branimo, kar je naše! izide P° jeden zv,'zek da šo celö moliti morali po nemški, | Branimo, kur nam je sveto !
spominjajo se še, da so bili kaznovani I v šoli, ako so spregovorili le jedno besedo v materinem jeziku, to je v | slovenskem. Dasi je v Avstriji le malo |
Nemcev v primeri sb Slovani, venderi je bilo naše cesarstvo skozi in skozi j nemško; nemški jezik je bil povsod 8. t. m.
P-i.
NOVIC AR.
izhajal v kacjb Vnukih 14 d ni j za ceno 25 kr. Roman se razvija v Trstu, na Reki, v isterskih in bližih italijanskih mestih. Knjiga izide v knjižarni Hektor Wram, Corso št. 5.
Nemški pisatelji. Po Kiirschnerjevem nemškem literarnem koledarju za tekoče
j leto živi v Berolinu 1850 nemških pisa-Njeno Vel. cesarica odpotovala je dne i teljev, na Dunaju 1409, v Monakovem iz Ischla v Selzthal ; Nj. o. in kr. 1485, v Lipskem 354, v Dražb 316, v gospodar. SlovanL-SO plačevali davek; Vis. nadvojvodinja Štefanija pa je stigla Vratislavu 228, v Straaburgu 154, v Cu-kakor Nemci, dajali so vojake, ki so v Gradec.	! rigu 134. v Hamburgu 128, v Pragi 122.
Nadvojvoda Ferdinand d’ Este stigel: Cel6 v Chiankiangu na Kitajskem, v Jo-je dnč 6. t. m. na svojem potovanju okolu j kohamu na Japonskem, v Uruguayu v zemlje do Vankuverskih otokov. On in spremstvo so popolnoma zdravi.
Iz Belegagrada javljajo skoraj neverjetno vest, da se je večno in globok >
Južni Ameriki in v Dakoti v Indiji živi po jeden nemški pisatelj! „Literarni koledar* pa ne povč, da-li so vsi našteti prali pa morda ve-
žrtvovali kri in živenje za državo, --a slovanski jeziki niso imeli niti v molitvah nobenih pravic. A, „vsaka sila do vremena“, pravi pregovor in tako je bilo tudi z germanizacijo. Slovanski
rodoljubi so se uprli odločno takemu jetno vest, da se je večno in globok > satelji res pisatelji, počenjanju, v naj večji sili zarodila se ukorenjeno mrženje med rodbinima Ka- činom — pisači ! je pri vseh Slovanih v Avstriji n a- radjordjevičevo in vladajočo Obrenovičevo Radi tatvine olja so obsojeni težaki rodna zavest in posledica tej umaknilo spravi. Mlademu kralju „Šaši* tvrdke Eisenstädter in drug. Nikola Zwirn narodni zavesti je bila, da so izdali prišlo je namreč na misel položiti včeraj (p° domače „Nikola rosso*) na 15 mena Dunaju člen 19., ki pravi, da so v spremstvu ministrov in generalov venec! sečno ječo in Nikola Mitrovič na 4 me-V Avstriji vsi narodi jednakopravni,1 na rakvo kneza Knradjordjeviča v Topo-1 sočno ječo. Soobtoženi težak Vekoslav da imajo vsi narodi jednake pravice, lovski cerkvi izrekši: „Mi polagamo ta Bertuzzi je oproščen. — Razprava proti da ima tudi slovenski jezik take pra- venec v slavo in spomin moža, ki je prvi vice, kakor nemški ali laški. Ta člen povzdignil zastavo v oslobodjenje Srbije, izdali so to raj na Dunaju vsled silnega v spomin velikemu Karadjordjeviču“.
upora Slovanov, kateri niso hoteli biti Veselica tržaškega „Sokola* in „Slo- i Za nadziratelje kotljev na par in ma-
več sužnji, niso hoteli, da bi nad vanskega pevskega društva“ pri Sv. Ivanu, šmiste važna knjiga izšla jo v italijanskem njimi gospodarili Nemci in Lahi, tem- katere vspored smo objavili v današnji 'jeziku v zalogi „zadrugo mašinistov av-
„Edinosti“, preloži se v slučaju deževnega sirijskega Lloyda*. Knjigo je sestavil prof. vremena na prihodnjo nedejo, 17. t. m.
Posojilnic in hranilnic bilo je lani po Slovenskem 54 in to: na Primorskem
trgovcu Ivanu Fajdigi v ulici Coroneo, ki je kupoval vkradeno olje, vršila se bode j pozneje posebej
več zahtevali so tiste pravice, kakoršne imajo drugi narodi.
Člen 19. zapisan je to raj na Dunaju v tistih bukvah, katerimi pravimo
Je krstil
so za 13,326.676 gld., članov je bilo 26.643 in deležev za 482.649 gld. Hranilnih vlog
postava. Se pa izpolnuje ta čl. 19., I 7, na Kranjskem 13, na Štajerskem 20 in ta postava? Ako bi se izpolnjeval,bi na Koroškem 7. Skupnega prometa mele bil v Avstriji mir, in dokler ga ne bodo izpolnili, toliko časa ne bo miru.
Gospoda, katerim so vse postave iz- bilo je za 6,191.148 gld., posojil 6,115.902 ročene, zahtevajo strogo od nas, da gld., čistega vkupnega dobička pa so imele mi izpolnujemo vse postave. Izpolnu- 72.017 gld.
jejo pa oni te postave, kakor zah te- Užitnina in drugi davki. Finančna vajo od nas ? Kakoršno pravico imajo oblast izplačala je meseca julija t. ). ob-oni, da zahtevajo od nas, naj mi iz-1 črnski blagajni svoto 60.759 gld. 36 kr. v polnujemo vse postave, tak d, mislimo ime občinskih doklad na užitninski davek
„Postavni
Prescrizioni
Ivan Eichelter in jo predpisi o kotljih na par* („ di l^gge intorno alle caldaie a vapore“) Mi omenjamo te knjige zbok nje velike važnosti za mnogoštevilne mašiniate naše rojake, kateri so vešči italijanščini.
Vojaški plašč dobi odslej tako podstavo ali podsiv, ki se bo dal pripenjati in odpenjati. Dosedanji vojaški plašč bil je namreč za zimo prelahek, za spomlad ali jesen pa pretežak. Po novi uredbi ugajal bode za vsako dobo : kadar bodo mraz, se bode pripenjala podstava, pri toplejšem vremenu pa odlagala.
Dunajska vlada je razpustila društvo Deutscher Bund*. Ta zveza štela je svojim članom ljudi Schönererjevega mišljenja. Bila je osrednja družba in 90 podružnic. Povod razpustu dale so protidinastiške demonstracije.
Ženske v parlamentu. V Evropi se v več krajih že poganjajo ženske za volilno pravico. Celo v Plznn na Češkem jo te dni na javnem shodu ženska pretila, da puste možo, če se jim ne prizna aktivna in pasivna volilna pravica. Na Novi Zelandiji je pa te dni zares stopil zakon v veljavo, po katerem ženske dobe volilno pravico. Do sedaj se je le ugibalo, kakšen bi bil parlament, v katerem bi bile ženske, a sedaj bodemo to kmalu videli v praksi.
Na Angleškem primanjkuje premoga. Vsled tega zaprli so dne 6. t. m. delavnice in tovarne midlandske železniške družbe in sklenili, da ostanejo zaprte vsak teden od srede do ponedeljka. Vsled te naredbe je v svojem zaslužku hudč prizadetih nad 7000 delavcev. „Mideland* železnica opustila je zbok primanjkanja premoga iz svojega prometa 30 vlakov, železnica Man-kester-Skeffiold pa nad 50
Cela občina na dražbi. Nekaj redkega se pripeti te dni v Sardiniji. Cela občina pride na dražbo, ker revni prebivalci niso mogli plačati davkov. Krive veliki dražbi so slabe letine.
Hiše po 5 gld. V petcrvardanslffifc okraju na Ogerskem se je mnogo ljudi j izselilo v Ameriko. Mnogi prebivalci so kar zapustili hiše iu šli v Ameriko. V tem kraji ljudje niso imeli nobenega zaslužka, zatorej jim ni kazalo druzega, kakor izseliti se. Pred odhodom ponujali so hišo po 5 — 20 gld. in vinograde po 10—15 gld.
Turški roparji. Turška vlada je začela jako ostro stopati roparjem na prste. Te dni je vojno sodišče obsodilo štiri člane roparske čete Grka Atanasa na smrt. V avgustu obsodili so 14 roparjev v Turčiji na smrt, 12 v dosmrtno ječo in 26 k do-smrtemu prisiljenemu delu.
Poskušeno samoubojstvo. 50-letni klobučar Anton Cenage hotel se je zastrupiti na stopnicah crkve sv. Antona novega. Izpil pa je premalo strupa, vsled česar ga je zdravnik kmalu spravil iz vsake nevarnosti. Siromak je skoraj dve leti brez zaslužka in zato je hotel zbok velike revščine življenje končati.
Dvajsetica V Želodcu. Štiriletni Robert Adami se je igral z dvajsetico, katero so mu dali stariši. Dete stavi denar v usta in k nesreči ga pogoltne. Dvajsetica mu je obtičala v požiralniku. Nesli so otroka na zdravniško postajo, toda ni bilo moči izvleči dvajsetice, radi česar jo je zdravnik spravil v želodec.
Sleparsk ravnatelj. Ravnatelja tovarne duhana v Temesvaru, Aleksandra Ottlika, so zaprii in ga odpeljali pod dobrim varstvom v Debrečin. Zatožen je ponarejanja menjic za izdatno, še ne natančno določeno svoto.
Izgubljena stava. Bukareštski listi pri povedujo : V kopališču Glanik stavil je nek eleganten gospodič z raznim gospem, da pusti svojo površno suknjo ležati tri ure na javnem šetalištu, ne da bi jo kdo ukradel. Gospodič pripnč ua suknjo listič, na kateri je bil napisal:	„Nihče naj se ne do-
takne te suknje, kajti ona je od človeka, bolnega na koleri, ki je ubežal sim iz
Braile“. Ko se gospodič Čiz tri ure vrne" k dotieni klopi, izginila jo bila sicer nje gova suknja, toda v njegovo tolažbo leža; je na klopi na mesto njegovega lističa drugi z besedami: „Pomirite so gospod; Vašo suknjo je vzel človek, ki je sam bolan na koleri !“
Novinarski Štrajk. Iz Sydneja (Avstralija) poročajo : Nove vrste štrajk začel je v Perthu, glavnem mestu zapadne Avstralije. Tam je namreč vlada vsled nasveta nekaterih poslancev v parlamentu odtegnila listom službene objave zbok štednje. Vlada pa je pozabila pri tem ukrepu na brzojavna poročila, ki jih prinašajo razni listi in za katere plačujeta glavna lista „West-Australiau“ in „Daily-News“ nad četrtino skupnega prihoda. Vlada ima toraj pri tem lep dobiček. Zatoraj sta lastnika tih velikih listov sklenila, da lista ne objavljata nobenega brzojava ne iz kolonij, ne iz drugih držav, dokler vlada ne prekliče svojo naredbe. Očevidno je, da bode morala vlada kmalu odjenjati.
Morskega volka pripeljal je parnik „Zvonimir“ dne 6. t. m. na Reko. Dolg je 3 m. 80 cm. Ujel ga je mornar Vincenc Perkovič blizu Senja. Mornar je dobil od pomorskega kapetanata postavno nagrado 50 for.
Novi denar se pridno ponareja. Poleg ogrskih ponarejenih kron, dobili so te dnij na Dunaju mnogo ponarejenih komadov po 20 stotink. Ti ponarejeni komadi so vliti iz neke zmesi iz kositarja, svinca in cina ter so nekoliko bledejši od pravih.
Radi nevarnega pretenja obsojen je 22-letni trgovski agent Fran Vidmar na trimesečno ječo.
Črne osepnice pojavile so se v Senju. Vse ladije prišedše iz okuženega kraja na Reko, morajo se od 6. t. m. podvrči zdravniški preiskavi. To se jo že zgodilo s parnikoma „Hrvat“ in „Zvonimir*, prispevšima dne 6. t. m. iz Senja na Reko.
Domača zdravila. Proti slabem pre-by#injii je jako dobro sredstvo na tešče užita breskev. Ako se uživa redno vsak dan breskev na tešče, popravi in okrepi se želodec. — Za otroke so mnogo boljša kuhana jabolka, kakor pa zdravila in praški. Sploh je sadje jako dobro proti raznim boleznim ; tako na primer pomaga sok od dinje (melone) proti mrzlici, sok od limone v črni kavi proti glavobolu, črno grozdje čisti kri in je ob jednem tečno. Jako koristen je tudi špirit, posebno proti kašlju. Namoči kos fanele nekoliko v špiritu, položi jo na prsa in Ičži v posteljo. Col6 proti „oslovskem kašlju“ je to preprosto sredstvo mnogim otrokom pomagalo. Ako te boli glava, namoči si senca in teme s špiritom in kmalu ti bode odleglo. Tudi proti krču v nogah pomaga špirit, ako se ž njim dobro odrgne noga vsak večer.
„Hausspatz“.
Loterijske številke. Dne 6. t. m. izžrebane v Pragi: 10, 20, 27, 65, 83. — V Lvovu: 1, 44, 83, 30, 89. — V Hermanovem : 44, 36, 7, 58, 78.
Gozdani kaj hasnejo blagri le ti,
Ko miljeno vdovo imš. za sosedo ?
Te kodraste lasi, nje rajske oči Nenehoma žčui skrb meljejo bledo.
Kaj dala, da jmela bi ona le te Na glavici kodre, v očeh pa nebesa,
Da možu očarat bi mogla srce ?
Cvenk dala bi, mlin in vse štiri kolesa P
Jadranski.
Gozdana.
Selanska (idila)
Kaj mara Gozdana, ki ima moža In mlin, ki na štiri kolesa jej molje, Pšenico rumene in dokaj blagä,
Da lahko na semenj na prodaj ga pelje.
Mož mlad njo ko rosa, zdrav,čvrst in krepak Konjiča upreže, pred prag ga privede ;
Ko sede na voz — on mogočen veljak, Še ona ponosno se k njemu prisede.
Konjič pokopita in voz zadrdrä,
Bič švrkn in poka in šviga po zraku,
Prah kvišku kadi se in voz ropotä Kot krilat drči tja po vglajenem tlaku.
Na semnji Gozdana vse drago prodä In vrača iz semnja se zlatimi cvenki, Moža pa ne dala za pol bi svetä Pojedla ljubezni bi ga na pečenki.
Hvaležnost živali.
Pravljica — Pripoveduje Jadranski.
(Dalje.)
Čujte, kaj se je zgodilo Božidaru med večerjo. Ko so strežniki nosili jedi in pijače na mizo, in ga ni bilo, ki bi mu bi) namignil, naj se približa, usilil se je izvoljeni družbi sam in prisedel k mizi ; staknil je majhen prostorček poleg neke plemenite gospe, Štorklje po imenu. Bila je baje to soproga nečega visocega dostojanstvenika, Božidar pa se ni upal pokusiti nobene stvari in je gledal, kako so drugi jedli in pili. Le ko so prišle kranjske klobase na vrsto, ni se mogel več brzdati, da bi bil dlje omedljeval, ko so drugi uživali. Segel je po vilicah in nabodel najljepše klobaso, kar jih je bilo do vrha nanizanih na plitvem in širokem ploščeku ua sredi mize. Prestavil jo je srečno na svoj krožnik, ali ne tako srečno v svoj želodec. Kajti, ko se je ž njo mudil, da bi jo razrezal na komade, njegovim ustim prikladne, izyiuznila se mu je klobasa iz krožnika in padla pod mizo. Kako naj bi jo bil pobral, ne da bi ga bila gospoda opazila? Brž si jo je izmislil in zadel pravo- Spustil je pod mizo svoj beli robec, kretaje se, kakor da bi mu bil slučajno padel na tla. Priklonil se je, segel z roko )od mizo in pobral klobaso z belimi robcem, katerega je zbasal sklopčenega s klobaso vred po svoji navadi v nedri.
Goapej Štorklji je bil baje kmečki sin po godi, ker se je med večerjo ž njim seznanila. Morda pa je hotela s svojo izvanredno uljudnostjo le pobahati se, da je pristopna, zbok svojega dostojanstva, kar plemenitaši zelo radi store. Po večerji bila je gospa Štorklja še bolj prijazna in uljudna Božidarom. Vodil jo jo celč pod pazduho in se sprehajal ž njo po podzemski dvorani. Med šetnjo pripetilo se je nekaj irav nepriličnega in neugodnega. Gospa Štorklja je globoko vzdihnila in potožila se, da jej jo^ hudo ... pri srcu, kar pa Božidar pri svoji prostodušnosti ni umel. Oj, da bi bila moja mamica tu — dejal je Božidar — naredila bi vam gospa za vroče, ali pa skuhala trska in majerona, pa bi vam koj odleglo. — Kaj ? — drzneš se neotesanec norčevati z menoj ? — zarohni nad njim plemenita gospa in oči se jej svetč od jeze. - Božidarje ostal prvi hip kar trd na mesti, kakor da bi ga bil zadel blisk iz neba. Potem pa se je začel zvijati na vse strani, da bi so bil opravičil. Moj Bog! jaz vas vender nisem mislil razžaliti, milostiva gospa. Ko je bilo meni včasih hudo, pobožkala me je mamica ter mi rekla: Le potrpi, dečko, naredim ti koj za vroče in ti skuham traka in majerona. Potem je zajela skledico mrzle vode in se napotila z njo k ognjišču. Tam je utapljala žrjavico v vodo in pri vsakem oglu ki ga je vrgla v skledico, ugaujevala je mojo bolezen. Šumela je voda, ki je prišla v dotiko z vognjem kakor vihar, da me je bilo kar strah in groza ; ali ko je toda potihnila in mi je mamica pokazala skledico videl sem da so bili navadno 3 oglji utopljeni na dnu skledice a drugi so plavali na površji, kakor mrtvi ščurki. Kar jih je plavalo na vodi, pomenjalo je bolezni, kojih mamica ni uganila, ali prav za prav take, ki meni niso škodovale, kakor n. p. občutljivost živcev, in druge enake hudomušnosti.
Pač pa s.) ogljeni koščeki utonili, ko je mamica izrekovnla besede : „Od hudih oči — od zlobnih ljudi — od zalezljivih
moči, reši ga ta svetnik in ta.“ — Pristavila mi je naposled dobra mamica Skledico k ustim in jo obračala, med tem ko sem moral jaz trikrat piti iz nje. Ko sem povlekel va-se tri globoke požirke ponehala mi je bol, kakor da bi jo bil veter odpihnil. No ! lek „za vroče* ali „za vred* je najboljšo zdravilo zoper vsako bolezen, trsek in majeron pa posebno zoper zvi-javico.
Vse to je Božidar pripovedoval gospe Štorklji, opravičevaje se, z ono ravnodušnostjo, ki je prirojena priprostomu kmečkemu sinu. Ali bolj ko se je opravičeval, hujše mu je šlo, kakor n. pr. onemu ki je zagazil z eno nogo v blato pa si hoče pomagati z drugo; a namestu da bi osvobodil jedno nogo pogrezne obedve. Gospa Štorklja imela je baje samo sebe v mislih, ko je Božidar govoril o sebi in o svoji mamici. Gotovo je bila pogledala v zrcalo svoje duše in videla naslikan v njem svojstva lastne krvi (nravi temperamenta); kakor n. pr. nepremišljeno naglost, in razburjenost duha, občutljivost živcev, pretirano žensko samoljubje in druga hudomušna svojstva. Zategadelj jej ni ostalo od vsega kar ji jo pripovedoval Božidar nič druzega v spominu, nego goli izrazi: ogenj, voda, trsek, majeron, hude oči, zvi-javica, bolezen itd. A to so razžaljivi izrazi s katerimi jo je hotel po njenem me-nenju pikati, zbadati in sramotiti ta kmečki potuhnjenec.
čudil se bodeš dragi čitatelj, kako da so tako nedolžni izrazi tako težko ranili gospo Štorkljo.
Ali misli si, da sprevajaš mično gospo ki ti med sprevodom globokočutno vzdihne „Oh ! . . . meni je hudo pri srci — -ali kaj tacega. A ti, namesto da bi padel pred njo na kolena ... če ne že v omotico .... ali da bi vsaj tudi ti znjo vzdihnil in še kaj pristavil trepečim glasom n. pr.: „Jaz .... ljubim .... ali kaj tacega, pa bi jej na mestu prikladnih izrazov govoril o vodi, o traku in majeronu, o zvijavici itd :
Ali no bi bilo н tim hudo razžaljeno žensko samoljubje?
Za tegadelj je vse vrelo v gospej Štorklji od jeze, in vroč pot jej je prihajal na čelo, ko je iskala v razburjenem duhu po izrazih s katerimi bi bila najložo zadela in treščila ob tla kmečkega potuh-nienca kakor ga je on#, nazivljala.
(Dalje prib.)
nemu človeku — zadostuje jodna beseda, da vč kaj mu je storiti. „Toraj“, pravi gospodar, „ako rečena „brada“, moraš vedeti, da želim, da mi obriješ brado. Toraj moraš mi pripraviti mlačne vode, mila, me obriti itd. — Tako naj velja tudi za druga opravila*. Hlapec si to zapomni. Ko reče neko jutro gospodar: „Bolan sem, odgovori hlapec : „Dobro je l* in odide. Ko se vrne čez dobre tri ure, ga gospodar jezno povpraša, kje je hodil? Hlapec mu mirno dč: „Za božjo voljo! Kaj sem mogel morebiti vsa pota v krajšem času opraviti? Vi ste rekli „Bolan sem!“ Jaz moram toraj vse storiti, kar zahteva bolezen. Šel sem v mesto in pozval zdravnika, da pride semkaj, potem 'sem šel v lokamo, zatem k mizarju, da sem naročil mrtvaško krsto 'n konečno sem sel k gospodu župniku in k županu, da smo se dogovorili zaradi pogreba !“
Gostilna „Alla Cittä di Vienna“
(zraven Tiskarne Dolenc) prodaja najboljša kraška in isterska vina I. kakovosti in graško pivo. Izborna kuhinja sprejemlje naročila tudi za kosila in večerje. Imenovana vina morejo dobiti tudi družine na dom, in sicer ne izpod 28 litrov, po nastopni ceni: Teran iz Aubora po 42 nč. in najboljša isterska vina po 28 nč. — Za obila naročila so priporoča Ant. Brovedani. 101-4
lu Via lovanl
B. Modic in Grebenc, пбаЛ
in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl.
Kavarni ,Commercio‘ in Je-
rlocnn* v u^°' „C a ser m a“, glavni shaja-UCv>vU lišči tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. —- Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar.	Cl.
B. Šverljuga, SÄ
dion Ut. 1, priporoča se slav. občinstvu za blagohotno obiskovanje.	Cl.
Gostilna lila citia ii Gm' Ä
polog kavarne „Universo" priporoča so Slovencem v mestu in na deželi, — Točijo se izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči, Z odličnim spoštovanjem Cl	JAKOB KUMAR
na voglu ulice Ghega in Cecilia, toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice.	Cl
Anton Počkaj,
Martin Krže,
Piazza S. Giovanni, št. 1 trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem pletenino itd. itd.	Cl.
Gostilna „Štoka“,
SMEŠNIČAR,
Pri izpraševanju. — Pii izpraševanju ženina in neveste stavijo gosp. župnik ženinu nastopno uprašanje :
Denimo da bi se ti Matiček dan poroke peljal po morju pa bi tvoja žena padla v morje. Kaj bi ti storil ? — Pustil bi, da utone in zahvalil Boga, da se meni to ni zgodilo, ker ne znam plavati.
Hahabaha sroijo ee gosp. župnik. Kaj bi pa ti Minica počela, da bi se kaj takega tvojemu možu pripetilo ?
No — pomišljuje se nekoliko Minica, potem pa se odreže: Druzega bi si izbrala.	*	*	*
Čuden konj. Piše se nam : Smešna, ali resnična ! Minolo nedeljo podal sem so na Nabrežino. Neki kočijaž mi priponudi, da se peljem žnjim od postajo v vas. Vstopim. A konj je bil tak, da ne bi bil tekel, če bi metal polne Žaklje ovsa za njim.
Jaz: Kočijaž, meni se zdi da je bolje iti peš, nego voziti se s tem konjem.
Kočijaž: E gospod, konj neče teči, ker čuti prelahko „za peljati*.
Bog ve, kake nesreče bi se bile dogodile, ko bi bil čutil pretežko ?
#
* *
Vesten hlapec. Imel je nek gospodar hlapca, kateremu je neko jutro rekol, da ne mara zgubljati mnogo besed za svoja povelja, kajti njemu — razum-
stavoznana pod imenom „Belladonna“, poleg kavarne „Pabrie“, priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tudi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
Gostilna „Alla Vittoria“
Petra Muscheka, v ulici Sorgente (Via Torronte št. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno.
Cl.
Josip Kocjančič,
Via Barriera vec-chia št 19, trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Franca Potočnika gostilna
„Andemo de Franz" v ulici Irenoo se priporoča slavnemu občinstvu Toči izborua vina in ima dobro kuhinjo	Cl.
Mlekarna Frana Gržine uit
na Notranjskem (Via Campanillo v hiši Jakoba Brunneria št. ö (Piazza Pontorosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter ne-dosredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana.
vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Rojanu pri Trstu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato preskrbljeno
p rodi siju bi a©®
(v ulici Belvedere št. 3)
pristopno zadružnikom in nezadvužnikom, koji prvi so deležni letnega čistega dobička. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
{poprej Berlotov o)
10 minut oddaljeno od mesta, z obširnim senčnatim vrtom in dvomi dvoranami, kjer so točijo izborna
domača, vina, teran, pivo v steklenicah itd. Točna postrežba z gorkimi in mrzlimi jedili.
n^*~ Novi člani ^ЦЦ
so še vedno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od 6—7 ure zvečer in ob nedeljah od 9—10 ure prodp.	104—19