74
Članki in razprave
ARHIVI XVII 1094
Pooblaščeni civiln* n en r- na Kra-skem (do leta 1918)
SASA ShR.ÏE
Obdobje drage polovice dcvctniiistega stol ct' jc čas, ko ic le malo Slovencev študiralo in končalo tehniške študije. Slovensk: ' iženiiski stan jc bil pred prvo svelovnc vojno maloštevilen. Odraz tc maloštcvilnosti je tudi zelo nizko število pooblaščenih civilnifl inienirjcH Ti so delali kot gcomc.ri pri grrffiji želcznic /gorifljska žckzn.ca, karavanšk predor/ in .cst, izvajai- so meruve pr agrarnih operacijah. Scle prcu koncu stoletja so sc pojavil, pooblaščeni civilni gradbeniki /1899/. Med gradbeniki jc bilo več slovenskih strokovnjakov kol med gcomeiri.
Poseben status med akademsko izobraženimi tehniki so imeli civilni inženirji. 1 Pojem "civilni inženir" seje pr iČ pojavil v niinistrski uredbi z dne 8 decembra i 8<>0. Pooblaščeni civilni tehniki - inženirji (avtoricirani. zasebni) so liiliko postali teBiiki, ki so uspesno končali tehnične študije. Študi j je trajal osem semestrov in sc je z zakonom leta 1912 poda!'šal za dva semestra. Študentje tchr.ike so morali opravit' dva državna izpita, tn sicer pripravljalnega in strokovnega. Po končanem študiju je kandidat za pooblaščenega civilnega inženirja moral opravi i obvezno prakso v držav ni; deželn" občn isk. a" v pr-vatr. službi pri pooblaščenem civilnem mžci l'o opravljeni praksi je kandidat oprnvd strokovni izpit, ki jc bil sestavljen iz pisnega in ustnega dclr.. Izpu c opravil pr deželnem obkstvu ki j<" imelo telit iško vi.ioko šolo.4 Po opravljenem izpitu jc lahko zaprosil za pooblastilo. Pooblastilo t c podel: tehniški oddelek deželne uprave z razglasom v deželnem zakoi-iku. S pooblastilom jc inženir dobil naslov (avtoriziranega) pooblaščenega e i v11 nega ircSirj* in je lanko opravljal samostojno kot zasebnik dela na tehničnem področju. Sprva so bili civilni tehniki razdeljeni v dve (arhitekti gradber i k ), kasn 'c v tr sku-
. /.ra 7. civilni (inženir) naj t' sc uveljavil kol naspr"ljc izra? voj-Jki (inženir).
Dci, Tak, ]863/1B Razglas c. kr dciclnc g.isprskt za Konjsko od 22. scplcmVa 1863/10476 zaslran -pcljjvc osrbiijnih (prival.iih) tehnikarjev, ki so oA gespo ;k pooblaiicni, in zaslran plaiil k' jih dobivajo, akt. sc porabijo v gr.sposkinc namene, sir. 38-44;
DeJ.. zak 1886/9 Razglasilo c. kr, dciclnc vlade za Kranjsko 7. dne 21, dcembra 188(1/11195 ob uvrsiiivi .id vlade pi>-oblaičenih privalnih rehnikov hi oo Izkazih, kulcrc morajn podaki prosilci za lako oblas', sir 19-22, RGIJ- Dri. zak 24. aprila 1912/19.
R 5D. il. 268/1860 in Ministrska uredba z. dne 11. novembra
186? SI. 16413:
l.GB -Kranjska, il. 18/18«;
, SI. 1 /ISM-sprcmcmba; ,St. 9/1887 sprem-mba.
pine (arhitekti, gradbeniki, geometrij Med lelom 1886 in 191 "i seje Ste dlc t i skup m povečalo na 9. Pooblaščeni civilni inženir ic moral v določenem kraju vodit pisarno (s kronološko vo deninr spisi)| Upravne organe je mor.il obvešča* o svojih službenih premestitvah. Te so b;!e ob-iavljene v deželnem zakoniku z razglasom.
Deželna uprava je Imela pmvico odvzeti pooblastilo inzeninu, če ta ni opravi al svojih nalog v skladu z razglasom. Pooblaščeni eiviln inženir je imel pravico vrniti pooblastil :> deželri piad i Í
Področje ni'govega delova:1 a so bile tehnične mcri'v:: b na podlag' le-tcn izdelam načrti in projekti ter druga tehnična dokumentacija. Lahko so i/.vajal: tudi gradbena dela z. najeto deSovno si'o (gradnja mostov, žcleznie, cest in vi.'ok'li gradenj;, Civil u i Sin i rji so bili nekak Sni tcnniéni notarji. Pred stav liai i so p ri vi l. giran slan tehnične inteligence.
Prvi inženir, k ga je deželna uprava Kranjske pooblastila z. ra,:g asom št 9074 i 8 oktobra 1864,* jc bij gconietcr Oonat Zuppanc:eli ali Suppitnet ;h.
'lcodor Sitlig/' k je živci v Radovljici, jc bil pooblaščen z. razglasom Deželne vlade za Kranj sko. št. 450 19. januarja 1878/ Najbolj angr žiiari pooblaščeni civilni geomelcr pri mcritvaii za agrame operacije druge polovii;c 19. stoletja je bii Teodor Sittig, ki je bil pooblaščen leta 1895,8 Dolgr. leta jc deloval kot geometer pri agrarnih operaei ¡ah tudi Henrik Czcrny Leta 1898 je bil /. razglasom Št 10476 20. julija 1898° pooblaSc'cn za civilnega geómetra. Svoje službovanje je začel pr. agrarni Hi operacijah kot j^co meter tudi Karel (Dragotin) Guslincie. Za civilnega gcoinetra je b.l pooblaščen z razglasom št. "H830 30. decembri 1912.10 Deželna vlada Kranjske mn je dovolila preselitev v Trst z razglasom M. .22289 16. maja 1013.11 Med slovensko tehnično inteligenco tistega časa jc bil zelo aktiven. Pn Društvu inženirjev v Ljubljani jc bil vodji ten nološke skupine m sourzdnik
5	tki. zak. 18W/XVI1M8, Mr. 4?.
6	Teodor Sillif jc M pooblasicn lela 1878 Nikjer v dciclncm zakonika ni z razglasom omenjeno, da bi mn pooblastilo de-iclno oblaslvo od* zelo ali <la bi ga sam vrnil, nili m omenjeno, da bi znova zaprosil za pniiblaslilo lela 1895 Torej jc sklepali, da jc ilnigi Teodor Sillig, ki je prav lako .'¡vel v Radovljici in je dobil pouKaslilo civilnega ge.unclra lela IRV5, sin prvcjja
7	Oei./ak. I87&/II-3,sir.9.
n ne? zak I Rf,5/111-6 sir. 8.
I	l)c;:./ak. I898/XX 32,slr. 132.
I0' Oei /ak. 1912/1116,sir. 1?
II	KR 1913/1X 16, sir 36.
ARHIVI XVI] 1994
Članki in razprave
7.5
društven ena glasila Viicsti,p V '1 r*tu seje veia-nil v tržaško inžcnirdio zbornico.13
Konrad ZafVjc bil geometer v Ljublian';, pc oblaščen je bil z razglasom št. 144<) 2" februarja 1896.14 Tako kot geomdra Si t tig in Gustinčič je bil član tržaške inženirske zbornice,
Med člani /.boriucc jc h:i Judi pooblaščeni civilm geometer Jože .lal ;ib Ptrček, k- seje preselil s Češke v Kočevje lela 189K z. dovoljenjem kranjske deželne vlade z ni/glasom št. 1644 28 januarja ]8<)8.15
Ostali geometri, ki so dobili peoMas'ilo kranjske deželne vlade in so delovali na področju Kranjske so biu:
Benjamin Vaeano, pooblaščen z. razglasom st. 337« p. aprila tej
Janez llcmuir, pooblaščen z. razglasom šl. 11819 12. novembra 17
Avgust Dausek, pooblaščen z razglasom št. 19763 23. julija 1911
Franc Zapletal, pooblaščen z razglasom i* 5429 27. fcbrrnrja 1912,seje leta 1918 preselil j z Slatenika v Op lotu i co z razglasom št. 2296.3 II. avgusta I9I8.10 Antonu 1 awl in fc bilo z razglasim št. 149.54 I. oktobra lf?963 dovoljeno, da se preseli iz Konjic v I1] an i no.
Rav.cn žc omenjenga geometra Jožefa Ptačka, ki se jt preselil k nam s Češke, sla bila še dva inženirja, ki sta prišla v nase kraje z nazivom pooblaščenega ei /i I nega geometra oil driigod 'o sta bila Ludovik liraun ki seje preselil v litijo iz Gloggnitza na podlagi razglasa št. I01<>7 n. junija 1«002: in Jožef Lisce, <i se jc preselil Gradca v Ljubij.ino z razglasom št. 20115 9, avgusta 191 \P
Prvi gradbei.ik ki mu jc dežel n» dat!.-, za KtanjsKo z razglasom /21. aprila 1899/^ podeli ., pooblastilo civilnega gradbenega inženirja, j- bil Iran Žužek. Žive jc v K ran ti. Lita 19J-2 c pooblastilo otJIožil, kar mu jc kr.jnjsk;' deželna vlada potrdila z. razglasom št, 7908 28. marca 1912." Brez. poobl.-siila ni mogel več samostojno opravljati tehničnih del in kot tak jc moral izstopili IZ tržaške inženirske zbmiiec Med pooblaščenimi civilnimi gr;,dl enimi iiižcnir|. sla bila Matej (Matkol Prciovšck, ki je 7, razglasom
12 MUK. Vijcsti 1912/191.1
1 AS Ministrstvo /Ji poljedelstvo na Dimajn-agrarnc operacije; AO Kraii. 1. (.Siniti C.7.erny, GnMiiič. I).
4	lic?./*k. l8WIX.13.slr.32. 15 De?., zak. 1S99fVI-8, sir. 20.
Dci k. 1KK2/V-1.1, str. 17. Dci. zak 1892/ XIII-19, sir. 56 1 Dci. zak 191l/XXX-34.slr.9S.
Ilož. rak. I9I2/VIII-11,sir. S6. !r lic/., za k. l<JI8/XVI-2.1,str. 68 Dci. zak. lK9u/XXXH-i14, str. 15"»
5	DcJ. zak I900.XI1-I5, str. 32. Dci. 7ak. 191 t.'XXXI-36, str. 100
14 Dci za k. '899/VI1I-10, sir. 24.
25 Dci zak. 1912/1V-16, str. 90.
št 6919 3. aprila 19l22f' postal pooblaščeni civilni gradben1 inženir, z. razglasom st. 11X12 26 maja I91227 pooblaščeni :ivilni geometer in Viktor Skabrne, ki jc bilpooblaščen z razglasom št. 12773 21, maja 1913.^ Oba sla bila dunaji ka študenta visoke tehniške šole in štipendista Deželnega zbora iil odbora za Kranjsko. Po končanem študiju sta se kot jc veljalo za vse deželne .štipendiste, da se morajo vrniti v domače kraje vrnila v Ljubljano. ' Inženir Prclovsck jc v sode lova'\ju z našim pn;mml arhitektom Jožetom iMcčiikom dal Ljubljani novo urbanistično podobo.30 Inženirja Skabcrncla ic pritegnila lepota Gorenjske; kot strokovnjak za visoke gradme jc skrbel za obnovo in izgradijo gorskih postoiank Sodeloval c pn ustanovitvi Društva inženiru v v Ljubljani in kot član tehniške sekcije terminološke komisije za strokovne in tehniške slovariv skrbel za slovensko tehnično izrazoslovje.11 O Mat ji Kiafeu, ki je bil pooblaščen z razglasom št. 8313 19. aprila 1913« in o Lmilu Rcishu, ki seje iz Ljubljane preselil v Prago s potrditvijo v razglasu št. 2.732 19. avgusta 1913 13 ni p* tlat-kev
Ostali gradbeniki, ki so se preselili na Kranjsko v letih 1913 do 1915 in so dobili pooblasti o dcždniit oblastev na Češkem, so1 Venccslav Grossl, ki se je prcsciil s Češke v Ljubljano (razglas st. 195 P 29. julija 1913") Karol Selinidl. ki se jc prcsciil \/. Litomene v Novo mesto (razglas st. 19749 6. avgusta 19I335), a se jc žc naslednic leto odse'il v Innsbruek (razglas šl 24565 8. decembra 1914); Vysko£il Rlik. ki sc je preselil iz Brna v Ljubljano (razglas št. 1924 IkJ februarja |9|536).
Stanovska organizat ija, kolere člani so bili pooblaščc.ii civilni inžcnirji, 'c bila inženirska zbornica.
Zbornice so zustonalc interese avtoriziramh zasebnih tcnnikov Na področju Kranjske inženirske zbornice n. bilo, tako so sc črnini inženirji Kraniskc pridružili trzašk- zbornici ki c bila ustanovljena leta 1910. Očitno so bili nteres' civilnih inžcniricv tako močni, da niso pikali na >:akon ki so ga v Avstr"i sprejeu šole leta 1913 37 OrgL"iizirr.li so zbornico za Dal
f' I k ž. 7,-ik. 1912/XI 19 str. H9.
Dc?.. z.ak. 19 f 2/XIII-27, sir. 160. JS Dci.. zak. 19I3/IX 18,sir. 37
S.-,Sa Seril Slniatctji visokih lehniinih iot- Štipendisti dcJd-netsazbor;: in odhora. Arhivi XV1/1-2, 1993, s.tr. 99-107. SIJI II, str. 438
1 SIJI. 111,, str. 323. ■V De?., zak. 1913/X I-17, sir }(•
zak. 191 J,/XIII ¿(i,sir. 74 34 Dci. 7ak |91J/XI1l-24.Klr. 74. ^ l)ci.7ak. l9l3/XI1l-25. str. 74. * " l9M/XIX~1l,Mr. 101
<6 Del. /ak. 1915/MI-f), str. 17.
•j
Driavni zakon 7 dne, 2. januarja 1913 it. 3, sir. 5, O ustanovitvi inicnirskih zbornic.
76
Članki in razprave
ARHIVI XVII 1094
macim, Kranjsko, Istro, Uoriško, Gradiščansko in Trst s sedežem v Trstu.
Z naredbo Poverjeni Siva za javna deta ir obrt leta IQ18 so sedež inženirske zbornice prenesli z Trsia " I jitbljano.39 Ljubljanska zbornica je bila ustanovljena z naredbo Uežclne vlade za Slovenijo dne 12. a /gusla 1919 za področje Slovenije kot nacledn-cc v lelu 1913 po zakonu ustanovljene inženirske zbornice v Trstu n Gradcu Ljubljanska zbornica je do oktobra [924 pošlo vala po avstrijskem zakonu o nžcrirskiij zbornicah iz ieta 1913.
Po drugi vojn je oblast odpravila vsa prc.1-voina dmStva. Prepovcdaro ic Kilo si aro dru.š!-veno delovanje.'-0 Tuui zbornice so prenehale z delovanjem, njih pravni naslednik je bil p favni odbor Enotnih sindikatov,41
18 Vijesti 1913/1913, str. 53, 122, 142, 159, 174.
AS, Dež. odbor. X/l lehniki 1896-1912, S. 1305/2298.1911. J Uradni list Narodne vlade SI IS •■ Ljubljani, it. 80/19 . K.
NaredbL PovcrjeniSiva za javna dela / dne 13. novembra t'J 18. Jera Voduiek Slarič, Prevzem nhlasli 1944.1946, LJubljani 1992 sir. 284 285.
AS, RSZ.SS-lastnina bivSe zbornice inženirjev iti arhitektov v Ljubljani, š. 41/247.
Zgc.tlovutsh arih v Ljubljana, Ulj .i.?-/, Načrti, mapa 10/4
ZUSAMMENFASSUNG
llliVOLLMACMTKiTli ZIVIUNGEN1FJJRI: IN KRA1N (BIS /j;M JAURL 1918)
saSasekSe
Der Beitrag behandelt d'C vor [9IK im Krainer Gebiet wirkenden Zivil ingenicurc. Slowenischer Ingen ieurstand war vor den1 ersten Weltkrieg gering, was >ich in gcrigcr Zahl der bcvnll macht igten Zi vilinycnicurc abspiegelte. Diese halten einen besonderen Siaius unter akademisch ausgebildeten Technikern. Aufgrund einer erteilten Bevollmächtigung seitens L-mdcsbehürden konnten sie selbständig als Privaten Arbeiten im technischen Bereicn leisten. Der Bereich ihrer Tätigkeit waren technische Vermessungen und aufderen Grund verfertigte Pläne und Proj:kte, sowie auch andere teclinisclic Dokumentation. Sir durften auch Hauarbeitci inii gern eteten Arbeitskräften lcis:cn.