Oddelek za pedagogiko in andragogiko Od individualizma k skupnosti: je to še izziv? Pedagoško-andragoški dnevi 2025 Urednica: Barbara Šteh Od individualizma k skupnosti: je to še izziv? Pedagoško-andragoški dnevi 2025 Ljubljana, 29. januar 2025 Urednica: Barbara Šteh Lektura: Anja Muhvič Oblikovanje in prelom: Jure Preglau Naslovnica: Barbara Šteh (osebni arhiv) Vodja programskega odbora: Barbara Šteh Vodja organizacijskega odbora: Vesna Podgornik Založila: Založba Univerze v Ljubljani Za založbo: Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani Izdala: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Oddelek za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za izdajatelja: Mojca Schlamberger Brezar, dekanja Filozofske fakultete Ljubljana, 2025 Publikacija je breplačna. Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL DOI: 10.4312/9789612975173 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 223196419 ISBN 978-961-297-517-3 (PDF) Oddelek za pedagogiko in andragogiko Od individualizma k skupnosti: je to še izziv? Pedagoško-andragoški dnevi 2025 Urednica: Barbara Šteh Dr. Barbara Šteh Uvodna beseda Letošnja osrednja nit PAD je skupnost – ustvarjanje vključujočih skup-nosti za skupno učenje in kakovostno življenje. Če se ozremo v dogajanje okoli nas in malo dalje v svet, se porajajo vprašanja, ali znamo biti skupaj, se učiti drug od drugega v vseh svojih posebnostih in individualnostih, pa hkrati v svoji človečnosti, saj imamo kot ljudje vendarle nekaj skupne-ga. Nenazadnje se poraja vprašanje, kaj je vse tisto, kar nas razdvaja, in ali nam je še vrednota prispevati k skupnosti ter se potruditi za sobivanje (sožitje) in skupno učenje. Na PAD se bomo ukvarjali predvsem z vprašanji, kako delujejo različne skupnosti in kakšna je pri tem vloga pedagoških in andragoških delav-cev, ter z izzivi in strategijami, kako v raznolikih skupnostih doseči med-sebojno povezanost, razumevanje in spoštovanje ter skupno učenje. Eno ključnih vprašanj je, kako lahko v okviru različnih oblik vzgoje in izo-braževanja ter vseživljenjskega učenja skrbimo za medsebojno poveza-nost in oblikovanje vključujočih družbenih skupnosti v nasprotju z naraš-čajočim individualizmom. Seveda se ob tem postavlja vprašanje, ali nam je prizadevanje za skupno dobro in sožitje sploh še vrednota in nekaj, za kar si je vredno prizadevati. Kako na ta vprašanja gledajo in odgovarjajo pripadniki različnih generacij in družbenih skupin? V dopoldanskem delu PAD se bodo zvrstila tri plenarna predavanja, v sklopu katerih bomo obravnavali različne skupnosti. V prvem predava-nju bodo dr. Klara Ermenc Skubic, Nina Kristl in dr. Jana Kalin pod drob-nogled postavile vlogo razrednika, ki postaja vse bolj zahtevna in kom-pleksna. Predstavile bodo, kako je vloga razrednika razumljena v večini evropskih držav ter kakšne rešitve najdemo v državah, kjer prevladuje t. i. anglosaška pedagoška tradicija. V drugem delu pa se bomo osredo-točili na izbrane rezultate nacionalne evalvacijske študije Analiza vlog in potreb razrednikov pri vodenju vzgojno-izobraževalnega dela v osnovni in srednji šoli. Zanimalo nas bo, v čem slovenski razredniki vidijo svojo vlo-go in s kakšnimi izzivi se soočajo. 4 Živimo v čedalje bolj slojeviti družbi mnogoterih razlik in sledilo bo pre-davanje dr. Mete Furlan o pomenu ter učinkih medgeneracijskega pove-zovanja in učenja tako za posameznike kot za širšo družbeno skupnost. Odpirajo se vprašanja o tem, kako v različne medgeneracijske programe vključiti pripadnike različnih generacij in kako doseči tiste iz ranljivih sku-pin, ki so običajno potisnjeni na rob družbe. V tretjem plenarnem predavanju, dr. Marka Radovana, pa bomo obrav-navali vprašanja v povezavi z virtualnimi učnimi skupnostmi, ki so vse bolj del našega vsakdana. Vprašali se bomo, v čem so prednosti učenja in mreženja v virtualnih skupnostih ter od česa je odvisna uspešnost to-vrstnega učenja. Osredotočili se bomo na to, kako ustvariti učinkovito digitalno učno okolje, ki presega tradicionalne omejitve spletnega pou-čevanja, in iskali odgovore na vprašanje, kako v virtualnih učnih skupno-stih spodbuditi aktivno participacijo udeležencev in zmanjšati občutja izoliranosti. V popoldanskem delu PAD bodo vzporedno potekale tri delavnice. Prva bo nadgradnja plenarnega predavanja o vlogi razrednika. Dr. Mar-jeta Šarić in dr. Katja Jeznik bosta osvetlili poglede in izkušnje šolskih svetovalnih delavcev pri delu z razredniki. Svetovalni delavci so po-membni sogovorniki razrednikom pri njihovem delu z učenci, oddelčno skupnostjo in starši. Na delavnici boste udeleženci delili svoje izkušnje in iskali odgovore na vprašanja, kot so, v čem vidite ključne razrednikove vloge in naloge, na katerih področjih svetovalni delavci (ali drugi stro-kovnjaki) vidite svojo vlogo pri podpori razrednikovemu delu, v čem so poglavitne ovire za sodelovanje. Skupaj boste iskali rešitve za premago-vanje ovir ter oblikovali priporočila, ki lahko prispevajo h kakovostnemu sodelovanju svetovalnih delavcev in razrednikov. Na drugi delavnici, ki jo bo moderirala Metka Demšar Goljevšček, boste osvetlili filozofska, pedagoška in andragoška teoretska izhodišča, ki razi-skujejo razmerje med individualnostjo in skupnostjo. V ospredju pa bos-ta iskanje odgovora na vprašanje Je odmik od individualizma še mogoč? in osvetljevanje pristopov, s katerimi lahko v različnih učnih okoljih pre-segamo individualizem. Predstavljeni bodo primeri dobrih praks, kako lahko vzgojno-izobraževalne institucije z odpiranjem in sodelovanjem z drugimi organizacijami, aktivnimi posamezniki ter lokalnimi skupnostmi presegajo družbene delitve in postanejo prostori medgeneracijskega in 5 sodelovalnega učenja ter trajnostnega sobivanja in odskočna deska za premik od individualizma k skupnosti. Na tretji delavnici pa boste pod vodstvom Eme Meden izkusili klasič-no igro, ki simulira upravljanje skupnega naravnega vira, ter raziskovali vprašanja, povezana s skupnimi dobrinami in pravili njihove uporabe. Tema je posebej aktualna v času okoljske krize, ki v ospredje (ponovno) postavlja pomen odločanja in odzivanja v skupnosti. Delavnica strokov-nim delavcem ponuja ideje in priložnost za razpravo o tem, kako v vzgoj-no-izobraževalnem procesu obravnavati potrebo in izziv ohranjanja sku-pnih virov ter spodbuditi trajnostne in skupnostno naravnane prakse. PAD 2025 bomo zaključili z razpravo na okrogli mizi. Namen slednje je izpostaviti ugotovitve in sklepe predavanj in delavnic ter skupno iskanje odgovorov na osrednje vprašanje in dileme, povezane z njim: v kolikšni meri nam je prizadevanje za skupno dobro in sožitje, oblikovanje vklju-čujočih (učnih) skupnosti še vrednota, ali prihaja do razkoraka med de-klariranimi vrednotami in tem, kar živimo – vrednotami, ki jih zrcalimo s svojimi ravnanji. Izpostavili bomo poti in načine delovanja, ki omogoča-jo, da bo skupnostno učenje znova naša realnost in prihodnost. 6 Program PAD 2025 29. januar 2025 na FF UL 8.00–9.00 Prijava udeležencev (pritličje FF) 9.00–9.15 Pozdravni nagovor (pred. 2) dr. Mojca Schlamberger Brezar, dekanja Filozofske fakultete UL, in dr. Monika Govekar Okoliš, predstojnica Oddelka za pedagogiko in andragogiko 9.15–10.00 Predavanje (pred. 2) Vloga in sodobni izzivi razrednikov pri nas in v tujini dr. Klara Skubic Ermenc, Nina Kristl in dr. Jana Kalin (Filozofska fakulteta UL) 10.00–10.45 Predavanje (pred. 2) Medgeneracijsko učenje: temelj za povezovanje skupnosti dr. Meta Furlan (Filozofska fakulteta UL in Ljudska univerza v Ajdovščini) 10.45–11.15 Odmor za kavo 11.15–12.00 Predavanje (pred. 2) Spodbujanje učenja in povezovanja v virtualnih skupnostih dr. Marko Radovan (Filozofska fakulteta UL) 12.00–13.15 Odmor za kosilo (zunaj FF) 13.15–14.45 Delavnice: 1. Vloga razrednika pri vodenju oddelčne skupnosti: pogledi in izkušnje svetovalnih delavcev Moderirata: dr. Marjeta Šarić in dr. Katja Jeznik (Filozofska fakulteta UL) (pred. 434) 2. Je odmik od individualizma še mogoč? Moderira: Metka Demšar Goljevšček (Zavod Nazaj na konja) (pred. 430) 3. Tragedija skupnega – kaj si želim in kaj mi je dovoljeno? Moderira: Ema Meden (Filozofska fakulteta UL) (didaktična učilnica) 14.45–15.00 Odmor za kavo 15.00–16.30 Okrogla miza: razprava in zaključek (pred. 2) Od individualizma k skupnosti: je to še izziv? Moderira: dr. Barbara Šteh (Filozofska fakulteta UL) 7 POVZETKI PREDAVANJ PAD 2025 dr. Klara Skubic Ermenc (Filozofska fakulteta UL, klara.skubicermenc@ff.uni-lj.si), Nina Kristl, univ. dipl. ped. in prof. soc. (Filozofska fakulteta UL, nina.kristl@ff.uni-lj.si) dr. Jana Kalin (Filozofska fakulteta UL, janica.kalin@ff.uni-lj.si) Vloga in sodobni izzivi razrednikov pri nas in v tujini Razrednik je v samem temelju povezan s skupnostjo učencev oz. dijakov, kar pove že njegovo ime. Razrednik je učitelj, ki skrbi za razred oz. od-delčno skupnost. Predstavlja tudi učenčevega prvega učitelja, na kate-rega se lahko nasloni, ko gre za vprašanja njegovega počutja in vsakda-njega življenja v oddelku. Je most, prek katerega se učenec vključuje v širšo šolsko skupnost. Dokler delo učiteljev v preteklosti še ni bilo speci-alizirano, je bil razredni učitelj tudi razrednik, s specializacijo pedagoških poklicev in nalog, z vedno večjo kompleksnostjo šolskih sistemov in zah-tevnostjo nalog, ki jih šola skozi čas pridobiva, pa je prišlo do oblikovanja specifične vloge učitelja kot razrednika. Razredništvo je postalo ena od učiteljskih vlog, ki jo lahko opredelimo kot obliko pedagoškega vodenja oddelka skozi izobraževalni program v daljšem časovnem obdobju. Pri po-uku vsak učitelj učence sicer vodi, z razredništvom pa se vodenje razširi na celoten pedagoški proces in izobraževalni program. Na razredni sto-pnji sta obe vlogi navadno združeni v eni osebi, na predmetni stopnji v osnovni šoli in v srednješolskem izobraževanju pa vodenje oddelka skozi šolanje prevzame eden od predmetnih učiteljev. Podobno kot pri nas je razrednik razumljen tudi v večini evropskih držav, ki spadajo v t. i. kon-tinentalno-evropsko pedagoško tradicijo (zlasti germanske, slovanske, skandinavske države). V teh državah ima razrednik pomembno vzgojno funkcijo, ki je usmerjena na celotno oddelčno skupnost in vezana na cilj krepitve oddelka kot vzgojnega dejavnika. Delo razrednika ima vzgojne učinke tako na učence v oddelku kot na celotno življenje šole. Vodenje oddelka prinese tudi več administrativnih odgovornosti, ki so vezane na vzgojno in izobraževalno dimenzijo (npr. vzgojno ukrepanje, spremljanje 9 učnega uspeha), pa tudi na koordinacijsko in organizacijsko (npr. pove-zovalni člen v šoli ter med domom, šolo in skupnostjo). Drugačne rešitve najdemo v državah, kjer prevladuje t. i. anglosaška pedagoška tradicija (Združeno kraljestvo, ZDA). Tam poznajo pogosto bolj hierarhične kari-erne strukture v šolah, zaradi izrazite decentralizacije pa imajo zelo raz-lične izvedbene rešitve. V takih državah lahko razredniki dobijo izseke nalog, ki jih opravljajo razredniki pri nas, in podobnega koncepta razre-dništva, kot je naš, niti ne poznajo. Na predavanju bomo najprej predstavili vloge razrednikov v nekaj izbra-nih državah in jih primerjali z vlogo razrednikov v Sloveniji. V drugem delu pa se bomo navezali na izbrane rezultate nacionalne evalvacijske študije Analiza vlog in potreb razrednikov pri vodenju vzgojno-izobraževal-nega dela v osnovni in srednji šoli, ki jo izvaja Oddelek za pedagogiko in andragogiko med letoma 2023 in 2025. Preliminarni rezultati kažejo, da tudi slovenski razredniki vidijo svojo vlogo v triadi vzgoja – koordinacija – administracija. Opažajo, da vse tri vloge postajajo zahtevnejše: v okviru vzgojne so izpostavljeni kompleksni odnosi s starši in velika raznolikost učne populacije; v okviru koordinacijske se krepi povezovalna vloga, tudi usklajevanje in vodenje dejavnosti, povezanih s podporo učencem/ dijakom z različnimi statusi; administrativne obremenitve pa se krepijo zaradi normiranosti našega vzgojno-izobraževalnega sistema. Priporočeni viri European Commission/EACEA/Eurydice (2018). Teaching Careers in Euro- pe: Access, Progression and Support. Eurydice Report. Luxembourg: Publi- cations Office of the European Union. Dostopno na: https://eurydice. eacea.ec.europa.eu/publications/teaching-careers-europe-access- progression-and-support Kalin, J. (2022). Pomembnost dela razrednika in svetovalnega delavca v od- delčni skupnosti. V: P. Gregorčič Mrvar in J. Kalin (ur.), Sodobni pogledi in izzivi v vzgojno-izobraževalnem in svetovalnem delu: prispevki ob jubileju Metoda Resmana. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani, str. 67–88. Kalin, J., Govekar Okoliš, M., Mažgon, J., Mrvar, P., Resman, M., in Šteh, B. (2009). Izzivi in smernice kakovostnega sodelovanja med šolo in starši. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 10 Programske smernice za delo oddelčnega učiteljskega zbora in oddelčne skupnosti v osnovnih in srednjih šolah ter v dijaških domovih (2005). Lju- bljana: MŠŠ. Dostopno na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/ MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/Drugi-konceptualni- -dokumenti/Programske_smernice_za_delo_ouz_in_os.pdf 11 dr. Meta Furlan (Filozofska fakulteta UL in Ljudska univerza v Ajdovščini; meta.furlan@ff.uni-lj.si, meta.furlan@lu-ajdovscina.si) Medgeneracijsko učenje: temelj za povezovanje skupnosti Medgeneracijsko učenje predstavlja orodje za spodbujanje družbe-ne povezanosti in medsebojnega razumevanja, kar je še posebej po-membno v času demografskih sprememb ter vse večje generacijske segregacije. Povezovanje različnih generacij s strukturiranimi in nefor-malnimi programi ne le zmanjšuje predsodke in stereotipe, temveč tudi omogoča bogato izmenjavo znanj, veščin in vrednot, kar krepi vezi znotraj skupnosti ter izboljšuje blagostanje vseh vpletenih skupin (Mo-inolmolki in Broughton 2020; Patricio in Osorio 2013; Tambaum 2022). Dvosmerna izmenjava izkušenj, pogledov in znanja med generacijami ustvarja inovativne rešitve za družbene izzive, hkrati pa povečuje odpor-nost skupnosti na spremembe. Pri tem se ohranjajo pretekle vrednote, sočasno pa se vzpostavljajo temelji za prihodnost, ki je polna izzivov so-dobnega časa (Dizon idr. 2024; Ličen 2020). Medgeneracijsko učenje ima pozitivne učinke tako na posameznike kot na skupnost. Prvič, pozitivno vpliva na čustveno in socialno blagostanje udeležencev. Starejši udele-ženci pogosto poročajo o zmanjšanju občutkov osamljenosti, povečani socialni vključenosti in izboljšani kakovosti življenja. Hkrati pa mladi, ki sodelujejo v programih, krepijo svoje socialne in komunikacijske vešči-ne ter razvijajo večje spoštovanje do starejših generacij. Rezultat je vza-jemna obogatitev in izboljšanje medgeneracijskih odnosov (Heyman in Gutheil 2008; Kump 2008; Kump in Jelenc Krašovec 2014; McLaren 2008; Moinolmolki in Broughton 2020). Medgeneracijsko učenje prav tako pomembno prispeva k zmanjševanju generacijskih stereotipov. Mladi in starejši pogosto prepoznajo skupne značilnosti ter vrednote, kar vodi k razumevanju medgeneracijskih razlik in večji solidarnosti. Inte-rakcije, ki nastajajo v medgeneracijskih programih, omogočajo premo-stitev generacijskega prepada in krepijo družbeno povezanost. Posebna 12 vrednost teh programov je tudi njihova sposobnost spodbujanja občut-ka pripadnosti, saj lahko udeleženci s sodelovanjem ustvarjajo globoke in trajnejše odnose, ki temeljijo na spoštovanju in zaupanju (Ličen 2020; Patricio in Osorio 2013; Tambaum 2022). Drugič, poleg individualnih ko-risti je medgeneracijsko učenje nepogrešljivo tudi za razvoj vključujočih skupnosti. S programi medgeneracijskega učenja zato lahko povezuje-mo generacije, zmanjšujemo družbene razlike ter ustvarjamo temelje za bolj pravično, trajnostno in vključujočo družbo. V okviru prizadevanj za učenje in sobivanje v skupnosti igrajo ti programi ključno vlogo pri premagovanju razdrobljenosti ter ponovnem oblikovanju skupnosti kot prostora za sodelovanje, sožitje in medsebojno razumevanje (Dizon idr. 2024; Ličen 2020; Tambaum 2022). Literatura in viri Dizon, L., Williams, L., Moeke-Maxwell, T., Pearson, S., Kothari, S., Simp- son, P., in Gott, M. (2024). Using Film to Explore Ideas with University Students Around Intergenerational Social Connection. Journal of In- tergenerational Relationships, str. 1–15. Dostopno na: https://doi.org /10.1080/15350770.2024.2406531 Heyman, J., in Gutheil, I. (2008). They Touch Our Hearts: The Experien- ces of Shared Site Intergenerational Program Participants. Journal of Intergenerational Relationship, 6, št. 4, str. 397–412. Dostopno na: http://dx.doi.org/10.1080/15350770802470726 Kump, S. (2008). Nova paradigma medgeneracijskega učenja. Andrago- ška spoznanja, 14, št. 3-4, str. 62–74. Kump, S., in Jelenc Krašovec, S. (2014). Intergenerational Learning in Di- fferent Contexts. V: B. Schmidt-Hertha, S. Jelenc Krašovec in M. For- mosa (ur.), Learning across Generations in Europe. Contemporary Issu- es in Older Adult Education. Rotterdam: Sense Publishers, str. 167–178. Ličen, N. (2020). Učiti se ob srečanju generacij. Medgeneracijsko učenje in (re)generacija skupnosti. Ljubljana: Slovenska univerza za tretje ži- vljenjsko obdobje. McLaren, M. R. (2008). It‘s a Magical Thing: Intergenerational Learning at the Royal South Street Society. Journal of Intergenerational Relati- onship, 6, št. 1, str. 7–24. 13 Moinolmolki, N., in Broughton, K. (2020). The Perspective of Elderly Re- sidents on an Intergenerational Service-Learning Project. Journal of Intergenerational Relationship, 20, št. 4, str. 464–475. Dostopno na: https://doi.org/10.1080/15350770.2020.1860181 Patricio, M. R., in Osorio, A. (2013). New Challenges, New Possibilities: Intergenerational Learning and ICT for an Aging Society. V: I. Žema- itaiyte in S. Mikulioniene (ur.), Proceedings of 4th International Con- ference Learning Opportunities for Older Adults: Forms, Providers and Policies. ESREA, str. 53–65. Tambaum, T. (2022). Intergenerational Learning in Action. V: K. Evans, W. O. Lee, J. Markowitsch in M. Zukas (ur.), International Handbook of Lifelong Learning. Springer, Cham, str. 1–24. 14 dr. Marko Radovan (Filozofska fakulteta UL, marko.radovan@ff.uni-lj.si) Spodbujanje učenja in povezovanja v virtualnih skupnostih V digitalni dobi so virtualne skupnosti postale pomembne platforme za učenje in mreženje, ki presegajo geografske meje ter spodbujajo poveza-ve med različnimi skupinami posameznikov (Silva idr. 2020). Te skupnosti, ki jih opredeljujejo skupni interesi in sodelovanje, ponujajo posebno oko-lje, v katerem se razvijata izmenjava znanja in socialna interakcija. Namen te predstavitve je preučiti mehanizme in strategije, ki olajšujejo učenje in mreženje v virtualnih skupnostih, ter poudariti njihov pomen v sodob-nem izobraževanju. Učni potencial virtualnih skupnosti temelji na načelih socialnega konstruktivizma, ki trdi, da se znanje ustvarja v družbenih inte-rakcijah (Vygotsky 1978). V teh spletnih okoljih posamezniki sodelujejo v diskusijah, širijo vire in sodelujejo pri projektih, s čimer izboljšujejo svoje razumevanje in sposobnosti. Platforme, kot so forumi, družbeni mediji in spletna učna okolja, so kanali za to interakcijo ter omogočajo članom, da prispevajo k zbirki skupnega znanja (Rheingold 2000), ob tem pa je zelo pomembna vloga moderatorja (pogosto izobraževalca) pri usmerja-nju razprav, pregledovanju vsebine in ustvarjanju vključujočega okolja, ki spodbuja sodelovanje. Za razumevanje in spodbujanje učenja v virtualnih skupnosti se uporablja več konceptov. Eden teh je “model skupnosti raz-iskovanja” (Garrison 2017), ki je še posebej uporaben v spletnem okolju, saj omogoča razumevanje vlog poučevanja ter socialnih in spoznavnih di-menzij, ki morajo biti nujno prisotne za učenje in motivacijo v virtualnem okolju. Poleg tega je uporaben tudi koncept “transakcijske razdalje” (TR), ki jo je prvi opredelil Moore (1993) in se nanaša na psihološki ter komuni-kacijski prostor med učečimi se in učitelji. Nanjo vplivajo interakcija s teh-nologijo, vrstniki, vsebina in učitelji, pri čemer večja interakcija zmanjšuje TR ter povečuje občutek povezanosti, podpore in vključenosti učencev (Fabian idr. 2022). Na podlagi obstoječe literature ugotovimo, da je lahko mreženje v virtualnem prostoru enako učinkovito kot tradicionalni osebni 15 stiki, zlasti za posameznike, ki se lahko pri fizičnem povezovanju srečuje-jo z ovirami (Hampton in Wellman 2003; Rains in Carter 2024); vendar pa je učinkovitost učenja in mreženja v virtualnih skupnostih odvisna od več dejavnikov. Zaupanje in vzajemnost sta temeljna elementa, ki vplivata na sodelovanje članov ter izmenjavo znanja (Marciniak 2023). Poleg tega je sama postavitev virtualnega okolja zelo pomembna za spodbujanje inte-rakcij. Vzpostavitev uporabniku prijaznih grafičnih vmesnikov, preglednih komunikacijskih kanalov in dobro strukturirane vsebine lahko omogoči boljšo uporabniško izkušnjo ter spodbuja aktivno sodelovanje (Cao in Yu 2023). Spodbujanje učenja in mreženja v virtualnih skupnostih je zaple-ten proces, pri katerem je potreben uravnotežen pristop ob upoštevanju medsebojnega vpliva družbene dinamike, tehnološke zasnove ter kulture skupnosti, ima pa potencial, da spremeni in dopolni načine, na katere se posamezniki učijo v vse bolj povezanem svetu. Literatura in viri Cao, W., in Yu, Z. (2023). Exploring learning outcomes, communication, anxiety, and motivation in learning communities: A systematic revi- ew. Humanities and Social Sciences Communications, 10, št. 866, str. 1–13. Dostopno na: https://doi.org/10.1057/s41599-023-02325-25-2 Cleveland-Innes, M., in Hawryluk, J. (2023). Designing Online Learning Communities. V: O. Zawacki-Richter in I. Jung (ur.), Handbook of Open, Distance and Digital Education. Singapore: Springer, str. 1339– 1355. Dostopno na: https://doi.org/10.1007/978-981-19-2080-6_82 Fabian, K., Smith, S., Taylor-Smith, E., in Meharg, D. (2022). Identifying factors influencing study skills engagement and participation for online learners in higher education during COVID-19. British Jour- nal of Educational Technology, 53, št. 6, str. 1915–1936. Dostopno na: https://doi.org/10.1111/bjet.13221 Garrison, D. R. (2017). E-learning in the 21st century: A community of inquiry framework for research and practice (3. izd.). Routledge. Hampton, K., in Wellman, B. (2003). Neighboring in Netville: How the internet supports community and social capital in a wired suburb. City & Community, 2, št. 4, str. 277–311. Dostopno na: https://doi. org/10.1046/j.1535-6841.2003.00057.x 16 Moore, M. G. (1993). Theory of transactional distance. V: D. Keegan (ur.), Theoretical principles of distance education. Routledge, str. 22–38. Rains, S. A., in Carter, S. N. (2024). Supportive Communication as a Co- llective Phenomenon: A Dynamic Systems Account of Emotional Support Provision and Outcomes in Online Health Communities. Human Communication Research, 51, št. 1, str. 1–15. Dostopno na: https://doi.org/10.1093/hcr/hqae019 Marciniak, R. (2023). Key Success Factors of Virtual Learning Communiti- es in Online Courses. V: J. M. Bugaj, M. Budzanowska-Drzewiecka in B. Mikołajczyk (ur.), Building an academic community: Challenges for education quality management. BRILL, str. 151–176. Rheingold, H. (2000). The Virtual Community: Homesteading on the Electronic Frontier. MIT Press. Silva, R. F., Gimenes, I. M., in Maldonado, J. C. (2020). An Approach for Assessing Large Online Communities in Informal Learning Envi- ronments. Anais do XXXI Simpósio Brasileiro de Informática na Educação (SBIE 2020), str. 642–651. Dostopno na: https://doi. org/10.5753/cbie.sbie.2020.642 Vygotsky, L. S. (1978). Mind in Society: The Development of Higher Psycho- logical Processes. Harvard University Press. 17 dr. Marjeta Šarić (Filozofska fakulteta UL, marjeta.saric@ff.uni-lj.si) in dr. Katja Jeznik (Filozofska fakulteta UL, katja.jeznik@ff.uni-lj.si) Vloga razrednika pri vodenju oddelčne skupnosti: pogledi in izkušnje svetovalnih delavcev Vzgoja in izobraževanje v slovenskih šolah potekata v oddelčnih sku-pnostih, pri čemer pomembno vlogo za oblikovanje življenja in dela v vsaki oddelčni skupnosti nosi razrednik, sooblikuje pa ju vsak strokovni delavec, ki vstopa vanjo. Svetovalni delavci so pomembni sogovorniki razrednikom pri njihovem delu z učenci, oddelčno skupnostjo in starši. V sklopu nacionalne evalvacije študije Analiza vlog in potreb razrednikov pri vodenju vzgojno-izobraževalnega dela v osnovni in srednji šoli nas med drugim zanimajo tudi pogledi in izkušnje šolskih svetovalnih delavcev v zvezi z vlogo razrednikov. V uvodu bomo predstavili nekaj izhodišč te raziskave, osrednji del interaktivno zasnovane delavnice pa bo namenjen izmenjavi izkušenj, stališč in primerov dobrih praks na področju sodelo-vanja med svetovalnimi delavci in razredniki. V razpravi bomo odprli na-slednja vprašanja: kakšne so izkušnje udeležencev na različnih področjih sodelovanja z razredniki; v čem udeleženci vidijo ključne razrednikove vloge in naloge; kako svetovalni delavci ocenjujejo pomembnost posa-meznih nalog razrednika; kakšna so pričakovanja v delovnem odnosu med razredniki in svetovalnimi delavci; na katerih področjih svetovalni delavci vidijo svojo vlogo pri podpori dela razrednika; v čem se kažejo ovire za sodelovanje in na kakšne načine jih skušajo premagovati. Z ude-leženci bomo iskali odgovore na zgornja vprašanja, izmenjali primere in izkušnje z lastnih šol/ustanov ter oblikovali predloge in priporočila, ki bi lahko prispevala h kakovostnemu delu in sodelovanju z razredniki. Dob-ro sodelovanje med svetovalnimi delavci in razredniki lahko prispeva k oblikovanju medsebojno povezanih ter spoštljivih skupnosti, tako od-delčnih kot tudi šolskih, lokalnih in drugih. 18 Literatura in viri Gregorčič Mrvar, P., Jeznik, K., Kalin, J., Kroflič, R., Mažgon, J., Šarić, M., in Šteh, B. (2020). Šolska svetovalna služba: stanje in perspektive. Lju- bljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Dostopno na: https://doi.org/10.4312/9789610603283 Kalin, J. (2022). Pomembnost dela razrednika in svetovalnega delavca v oddelčni skupnosti. V: P. Gregorčič Mrvar in J. Kalin (ur.), Sodob- ni pogledi in izzivi v vzgojno-izobraževalnem in svetovalnem delu: pri- spevki ob jubileju Metoda Resmana. Ljubljana: Založba Univerze v Lju- bljani, str. 67–88. Resman, M. (2007). Vzgojni koncept šole se uresničuje v oddelkih: zakaj svetovalno pozornost usmeriti v oddelek? Sodobna pedagogika, 58 (posebna izd.), str. 122–139. Šteh, B., in Gregorčič Mrvar, P. (2011). Stališča in pričakovanja učiteljev, svetovalnih delavcev in staršev drug do drugega v kontekstu sode- lovanja med šolo in domom. Psihološka obzorja, 20, št. 1, str. 17–41. Dostopno na: http://psiholoskaobzorja.si/arhiv_clanki/2011_1/ steh_mrvar.pdf 19 Metka Demšar Goljevšček, univ. dipl. ped. in soc. kult. (Zavod Nazaj na konja, metka@nakonju.si) Je odmik od individualizma še mogoč? Težnja po individualizmu je v obdobju razsvetljenstva vzniknila kot pos-ledica iskanja svobode, avtonomije in pravic. V obdobju industrijske družbe se je preoblikovala v stremljenje po osebnem uspehu ter osredo-točenost na lastne cilje in potrebe. Zgodovinske, ekonomske, tehnolo-ške in kulturne spremembe so korenito preoblikovale družbene odnose v smeri strmo naraščajočega individualizma. Doba digitalne tehnologije, ekonomske neenakosti in kulturne fragmentacije nam prinaša izolacijo, razdrobljenost ter poglabljanje polarizacije, kar še dodatno slabi pomen skupnosti. Pojavljajo se pobude za ponovno grajenje skupnostnih vezi, ki bi zmogle vzpostaviti ravnovesje, družbeno povezanost, solidarnost in medkultur-ni dialog. Področje vzgoje in izobraževanja (p)ostaja ključno orodje pri preseganju družbenih omejitev ter humanizaciji družbe in medosebnih odnosov v želji po oblikovanju vključujočih skupnosti, temelječih na so-lidarnosti in sodelovanju. Na delavnici se bomo uvodoma na kratko sprehodili čez osrednja fi-lozofska, pedagoška ter andragoška teoretska izhodišča, ki raziskuje-jo razmerje med individualnostjo in skupnostjo. V nadaljevanju bomo s pomočjo različnih andragoških metod kritično premislili o aktualnih družbenih normah in vrednotah, ki jih posredujejo sodobne vzgojno--izobraževalne institucije. Razmišljali bomo o mehanizmih, s katerimi lahko različna učna okolja presegajo družbene vrednote individualizma. Izpostavili bomo tudi ključno vlogo in zmožnosti za delovanje vzgoji-teljev, učiteljev, pedagogov ter andragogov kot ključnih akterjev, ki lah-ko s poučevanjem in odnosi z učenci spodbujajo vrednote človečnosti, demokracije, enakosti in sodelovanja. Predstavili bomo nekaj primerov dobrih praks, kako lahko vzgojno-izobraževalne institucije z odpiranjem in sodelovanjem z drugimi organizacijami (npr. večgeneracijskimi centri, centri za družine, različnimi specializiranimi nevladnimi organizacijami), 20 aktivnimi posamezniki ter lokalnimi skupnostmi presegajo družbene delitve ter postanejo prostori medgeneracijskega in sodelovalnega učenja, povezovanja, medsebojne podpore, trajnostnega sobivanja ter odskočna deska za premik od individualizma k skupnosti. V razmislek si bomo zastavili ključno vprašanje: kaj moramo pedagogi in andragogi spremeniti pri sebi in pri svojem načinu delovanja, da bo skupnostno učenje znova naša realnost in prihodnost? Literatura in viri Bauman, Z. (2006). Skupnost: Išče se varnost v negotovem svetu (A. Uhan, prev.). Ljubljana: Založba Krtina. Freire, P. (2019). Pedagogika zatiranih (B. Müller, prev.). Ljubljana: Založba Krtina. Jeznik, K., in Skubic Ermenc, K. (2020). Izzivi izobraževanja na daljavo. Pedagoška obzorja, 35, št. 2, str. 22–34. Kroflič, R. (2022). Spremna beseda: Eksistencialna pedagogika Gerta Bi- este. V: G. Biesta, Vzgoja kot čudovito tveganje. Ljubljana: Založba Kr- tina, str. 231–246. Medveš, Z. (2011). Kakršna je družba, taka šola! Sodobna pedagogika, 62, št. 5, str. 148–170. Mikuš Kos, A. (2015). Moje življenje, moje delovanje. Celje: Celjska Mohor- jeva družba. 21 Ema Meden, mag. andragogike (Filozofska fakulteta UL, ema.meden@ff.uni-lj.si) Tragedija skupnega – kaj si želim in kaj mi je dovoljeno? Na delavnici bomo z uporabo klasične igre, ki simulira upravljanje sku-pnega naravnega vira, raziskovali vprašanja, povezana s skupnimi dobri-nami in pravili njihove uporabe. Tema je posebej aktualna v času okoljske krize, ki v ospredje (ponovno) postavlja pomen odločanja in odzivanja v skupnosti. Sistem individu-alnega lastništva (npr. gozdov) pogosto oddaljuje idejo skupne odgo-vornosti za prostor, ki se vedno znova izkaže za dobro prakso z vidika trajnostnega delovanja. Zanjo so ključni pozorno opazovanje okolja ter upoštevanje potreb drugih članov skupnosti, pripravljenost na dialog in sposobnost konstruktivnega reševanja konfliktov. Delavnica strokovnim delavcem ponuja ideje in priložnost za razpravo o tem, kako v vzgojno-izobraževalnem procesu obravnavati potrebo in izziv ohranjanja skupnih virov ter spodbuditi trajnostne in skupnostno naravnane prakse. Literatura in viri Bogataj, N. (2023). Živimo trajnost. V: N. Bogataj in T. Košmerl (ur.), Zna- menja trajnosti. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, str. 179–189. Cepin, M., Belc, S., in Gajšek. E. (2023). Uporaba iger za krepitev podneb- ne pismenosti. Ljubljana: Socialna akademija. Hardin, G. (1968). The tragedy of the commons: the population pro- blem has no technical solution; it requires a fundamental extensi- on in morality. Science, 162, št. 3859, str. 1243–1248. Ostrom, E., Burger, J., Field, C. B., Norgaard, R. B., in Policansky, D. (1999). Revisiting the commons: local lessons, global challen- ges. Science, 284, št. 5412, str. 278–282. 22 Beležke 23 24 25 26