lystno ttkoči račun št. 24. — Conto corrente con la posta. samezna številka 20 stotink. lzhaja : vsako sredo popoldnc in soboto zjutmj. Stanc za cclo lcto 15 L. „ pol Ida 8 K „ četrt „ 4 „ Za inozemstvo celo leto 35 L Na naročila brez do- poslane naročninc sc nc moremo ozirati. Odgovorni un-dnik: Poldc Kemperlc. št 16 V Gorki, v sredo 25. februarja 1925, utovin. Nrfrankirana pisma sc nc sprejemajo. Ogtosi se računajo po dogovoru in se plačajo v naprej List izdaja konsorcij „GORIŠKI: STRAŽE" Tisk Zadruzne tiskurns v Gorki Riva Piazzutta Šl. 18. Uprav.i in urcdnišivo: ulica Mamcli štcv. 5. — (prcj Scuolc). — Za enakopravnost! V najvcčjem italijanskem dnevniku \ -Corricre del/a Sera" je izšel pred Pur dnevi uvodni članek, ki je zelo Zanimiv. Senator Luzzattipoziva Zvezo n'irodo\>, naj priskoci na pomoč pre- ifunjanim narodnim manjsinam. Vse drzavc, zastopane v Zvezi narodov, Hučijo in preganjajo narodne in verske ln(injsin<:. Posebno na Balkami in v Ncmčiji pravi Luzzatti - se po- 'Hivlja in nadaljuje. oa'tno zatiranje "ninjšin. Tej č/ovcški krutosfi jc treba "«redid konec. Preudarimo le, koliko novi/i narod- 111 h drobeev je prislo pod ablast Polj- ¦sfo, fugoslnvije, Češko-Slovaškc in Rninunijc! Vladajoči narodi nc čutijo |( teh državah prav nobene moraine in Politic tie dolžnosti, da bi ravnali z ¦'"nnjslnami pravično, enakopravno in \ dobrohntno, Nemci, Ogri, Litvanci, Slo- \ V(*ki, Danei in manj sine na Ttirškem {l)žijo proti novemu zatiranju, večinr ln manjšine se ne morejo sporaz-umeti, Sfl ne morejo umiriii. Kako težaven je položaj dveh mi- O'onov in pol židov na Poljskem,kako sfrašne so žrtvc ncsrečnega armenskcga tioroda, ki nosi veliko trpljenje radi svojc narodnosti in svoje katof/ške i'm> / 0 teh stvareh naj premišljtije Zveza "urodov, tiikaj naj pokaže, kajzmore. Gospodje bi morah prav mijno pre- udariti, kaj jc treba ukreniti, predla- A'ogoj- na molčečnost in tajnost je torej po- giavitna dolžnost framasona. Ob sprejemu, ki Sie zvrši po navadi ze- Lo slovesno, vplivajo prostozidarji na novodošleca z vsemi mogočimi sredstvi, dfa ga privežcjo za večno nase. V knjigi nemškega pisateija drja Ludivika Daibcrja je popisan e- den izmed nacinov, kako se to vrši. Soba ali dvorana, v kateri sprejrne- jo novinca je ptreprežena na stenah s črnimi preprogami, tla so prevle- čena z belo-črnim suknom. V ozadju sedijo za mizo mojster v halji in o- i stali člani, ki nosijo vsi okoli vratu pasove v obliki stole. Mojster in prcdsedjuk iniata ovito glavozrdečim trakorn. Soba, tako zvana loža, je le slabo razsvetljena s svecarni. tako da se vrši obred v polterni. V loži so postavljeni trije oltatrji: oltar lepote* oltar modrosti in oltar moči. Novinec stopi v ložo z zvezanirni očini. Vo- dijo ga najprej medi stoli in ko se potem približa po stopnica-h moj- stru. ga sunejo, da se zvrne. a ga brž prcstrižejo, da ne pade. Nato mu stavijo različua vprašanja, mu gro- zijo in rožljajo pri tem z verigami. Novi framia'so'ii mora priseči zvestobo in molčečnost. Ako bo ziuil. mu bodo izpulili jezik. Ko odvežejo novincu oči, mu ponioli niojster pred obraz mrtvaško glavo in ga spornni, da bo moral innreti. Take in enakc ceremo- nije imajo nameri pretresti dušo no- vega člana in ga privezati večno na frainasonstvo. Kakšen °je program framasonov? V svojih knjigah pišejo prostozidar- ji, da priznavajo Bo>ga in evangelij in i!ia hočejo gojiti ljubezen in bratstvo tned ljudini. To je na papirju. V re- snici služi irämasonstvo drugim na- menom. Prosiozidarji so organizirali najljutejši boj proti kršč. cerkvam, v ;;,vi vrsti proti katoliški eerkvi in njenemu poglavarju. Kjer jim je Ie mogoče, izpodrivajo vpliv katolici- /Am, in sicer toiiko v ])o!itiki, kolikor v ^osijodnrstvii in kuituri. Hrugi na- meii proistozidarstva je priti do ino- či in pridobiti po;sud odločilno be- s,edo. ProstozidarJ niorajo gledati, da pridejo lijihovi pristaši, kjer "ie tm>goče, do soüilmh inest. Frama- soni vrivajo svoje Ijutii v različne dr- :lavne in dožeJrie made, -dbbiš jih na odločilnih mestih v ininistrstvu za solstvo, za iinance, za praivosodje, framasoni so profesorji, prefekti, šolski nadzorniki, polieijski ravna- telji. generali, ministri, poslanci, vo- ditelji bank In industrijskili podjetij, unietniki, časnikarji in inženirji. Mi- nister framason mora pri razdelje- vanju služb dati prednost svojini ljudem, nasprotnike mora izrivati. predlagati mora zakone in odredl>e proti kat. eenkvi itd. Vse to delo se mora vršiti tajno, dsa ljudstvo tega ne opazi, vršiti se mora premišljeno in po načrtn. Framasonom. se je to ponekod sijajno obneslo. Kar so na svojih tajnih sestankih sklenili, so tudi izvršili, in nihče se tega; ni niti zavedal, kajti člani framasonskh lož so bili ljudem neznami in so se prika- zovali ix)vsodl v ovčjih oblačilih. Zdaj je prisel na važno mesto en framason, jutri drugi in tako so zavladal-i pola- goma v.vsem javnem življenju. Zna- no je na primer, da je v Italiji mini- strstvo prosvete bilo do naših dni popolnonia v rokali fra.rnasonov. Niti .ena važna služba se ni oddala proti njihovi volji. V Italiji so bili framaw soni ministnski predsedniki. ministri, višjfi uradniki in generali, tako da so nad državo vladali frarnasoni celih 50 let. Kdo so člatvi framasonskih lož? V svojo orgauuzacijo framasoni ne sprejmejo vsakega človeka. Dostop imajo Ie bolj hnenitni in vplivni ljud- dje, zakaj sauno taki od'locujejo v dr- žavi. Kd'or hoče stoi)iti v Iožo, mora imeti ali ninogo denarii« alii pa višjo izobrazbo ali pa mora biti na vodil- ncm -niiestu. Frainasomske organiza- eije so organizaeije bogatašev in izo- braženega liberalnega meščanstva. V njih vkida duh brezverskega kapi- talizma, lilepečega po nadvladi nad d'elovnim Ijudstvom. Framasonske organizaeije so po- stale tako močne, d'a so se začele cepiti in se boriti tsiui proti dfugi, se- veda tajno, zu zavesami. Tako je ita- lijansko frainasonstvo razcepljeno v dva talxjra: v ložo Velikega oriienta in v ložo Škotskega obreda. Šktrtski obred zahteva med dnigim, naj se sprejmejo v lože tudi mani imenntni Ijudje in ne le mogočniki, on je torej . bolj demoknitičen kakor loža Velike- ga orienta. V (iorici imaino ložo Ve- likega orienta in ono Školskega obre- d'a, ki se borita ena proti drugi ka- kor po vsej Italiji. Koliko je framasoncv na svetu? Kakšna je moč framasonstva, vi- dinio iz kolcdarja, ki ga piiobčujejo leto za letorn nerriški prosüozidarji v Leipzigu. lmenuie se »Dalen's Kalen- der für Freimaurer«, ki izhaia sedaj že 64. leto. V isti za.'lozbi izhajajo nič manj ko štiri framasonski časo- pisi. Kdor hoče biti poiičeii o razvoju sodobnega framasonstva, do bi v tem nemškem kolediarju zelo izerpna oh- vestikt. Popisanc so vse države sve- ta, naštete so po vrsti vse lože raz- ličnih narodov in poved'ano je tudi število organiziranih članov. Iz knji- ge izvemo, da je ma Francoskieiii 50.000 irainafeonov, v Neručiii jih je 80.000, na Angleškem M2.000, v Bel- giji 4J00, na Španskem 4500. na Mo- landskem 8167, na Dauskem 6000, na Norveškem tudi 6000, na Poduga1!- skem 3000, na 'l'urskein 2600. Fraima- sonske organizaeije so seveda tudi na Češkoslovaškcm, v Avstriji in na O- grskem. Dalen's Kalender pripovedu- je, dJa so se ustanovile velike lože po vojni na» Poljskom, v Romuniji; in v Jugoslaviji. Slovcnci uismo poznull do zadnjega casa frauiasonskili orga- nizacij in tq je bil znak, d)a je miS na- rod zdrav in nepokvarjen. Po voijni se je pa ustanovila v našo sramoto prva f rani i a son ska loža v Ljiu'bljani. Atnerikanci in Angleži koman- dirajo. Ümeniti moramo še državo. ki ima največ framasonov na svetu. To so Zuružeiie države Seveme Amerike. Trim je organiziranih v franiasonskih I ložah nie manj ko 2,750.200 ljudi. Svetovna vojna je sprüvila v Ameriki framasone do moci. Kajti leta 1915. ie bilo v Ameriki le 1,580.000 frama- süiiüv, dočirn je naraslo njih števllo leta 1924. kakor rečeno na 2,750.200. Prirastek znaša 1 rnilijon 170 tisoč. Vseh franiasonoiv na svetu je danes 3,451.112. Amerikanci in Angleži ima- jo v teh franiasonskih organizacijah nad 3 milijon© članov, tako da sta Anglija in Amerika tudi v teh stva- reh svetovni gospodarici. Kakor ko- mandirajo Angleži in Amerikanci v kapitaiizmn, tako iiruijo tudii v frainiia- sonstvu prvo besedo. Kralji in protestantovski cJuliovniki framasoni. Zaiiimivo je, kakšne visoke za- ščitnike imajo gospodje franiaisoni. V oznacenern nemškem koledatrju je zapisano, da je včlanjenih v frama- sonske lože na tisoče protestantov- «kih pastorjev. Velika loža v Londo- iiu ima za svojega pokrovitelja in voditelja angleškega prcstolonaledni- ka. Na Danskein in Švedskem so vo- ditelji lož tudi elani kraljevske hiše. iSa ŠvediSkem so ustanovili celo po- sebno vrsto vitezov, med katere sprejmejo Ie framasone. Na Nemškem, posebno na Prusküm so bill clami MohenzolJerjeva. kraljevske hiše stal- no mojstri iramasonskih lož. Ruis lepi in pobožni tiči! Kdo se ho potem še čudil, da so lramasonski kapitalisti obvladovali državo ter iz- koirLsčali po svoji volji dfclovno ljud- stvo. Najlepše je pa še to, da so vpi- Stran 2. •fiONl^K* <>rlV\?j\. sani v iYamasonskc ložc innogi de- Lavski vodilelji, socialni demokratje in sedanji komunisti, ki pravijo, da se bore za osvobojcnjc proletarijia.ta, a se bratijo tajjio in skrivaj s kralji in kapitaliisti in vsemi drugimi frama- sonskimi izkoriščevalci ljudstva. Kakšen bo uspeh novega zakona ? Ko i>ri s[/rožile združene severoanieriške dr- žave in Aiiglija. Ne racuiuiijo napak: dolar in angleški funt hočejo pač po- vzdigniti ma najvisjii prestol. Male in srednje države naj pa postamejo od! ' teli dveh popolnoma «dvisne. j Li man ice. | ir>o vojni so |X)staild zako»ni bolj rediva. SLvar kot prej. Najbolj občutijo to vdovc. Kcr so pa zlasti voine vdo- ve po večini še bolj mladostne, so si iziiiislile na Francoskem posebno po^ iiiagik/. Na srediincu leve roke nosi- io sircm prstan s črnimi in beliini progami. To je znaik za nioški svet, iia so še voljne stopiti pod zaikonskii I jairem. Pa na take limanice dvomimo, v:e se bo kak kaJän vsedel. Bo mora- le že še kaj zraven biti razen želje. Svetoven jubilej Pred 3v50 leti je prinesel Anglež I )rake iz Amerike k nam dotlej nepo- znan sadež —¦ kronii>ir. Sprva so no- vo rastlino zatirali kot skodfljivo. Že čez neikaj časa1 so pa uvideli, da bo kroinpir liraiia bodoünosti. Vladc so eelo'z orožniki silile kmete. da so za- čeli krompir sa'd'iti. In niso se zmo- tili; dianes je krompir na inizi boga- tina in reveža. To>rej letos še bolj po njeni, ker praznuje svojo tristopet- desetdetnico! Velikansko znanslvcno delo. Odlliičiii itailiijansiki znanstveniki so sklenili, da bodo pdčeli izdajati »Ita- lijansko enciklopediijo«. To bo nekak zbornik, kjer bode opisano vse, kar je kidtnj italijanski ziianstveni duJi proizvedel. Deloi bo izhajalo 10 let in bo izšlo v 32 zvezkih po 1000 strani. Tak znanstveni zbornik so izdali na Francoskein pred velükoi revolucijo. Knjiga je s svojinii nazori zelo odlo- čilno vpHvagla na potek revolucije. Toiminsko učiteljsko drušivo poziva vse učiteljstvo v okraju, 4'd1 se vdeleži predavanja, ki se lx> vrši- !o dne 1. inarca t. 1. od 9. —11. ure v Tolniinu. Predaval bo vscučiliški profesor dr. Veber o vzgoji in o raz- voju duševnosti. — Tolmin se je za- to 'določil kot kraj predivvanja. da ga Lahko posetijo polnoštevilno tudi u- čitcljišoniki. Odbor. Gofepodarske vojne. lJo končanem svetovneni nokoljii, W .;e zbruhnil radi gospodairske tek- me nied Ang.li.io in Netnčijo, so začele države z drugiin načinom vojevanja. Ko se sprejo med sabo, pa prepove.io uvoz iz ene države v druRü. Tak go s;>odarski bojkot jc nastal med Nem- či.io in Riiniunijo. SovjeUki koinisar- .;•; so pa nar.ovedali tako voino An- gHji. Francoski in nemški jjospodar- ski krogi si pa veselja k;.»r roke nui- nejo, ker iiaročujejo zdaj Kusi piiituo in iKwibazevino v teh dvcli drzavah. Jajx)nei so se zopet dviguili na vziio- tin in prcpovedali ves nvoz ba'rvil iz Nemčije. Pred vojno jih je cdinole Ne.-Tičija prodajala po vsem vzhodii; scdaj pa liočejo Japonoi to bogato reko dohičkov spei ja ti v svoje žepc. In tako gre po vrsti v vseh kapit;'- l'sticnih državah. Ko pa pozenejo de- lovno ljudstvo v streJskc jarke, pra- vijo, da gre za narodmost. Pravo prijateljstvo. V nck-eni. angleškem inestu se je pripetil shičaj, ki kaže, da ni še iz- l.nirilo na svetu prav prijateljstvo. Na i:oko'r>yliš'če so nesli mrliča. Ko so ki-sio spuščali v grob, se je mrtev zgrudil v jamo pokojnikovo prijatelj, ko je saan prej oskrbel vse i^ogrebne svečaiiKJSti ža iskreno l.iublj::i;ega to- vuiriša. Pogrebci so bili gin.i;. li in so ju piokopali v skupnem grobu. Izpiti čez i. poJJitje so se v goriškem cen- tralruem semenišcu končali v soboto. Slovenske pridige v Gorici bodo, kot vsako leto, vsak petek v postu ob 7. nri zvecer v eerkvi sv. Ig- nacija. Uljud.no so vabljcni vsi! Zinaga Goričanov. Zadnjo ned'eljo due 22. t. m. se \e vršila na nogometnem igrišču pri Sv. Jakobu v Trstu nogotinetna tekma »Pro (iorizia« hi »Edera, Trieste«. Izid .ie bil 2:2. Ker je I>ri zadnji tekini v Oorici dosegla »Pro Qorizia« I^roti ...rdera« rezuJtat 3:1, ie ostala na ta načim »Pro Gorizia« zmagoval- ka in si je zelo okrepila svoj^ btali- ' iče v rujgometnem svetu. GOSPODARSTVO. Kakšne hiše, oziroma stavbe, so oproščene hišnega davka? Člen 8. zakona od! 6. junija 1877 št. 38ö4 določuje, da so staino oipro- ščcivj od hišnega davka sledeee stavbe: a) poslopja, ki služijo bogoslnŽTie- mii namenu; b) poko-pališča s pritiklinami; c) državna poslopja, ki služijo v cbranibne svrhe in d) kmceke stavbe, oziroma deli krnečkih stavb s pritikLinaini. če so lastiiina poscstnika zoinljišča in če ! služijo stavbe temu zemljišču ter se i poieg tega uporabljajo za: 1. staiKivanje an in, ki lasinorocno 1,-bdelujejo zeinljiisce; 2. zat shrambo živine, ki je potrebna za obdelovanje dotičnega zem- ljišča, oziroma živine, ki se hrani s knno, katera se pridlela na tern zem- ljišeu; 3. za slinamibo in prvo izdelovanje zeniljiiskih pridelkov kakor tudi za sliramibo strojev in kmetijskcga oto- dja, ki se uporablja za obdelovanie zemlijišča. Kako postopajo davkarije? V smislu zakonite določbe hi bile O'Proscene davka na stavbe več ko 2/3 kmeekiii his na üezeli. Davkarije pa kličejo1 v zadnjem časn ljutli v ti radle, da sklepajo konkordate glede hišne- ga davka in tohnačijo to zakonito doloobo tako zelo ozkosrčno, da po njihovem tolmačenju v naši deželi sploh ni pravih kmetov in ne pravih kmeckih hiš. Vsled ozkosnčnega in neutemeljenega tolmačenja te zako- nite določbe bi ne bila oproščena hiš- nega dfcivka skoro no;l>encti kmcoka hi- ša v naši dleželi. Oavkarije tudi pri- tiskajo :na kinete z najrazMčnejšimi zavijainji, da bi podpisali konkordate in mnogi so jih tudi dejansko podpi- sali. To' se je zgodilo posebno pri davkariji v Ajdovščini. Zato sta v poncteljek posredovala pri tej davka- riji ix>slanec dr. Besednjak in taj.nik Kmetsko-delavske zveze dr. Bitežnik, da bi davkarija postopala glede ob- dačenja kmečkih hiš pravično in v smislu zakonai. Zakon je jasen. Clen 8. zgoro.j imenovanega zako- na, ki določuje, da so kmečke liiSe o- prosčene davka na stavbe, je stopil na mesto starih dbločb, in sicer 2. člena zakona od 26. januarja 1865. in 4. čl. pravilnika k zakonu od 1877. let a. Cleu 8. je popoljiorna jaisen Ova pogoja sta potrebna v smislu tega elena za oproščenje kniečke liiše od hišnega davka, in sicer: a) hišii liLora biti v lasti go- pje tudi tedaj, ko ne leži na zemlji- šču, kxi.tererhiu služi. b) hiša, oziroma deli poslopja, n. pr. kIcv. stalia', zidovnice, skednji it;d. morujo po cl. 8. služiti ali a) za sta- novanjc ali b) za shrainibo živine, o- zironia c) za shrambo zemljiskih pri- delkov. Clen 144. pravilnika od 20. janua- rja 1898 št. 188 dolocuje: Kmecko poslopje se Sinatra za krnečko poslo- pje, tudi tedaj, ko ne lezi na zemlji- šču, kaiteremu nm služi. Kdo izpolnjuje drugi pogoj? Potrebno je, da služi hiša za stano- vanje onim, (družini, hlapcem, dcklam i. t. d.), ki nei)üsredno in z last mm delom obd'elujejo zemljišče. kateremu poslopje pripada. Ce je hisa na gospodarjevein zem- Ijiscu v lasti njegiove žene, je kljub te- mu oprošoena davka. V v sake in slucajii pa je potrebno dokazaii, da obdclujejo vsi člani dru- zine, ki stanujejo v hiši. lastnorociw zemljisCe. Drugače ne more biti kmecko poslopje v celoti, temveč sa- mo deloma oproščeno od davka na stavbe. Kaj je z živino? Deli kniečkega posiopja so opn> sčeni davka, če shižijo za bivališče živini, toda samo v slučaju, če jc steyilo živine tako, da odgovarja po- trebi zemljišča. Poslopje ni oprosceno davka, če prekaša stevilo zivine potrebe zernlji- šča ali im' če zcmljišče ne zadbstuje za preživljenje živine. Kaj porneni prvo izdelovanje kmetij- skih pridelkov ? Izdelovanje pridelkov ne sine pre- koradti mejc kmetijske obrti: n. pr.: prostori, v katerih se pripravljata sir ali maslo iz mleka, katerega je dala krava, koza i. t. d., ki se je hra- nlla od zeniljišča,so oproščeni tega davka, ravno tako n. pr. zidanice, kleti in drugi deli kmeekega poslopja. jNe bil bi pa oproščen //. pr. mlin, čc tudli bi kmečki gosjx)dar in lei v njem samo žito, ki se je pridelalo na njegovern zemljišču. Mletev ie nam- reč industrij'ska in ne kmetijska obrt. Kaj akreneš proti davkariji? Iz zgorajšnjih pojasnil je razvidno. da bi »norala bill tudi pri nas velika večina kmečkih poslopij oproščena davka na stavbe. Vsi izgovori dav- karij, da zakon ni bil prircjen za našo deželo in za nase razmere. ne držijo. S kr. oulokom od 11. januarja 1923. št. 48, ki je bil razglašen v »Qazzetta Üfficiale« od 28. febr. 1923., ie bil raztegrijCn na nove pokrajine med drugim! davenimi zakoni tudi ta za- kon. Zato je dolžnost davkarij, da ga spostnjejo in pravično uporab- ljajo. Tudi ni naša krivda. če so naši kmečki domovi nekoliko večji, ljepši in udobnejši kot drugod. Ni naša krivda, če se nas kinet ue more za- dovoljiti z eno večjo sobo, v kateri bi spal, jedel, pral ter opraivljal še diru- ga razna opravila. Naše ljudstvo je gospod'arsko in socialno napredovalo. \ tern napredku je znoj iji triidl naše- ga kinečkega naroda. i)avkarije mo- rajo ta napredek spoštovati in za- kon kljub vsemu pravično izvajati. Davkarije morajo vedeti, da so tudi v naši deželi kinetje .in kmecki do- movi, ki so in morajo biti prosti dav- ka na stavbe. In lie pomaga noben iz- go vor ter noben a oskosrena.« ter ne- utemeljena razlaga. Zakon je tu \n zakon se mora pravično izvajati. Kako se bomo branili? Naša dolžnost je, da nikoli in v nobenem slučaju ne trpimo, da bi se nam delala od ene ali drugc strani ta »OORISKA STRA2A< Straii 3. ali ona krivica. Zato naj ne podlpisu- jejo davkoplačevalci pri davkarijah »lobenih konkordatov, ee so gotovi, da bi morali biti v smislu zakona o- Proščeni od hisnega davka. Če jim k davkarija davek odmerila. naj vsi o-iii, ki mislijo. da se jim godi krivica, vložijo pravoeasno rekurz, najprej na* okrajno davčno komisijo. V seh ko- misija.li sedijo ix) večini možje, ki so izšli iz našega Ijiidstva. Ti se morajo zavedati, da sc 11 aš kmet bori v tern slučaju za zelo važno gospodarsko pravico, ki je v zakonu utemdjena. Ne borimo se sarno za eno leto, tem- vec za več let. Vsled tega sc bo mo- rala za to zadevo načelno boriti tudi vsa naša organizacija in naši po- slanci. Kaj je novega na cleželi? Solkan. Kd-da ni nesrečen kdor v grob leži«, zlasti v sedanjih težkih časih ne. Pri pokoj- ni Zofki, se je res spolnilo, kar se ji 11 jene tovarišicc ob grobu zapelie: Kdor otrok je zvest Mairiiiii. smrti on se ne boji. Naj ji sveti večna luč pri Materi Mariji! — In isti dan zopet smrt. V Malovšah je umrla 38 letna Jern'ejeva gospodinjaj Roziainiiila Ci- goj na porodlu. Zapušča 7 otrok in žalujočega soproga, kateri ie pred kratkem še-lc vstali iz bolniške postc- lje po do'lgi sknajno nevarni bolezni. Mud je ta vdarec za družino. vse so- čustvuiie ž njo. Ie pa to v sari že diru- gi slučaj tekoin par mesecev, da nje- sejo otroka h krstu. med tern ko 0- trokovia' mati leži na mrtvaškein 0- dru. Bog bodi vsem prizadetiim to- lažnik! . lJoleg nino'gih bolezni in smrti nam je letošnji pust prinesel še nekoliko višje davke, kakor so bili oni za pretcčeno leto, dasi nas j.e toča par- krat pošteno oklestila, da ie popolno- ni-a odpadel' glavni pridclek našega kineta. — vino. Če pa nimarno kaj prodafci, odkod bonio jemali. da bo- mo državi dajaii, živež in obleka ku- iiovali? Dolgovi z/agrinjaio naše do- maičije, neviirnost jc resna, da gospo- darsko propademo ako ne bo zavla- dala po druzinaii skrajna veonost. Kat. slov. i/obraž. društvo živl kre;J\(> življicnje in delu nie brez pre- stanka. Redne vaje odsekov se vrste z društvcnimi podučnimi večeri; tudi zabavne prireditve si slediijo v goto- vih presledkih. Hirupa pa ne delamo, ker nisrno prijatelji velikcga bobna, ki razkrici v svet vsak korak društva. Na pustjio nedeljo smo priredili tudi domačo zabavo za clane in povab- Ijence. Preteklo leto nam je minulo v zni'iio križev z vodovodorn napc- ljaniin iz Mublja in z vckiovctliiiim konsorcijem. V tern ozint se pa lahko mi Čniičani i>üsta.vimo. \ lctti \X)Z1 smo si z robotami in invjiUr.ni \\)o- stavili laston, popoiujiüu niudcrno nrcicn vodovod, kier jc sLiro iu.pe- IJLivo voijaštvo zcW) p;>kva:rilo. Upii- mo, da bo vojna odškodnina vendar cnkiat tudi za to prišla in ia, pride sS.isoin tudi elektricna razsvetljava v vas, ko prcboliimo vodovtxlne stro- ške. Še nekaj nam jc tudi nujno potrcb- no: natnreč občinske volitve. 1 )o:ba. koiTiisiirijata se že dolgo vleče, zdru- ženo je z izrednimi stroški, ki obte- zujcjo fa itak preobloženega davko- l>lacevalca in končiio vcč oči več viili 111 več glav vec ve. Upamo, da> bo liovi g. ix>dj>reiekt spoznal za opravi- čcno željo občine, naj se komisarijati liadoiLtstijo z rcdno izvoljeniiu ob- ^insknn zastopstvom. Smrt kosi neizprosno naprej. Dne 22. februarja je pobrala 291etno ma- ter in gospodiinjo Rafaelo Le-ban iz Ji.št. 51. Pokojnica za'pu;šča poleg ža- lüstnega soproga tudi dveletnega sinčka. Bila je mirna in skrbna žena. Naj počiva v miru! Iz Šentvi$ko-gorske pianote. Pod tern naslovom je izšel v zad- n.'cm » iJelu« ogabno-surov naipad na našega g. župnika Pirca izpod ])ere- sa zveze sodrugov in sodružic. Kako vzgoino vpliva »Delo«, ki od- ]iira svoje kolouc za ves gnoj proti veri, se vidi ue le v tem surovein na- padu, ampak tudi v vsüin nravstve- nem življenju gotovih krogov. Gos- podom sodmgom in sodmžicam, ki se s tem gnojem hvalijo kot z naj- boljšim produktom svojih intcligen- inih glav, izrekamo svoje pomilova- nje. Oospodu župniku pa pravimo: da Vas je »Delo« napadlo je najboljše spričevalo, da ste dober delavec v vi- nogradu üospodovem. Grahovo ob Bači. Žc od mescca julija laiiiskega licta poi>ravlja podjetje A. Shiavi iz Koba- rida po povodhjih razdrte obrambne jezove öd postaji Cirahovo in ob že- liczniški progi proti Hudiijužni. Veči- noinai SO' zaposleni donnačini iz tukaj- šnjih in bolj oddialjenih sosiedmiih va- si. Dnevn.i zaslužek za odraslega dc- lavca jc bil 15—16 L. Že v lanskem letu, ko draginja še ni bUa tako huda kot letos, je bil zaslužek bolj pičel. FJri sedan ji dlraginji pa so le gotovim . dclavcem zvišali place po 10 stot. na uro. Dobro pa so znali zaračunati de- lav ei bra no v skupni kuhinjii. Spre vi- deli bi pa merodajni gospod.ie že lah- ko sedanjo dragiujo in resnico, da je deiavec delavcu enak. - Dne 1. febr. ! t. 1. se je vršil »obeni zbor« pro- stovol.inega gasilnega diruštva na Graliovcm. Za načekiika ic bii izvo- Ijcn iMihael. Kleč. Ta mož je bil svo- icčasiio pod priitiskom varnastne 0- bhisti na Orahovom odstavljun kot občimski zastopnik in nncclnik gasil- nega društva. Zopet moramo povdarjati, da neka- ieri naši trgovci naravnost izmozga- vajo ubqgo ljudstvo s prtwisokimi cc- iiami. Ce se ne--bodoi spametovali, pride mo z imeni na dan. Tudi naše tigovce-gosLilničarje k) v bodoče tre- ba bolj kontrolirati. Zad'nje case so s konkurenčno cemo začcli prodajati tuja italijanska vina. Da jill ni srani! I Lokovec. Due 10. t. m. smo tukaj izročili materi züinljj ob na.vzočiiosti velike množice ljudstva tielcsne o«tanke kro- jaca Lojzeta livala. Unvri je 8. t. m. po kratki, a zelo mučni bolezni v starosti 36ih let. Zapnšča žalostno že- 110 in brate. Kako je bil pokojni pri- Ijubljen in six>Štovan, je pokazal nje- gov pogreb. Bil je diobrai duša in bla- gega načaja, zato jc njegova snirt pretresla vse, ki so ga poznali. Lah- ka mu zemljica. Bregtt3j. i )n/3 27. januarja je Vsemogočni pokhcal k seb; mlado ženo, Čušin Ro- /A) v i(>. letu svoje starosti. Bila je vzon.na in vzgled'-na krscanska žena. N*o tem mestn se prav lepo zahvalju- jcino obilnim udeležcnccm, ki so jo sprtii'M] k zadnjemu počitku in dru- gmi, ki so na katerikoli načiii tola- zill u'jsrecnega rnoža, mater in osta- le sestre. Po-kojuici pa želimo naj po- čiva \ mini! Idersko. V nedeljo 15. t. m. so |iic opravk; Ziüiesli v to prijazno in zavedno vas. Zvedel sein, da ima taniošnje izobra- ževailno društvo prircd'itev. katcrc sem se tudi vdeležil! Vso cast prire- diteljem za užitek, ki so },ra nudil.i N'sein vdclcžcucem. Mnogo smeha pri vsa.ki točki; nekatere so morali izva- jalci ponoviti. Po«cbna polivala gre gosp. Kurinčiču. Škoda, da ni povsem piipravncR'a prostora. Po prjüstuvi zahiava s srcčkaiijcm, šaljivo pf>što in prosto zabavo. Večer jc potekd v Iirav uajboljšem razpoloženju. Scve- da ni manjkak) običajnih ncpoibolj- šljivcev, ki smatrajo vsako zabavo za ne[X)polno, če niso — pijani!! Dru- štvu kličem: le pogfunno naprej na ¦Ji'lu zai prosveto. Medana. Pred kratkini smo siccr čitali dve kratki notici iz naše vasi v Vašem ecu. Listu, toda. spregovoriti moramo tudii danos. Clovck 11c more več odilašati, da, hi javno ne pribil, kako delajo ua- §i 0 be in ski kimovci z županom vred. V soboto zvečer je bila sej:1. katero je sklical podžupan, privandiranec iz Fojanc. Kakor pravijo jc bil /npau bokm. Poslušajte in strniite: na dnev- nern redu je bilo imenovanje oibčin- skega zdravnika; brez razpisa službe so imenovali D'Ottoncja. Pri glasova- nju je bila v coin a zamj.: 7 proti 5. I )'()ttoue, ki nas je pretepal, na nas streljal, nas zapiral, je sedaj dobil pri nas službo? Ali si moraite misliti ve- čjo ncrazsodnost in vec jo pasjo po- hlevnost? Še za častncga občana ga bodo imenovali! Občinska uprava. v Mcdani je taka, d!a nam Bog poma- gaj! Obč. pisairna je zanemarjena. Zupan ne gleda in ne pazi na nobe- no rcč. Poti so v vdikeni neredu, vas I umazana, blaita do kolen, gozdove po- končavajo, ker nimamo poljskega cu- vaja. Ali bi ne bilo bolje plačo za ! J'Ottortcja dati poljskernu č.uvaju? .Jaz in vsi trezni vaščani smo tega mnenja! Naj za darses ziidosiuie. Pa še prihodnjič kaj. Idrijske novice. j (Nadaljevanje.) Zholjsanje plat nuhirjem. Due 11. t. in. so viseli po nmstu kakor tudi po rudniskill čakalnicah Iepaki tukiijšiijega fašistovskega poli- tičncga tajnika Vla.lioviča. nekako slc- d:cce vscbine: % Po ix>srcdi(wa1uju tukajsnjega laši- ja naj bi bil obljubH finančni mini- ster, da bo vzel zvisanjc plač rudiar- jem v pres<)jo. V pctck naj se javi v Riimu pri cks. Sp/czzotti-iu doputa- cijia rudarjev, spremljana po g. Vla- liovicu, da 11111 izrazijo svoje zefje. • Ako bi rudarji zainudili ta ugoden trcnutek, se bo zadeva za d'olgo za- vlokla, oziroima lahko celo neugodno icšila, Upravičonost vzroka za povi- sainje plač bo treba zagovarjati in staviti najnižje zahteve. Zastopniki fedcracijc rudarjiev in gozdairfiev so 1-ili nato pozvaTii naj se izjavijo, aM grcdo v Rim ali ne. Odgovor se je glasil: Rudarji so vložili svojo upnir- vičeno proSnjo za zvišamje plač na tukajSnje nidnisko ravnatcl.istvo in zahtcvajo, da jim isto da/ tudi od- govor. Stran 4. OORISKA STRATA* Italijanska prekooceanska paroplovna družba. Redne po.štne zveze med Italijo in uboma Amerikania z najmodernejši- mi brzoparniki. — Krasnc jedilnice prvega, drugega in tretjega ra/.reda. — ElegantMO opremljene kabine. — Posebno prirejeni oddelki za potnike tret.iega razreda. — - Pokriti krovi za spreliajalisoa. — Točna postrežba, elcktrična razsvetljava. kinoprcdsta- ve, brezžični brzojav. I Odplujejo v severno Arraeriko: ! »Giuseppe Verdi«. 12. marca. Dante Alighieri«, 8. aprilia. | v južno Ameriko: »Hatlisti«, 11. niarca. »Nuzario Sauro«, 14. aiprila. Pojasnila daje urad v ulici Maimeli st. 8., Gorica. Tržne cene v Gorici. Česnik od L. I2.00---15.0U kg; ze- ]jc od 1.-40—1.60; zelje kislo od 1.20 do 1.40; karfijol od 1.00—1.20; čebuki od 2.0U--2.20; pesa rdeča od 0.60 0.70; fižol od 1.60—2.00; koks od 2.80 do ,?.00; indivija od 0.90—L00; repa oil 0.60-0.70; repa kisla od 0.80—1 L; rediič rudeč od 2.20—3.40; špinača ud 0.80- 1.10; vrzotc od 1.00—1.20; pomarance od 0.20--0.25 kos; fige sulic od 3.v)i) -3.50 ku; linnoni od 0.10 do 0.15 kos; ja'bolka od 1.60—3.M kg; orelii od 3.50—4.00; maslo od 14 do 16.00; liilcko od 1.00—1.20 liter; med ,10.00 kg; jajca od 0.50—0.60 kos. Fozdravi fantov - vojafcov in načil) izseljencev. Pozdravi iz Milana. Slovuiski funtjc iz (ioriskcga, ki slu/imo y.e dcscti mcscc pri 68. pešpolku v Milanu pcšiljitino prisrčne pozdravc staršcm, bra- tom. sestram, fantoin in doklctam. Posebno pozdravljamo našo »Ooriško Stražo«, ki nam prinaša razne novice od doma! Iskreno po- zdravljamo tudi vse one, ki se potcKiijejo in irudijo za naša prosvetna dništva. Zelo nas vcseli, ko čitamo v »Straži« kako se resiio in vestno vr.šu pripravc za raznc društvene prireditve in kako rodijo te priroditve tudi lepe uspehe. Bratje in sestre, fantje in deklc. la! Pustite liarmonikc in razne neiimne in y.^pravljive navade. Mi smo jill že davno pozabili. Fantje letnika 1905., ki dobro ve- ste, da bo treba knialu oditi od doma, pom- nite, da lie boste prišli k harmoniki in da nc boste /iveli brez skrbi. Marsikdo bo mo- sročc bridko nbžaloval, da je v pustnem času nepotrebno zapravljal težko prisluženu «ovec. Višji korporal Pavšič Anton, Zamodrajja, Cclwldi I'Yanc, Stanovišče pri Livku, FaK'tic Rudolf, Ravne, Matelič Franc, Pirati, Sko- čir Ivan, Kred, Lenkič Rudolf, Breginj, Ku- tiii Ivan, Libnšnjc, Rutar Simon, Km, Kar- lovič Peter, Smokvice, Štok Ivan, Povir, Su- ligoj Franc, Ccpovan, Štrukclj Franc, Sv. Mihacl, Berlol Mirko, Kanal, Krebelj Mi- had, Ostrožno Brdo, Krivec Ivan, Ponikve. Zivela naša »Goriška Straža«! Pozdravi iz Florence Slovenski tuntje, ki služinio pri 10. polku n'orskih top'iicarjev v Flo- reiici. posiPamo i'skrene pozdravc staršem, bratom, sestram, fantom in dekletom ter tudi »Gor. Straži«, ki nam red no prinaša novice iz naših domačih krajev. Letniku 1905 želimo vse na.jhoi.isc. Naj se fant.ie le požu- rijo in Ptiiii pridCjO čin.prej na pomoč; Hase '.-'.li.-le« postyjjijo vtdno bolj po- skičm1. Mojjoče radi pustnih dni. Košiita Anton, Vitovlje; Vižin Sta- ijisfarv, Kittwiberg; Mavrič Izidor, ^lovrnc; V-uga Leopold. Kozana; /''iszora Fran, Breginj; Mauri Mi'iaci, \\če pri Cerknem; Murovec Peter, 'lovca, Jerain Franc, Straža; Ursič Viktor, Straža, livala Henrik. Trebu- ša, uokateli A'oizij, Prvačina. * * * Iz Vilareta v Franciji. Po dolRem času nam je dana pri- loznost, da. se lahko offlasimo tudi mi v »(ioriški Straži« tcr napišemo par vrstic o> našeni življenju. Tukaj \' Viiaititu nas je dvajset Slovencev. Smo pa nckoliko raztreseni; približ- ii'j- ixjlidrugo uro eden od drugega. Pa se skoro vsako nedicljo vidimo, da se porazgovodmo v nasern maternern jeziku, ki nain jie vedno najljubšii. De- lanio pa vsi v premogovnikih. Place so še priecej do'bre. Ce nam Bog dla zdravje, si bouno še moj'da kaj pri- hramili za boidbčnost. Pošiljamo mnogo pozdravov star- šeni in vsem prijateljcm in naiši vrli >(]oriški Straži«. Bog živi vse Slo- vence! Koglot Ciril, Bilje; Kante Franc, Šniarje; P.etrevčič Karl, Rav- lic pri Batah; Fabijan Mihacl. Ravne pr-i Batah in še diosti drugih. Listnica Kmetsko - delavske zveze in političnega društva „Edinosti" v Gorici. Tajništvoje posredovalo za ugodno rešitev iJokojiiinskih prosenj in je dobilo sledeče (ü^tnore: /. Tomšič Anton, Sovodnje 10. — Vasa prošnja se naliaja i)ii Corte dei Conti pod št. 10014. ?. TonuiZmču' Murija, Štundrež 35. — Va- sa pokojnina ,ie I'/ihi uj^odno rešena dne 1.-3.- .'¦1. uoci «it. l,iS. ,?. Slrosar Ana, Ncmci 9. - Vaša prošnja zi< ;Kii><:.;;iina unodno ršena dne 14.-11.-24. pod St. 4s4, i'osiz. 074079. 4. Mick I'rantislca, Vrala 52. — Ugodni nao.t za Vašo pokojnino se naliaja pri li- kvidacijskem odboiii pod št 345. >. Maraš Iruncesco, Pevma 114. — Pokoj- nina UKodno re.^cna pod št. 466. dne l.-ll.- \')24. 6. Ipavec Marija, Voice 15. - - Pokojnina mvodno rešena pod St. 748. 7. KoršiČ Jožcfa, Pcvma. Pokojnina u- yndno resena pod 412. 5. Klunjšček Frančiška, $1. Maver 32. — Pokojnina iiRodno resena pod St. 289. y. Hvala Kutcrimi, Lokavcc 143. — Pokoj- nina uKodno resena pod št. 622. 10. Holtar Viktor, Grgar 183. - Pokojni- na nji'odno reSena pod žt. 9U6. //. Sirk Jožef, Višnjevik 23. — Vaša po- kojnina ujTodno resena. M. Nanut Marija, Vrtojba 145. — Uffodni načrt za Vašo pokojnino se naliaja pri likvi- daeijskem odbom pod st. 75Ü. 13. Li'ban Jcra, Čcpovan 96. — Vaša po- kojuina nffodno resena pod št. 426. 73'. Klavcič Ivan, Poilgora 109. — Vaša pokojnina njiodno rešena pod st. 407. 76. VaU'ntincic Amlrcj, Sv. Lucija — Z, odlokom št. 5846 z dne 7. 10. 24. Vain je nakuzana ]X)kojnina četrte katenorije (letno 1839 lir). 17. Brezavšček Ana, Cepovan 3. — U- Kodni načrt za Vašo pokojnino se naliaja pri likvidacijskern odborn pod St. 2991. IS. Kočevar Josip, Sv. Kriz-Cesta: Vaša pokojninska prošnja bo v kratkeni najbrže iinodno rešena. Listnica upravništva. Kurol Kovačii, i'ore at City, Pa, Ameri- ka: Denar prejeli. Hvala! Oorike Mohorje- ve knjijje smo Vam poslali. Ni jili več v za- loni. Za Vas, ki se tako zanitnate, nam jili je odstopii zasebnik. Pozdrav iz domovine! Alojzija Manfreda, Kozmerice, Sv. Lucija: O priliki se zglasite v Katoliški knjnarni, d(jl)ite kar ste lansko leto na Sveti :go'ji, primer- no za upokojenca. Pomudbe i>od »Do- inačija« na upravo »Straže«. TOBAKARNA MARC naznanja cenj. otbčinstvu, da iina na razpolago vse iugoslovanskc liste. NEK A OSEBA ?.cli kupiti pisalni stroj v dobrem stanu. Po'nudbe na upravo lista,. PKiiSlCil, čistokrvne nemške lKJŽlahtiTicne pasine ima na prodaj Spacapan ! r.» Ozeijan 113, ,3. >'t*mpas pri (joaici. Zologo u staubarstuo u Borici. Via Carducci - - Telefon 240 i Prva goriška za'o^a stavbnega in sorodnega materijala. Zastopstvo domaeih in inozemskih tvrdk. Cement, apno, vsakovrstna opeka, ce- mentui kvadrati za podove, enaki iz ce- ramike, marmorja in beneškega kainua, mannornate ploščice, litt)sil, parket, ža- luziie v.a ovoj tvrdke KÜMAREK iz Alo- nakovega. — —---------- Cevi iz litega in kovanega železa, so- lidne potrebšcine za vsakorSno indu- strijo in peearje, ploščice za oblogo sten doinače in inozemske, predmeti za hi- gijenicne naprave v ceramiki in v por- ^celanjenein železju, katramirana le- penka KOMEROFING, lesni cement, as- falt, uepremoeljivi predmeti, žične mreže. Lastna izde'.ava vsakovrstnih u- metnih marmorjev, beüh in pisa- nih, kocke za mozaike, mlinski kamni __ , domači in inozemski. zuzr CENE BREZ KONKURENCE FotoßrafjÖSTplÄRDIK se je preselil iz ul. Via Carducci na Koren, nasproti Attemsove palače. Bilfe. Amcrikauske divjake trt, prvovrst- no blago, prodaja v veliki množini po \2 lir sto komadbv in cepl.iene trte trtnica Josip Štrekelj, Können. POZOR! PEKI - TKfiOVCl IZ GORICE IN OKOLICE Glavna zalogadrOŽ^feCe tovarne ^ölstlllerie Ilalictne in Milano" je v uliei Oberdan st. 13 (za lcaisairr&o w hiši Frafteli di Lenardo) Glavni zastopnik BRATUS MARCELO POZOR! Teod. Hribar (nasi.) - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hiša Centr. Posoj.) Velilis zaloga češhego ptatna iz znane touorne Regencliart & Raymtinn, ussho- vrsfno bingo za porotnicc rialior tudi vElili.i izbira mo^kegs in žEnsH&ga suhna. Blago solidno! Cene xmerne! M II 1 n eh" ozdravljena '*^P9 z najnovejšim pasom BROOCK Hirodilnica in dišavnica E.Grapülin-Qorica naspr. ljudskemu vrtu, Corso Verdi 27.