St. 249 Minu ritina f jitirt (trti ucatt mu uđi) V Trsku, v patak 20. oktobra 1922 Posamezna številka 20 cent. Letnik 2CLVII Izhaja, iz\zemši pondeljek. vsak dan zjutri AsSSkega It 20, l nadstropje Dopisi naj pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne Anton Gerbec, — Lastnik tiskarna BKnpsL Tisk tiskarne Edinost Ntrocuir~ -----^ rGg znaša za m esc L 7.—, 3 mesece L 19.sj|Thl leta L 32.— in celo leto ? - - " J ~ Za Inozemstvo mesečno 4 lire več. — Terfcjn uredništva in upr« iVor ulica sv. Fraačiika ijajo nredrtitv«. Ne rankiraaa Izdajatelj iiK^dgPvonil urednik Tisk tiskarne Edinost N«ro£uir~ iOINOST Posamezne številke v Trsta in okolici po 20 cent. — Oglasi se isčunajo v Slrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L l.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 2C cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se poSiljsjo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57. M „Imamo prefekta! V našem tržaškem Jeruzalemu, kakor novim pokrajinam in njihovim interesom smo že dovolj opisali. Široke množice julijske raje se njihov emu veselju ne morejo pridružiti. Za te množice je ta najnovejši odiok kr. vlade nov dokaz, da so ji nase zahteve in naše potrebe deveta briga, je nov dokaz, da hoče biti naša mačeha, mati pa samo za tisto gručo ljudi v Trstut, Gorici in po drugih bližnjih in daljnih središčih, ki hoče živeti in se deb eliti na naš račun in na račun naših najbolj življenskih interesov. Naše razmere so tako svojevrstne, naš položaj v gospodarskem in narodnem oziru tako poseben, da lahko rečemo, da tvori odprava osrednjega urada za nove pokrajine pravi zločin zoper prebivalstvo naše dežele. Vprašanje vojne odiškodnine. jezikovno vprašanje, šolske zadeve in vsa druga vprašanja, cd katerih je odvisna bodočnost novih pokrajin, bodo izročena na milost in nemilost okorni m počasni biro-Benečijo a set ciem v Tridentu in tretji za kraciji po raznih rimskih ministrstvih, ki ne smo imenovali včeraj na tem mestu zbor tržaških protijulijakih in pač tudi proti*1"* žaških zarotnikov, je zavladalo te dni veliko veselje. Rimska vlada je javno razglasila svojo najnovejšo pljusko, ki jo je zadala novim pokrajinam. Pod pritiskom ene politične stranke je izdelala nov proti>uli;ski odlok, ki doAoča, da je osrednji urad za nove pokrajine odpravljen, da so odpravljeni generalni civilni komi-sariati v novih pokrajinah in da bodo na njihovo mesto imenovani prefekti. Odtod to velikansko in nepopisno veselje v našem Jeruzalemu.' Odlok, s katerim se vpeljuje ta nova uredba naših pokrajin in ki je bil objavljen včeraj iiadi v našem listu, pravi med drugim, da bodo imenovani za nove pokrajine trije prefekti, eden za Julijsko Krajino s sedežem v Trstu, drugi za Tridenti/nsko Zader in okolico s sedežem v Zadru. Za m-est.o prefekta v Trsiu je določen dosedanji namestnik generalnega civilnega komisarja za Julijsko Krajino kom. Crispo Moncada. Kar se tiče posebej naše dežele, določa ta oulok. da bomo imeli poleg bedo imela glede naših stvari ne pravega razumevanja ne pravega pregleda. Ta vprašanja so tako ogromna in kočljiva, da jih _ | je absolutno nemogoče obvladovati, ako predsednik Masaryk na gradu, zvečer bo _______ * _ _ _ * *_i___,1___J «1*«. I c i r.; p4 m n iM»a/i rt'i \ r M o-rnn n m n . ril H čenikov, je bilo vklesano tudi ime Tržačana drja Fina. Fonde* Sedaj pa piše dr. F. Fonda županu v Arezzu naj da njegovo ime zbrisati Bil je med vojno res v nevarnosti, da ga Avstrijci obesijo, kajti bil je ujet kot italijanski vojak. Nadel si pa je drugo ime in to ga je rešilo sicer gotovih vislic. ___ Jugoslavija Povratek izgnanih komunistov ZAGREB, 19. «Zagreber Tagblatt* poroča, da je policijsko ravnateljstvo v Zagrebu po višjem ukazu dovolilo povratek svoječasno iz Zagreba izgnanih komunistov. Obenem bo smelo tudi komunistov-sko glasilo «Borba» na novo izhajali. Čehosiovažka Potovanje jugoslovsaskih poslancev v Prago PRAGA, 19. Jugoti pretrpljenemu nasilju, omeji joc opustitev dela na čas shoda». Vatikan in ljudska stranka. — Politična vodila duhovnikom. MILAN, 19. «Sera Incidenti v Parmi — Proglas invalidov za pomirjenje PARMA, 19. V noči od 17. na 18. je napadla gruča oboroženih oseb dva orožnika, strani ^ fazoi;ožila ter izpustila. Vsled tega so se izvršbe v dotičnem delu mesta številne hišne preiskave. Našlo se je nekaj bomb, pušk in municije. Artiranih je bilo 300 o-seb, obdržatnih pa le 19. Udruženje borcev 5n vojnih invalidov je izdalo ]proglas, y katerem kliče duhove k miru. Rimski Usti niso izšli radi neurja slavnostna predstava v Narodnem divadlu. V nedeljo odpotujejo jugoslovanski poslanci v Kraljevi gradeč, kjer si ogledajo razna poljedelska podjetja. V pondeljek 30. se vrši ekskurzija v Plzenj, kjer si ogledajo Skodcve tovarne in pivovarno. V torek se vrnejo in si ogledajo glavno mesto, zvečer odpotujejo. Romunska 19 mrtvih ob priliki železniške nesreče na progi Buk arešt-K os tanca BUKAREŠT,, 19. Naknadno se naznanja, da je bilo ob priliki železniške nesreče na progi Bukarešt-Kostanca 19 oseb smrtno ranjenih. _ Rusija V. vseriiski mladinski kongres MOSKVA, 18. Otvoril se je V. kongres ruskega mladinskega komunističnega udruženja, Otvoritveni govotr je imel Felix Kon. Posredovanje pri sovjetski vladi za osvoboditev patriarha Tihona PARIZ, 10. Mednarodbi komite za pomoč Rusiji je te dni naročil Nansenu: 1) da takoj posreduje pri sovjetski vladi glede osvoboditve poglavar j a pravoslavne cerkve patriarha Tihona in 2) da zahteva od sov je teke vlade tfa dovoli mnogoštevilnim političnim jetnikom iste pravice kot drugim državljanom* Stališče Rusi/e ▼ vzhodnem vprašanja PARIZ, 19. «Chicago Tribune« objavlja izjave Cičerma o stališču Rusije v vzhodnem vprašanju: Glede konference v Mudaniji ne zavzema Rusija nobenega stališča, ker gre tam samo za sklenitev premirja. Kar se pa tiče mirovne konference, se Čičerin zanaša, da bo Turčija vztrajala pri zahtevi, da se mora udeležiti ktJhference tudi Rusija. Rusija bo podpirala vse teritorialne zahteve Turkov, kakor so določene v angorskem državnem dogovoru, in zahtevo Turkov po suverenosti nad ožinami. Rusija je proti ostvaritvi vsakršne neutralne ali meddržavne zone in proti kontroli Zveze narodov. Protivna je tudi vsakemu mandatu ali kontroli kake tuje države čez turško ozemJije. Rusija zahteva svobodo ožin, zlasti absolutno svobodo plovbe trgovinskih ladij skozi ožine. To so temeljne točke ruskega programa, je rekel Čičerin. Rusija zahteva, da se udeleži vsake konference, ki bi odločevala o usodi držav ob Črnem morju. Protestiramo zlasti proti udeležbi Romunske in Jugoslavije. Ako bi se konference udeležile samo vojskujoče se države, to je Grška in Turška in magari še Anglija, ker se je vojaško udeležila konflikta, in bi šla konferenca samo za tem. da se rešijo vojaška vprašanja, bi mi ne imeli nič proti temu; nenaravno se nam pa zdi, da se morate povabiti Jugoslavija in Romunska, Rusija, katere interesi so živ-ljenski, pa ne. Poljska Izjave poljskega ministra manjih stvari o vnanjepoStičnem položaja Poljska VARŠAVA, 19. Vnanji minister Nan-iovicz je <$al novinarjem te-le izjave: Sledili smo z največjim zanimanjem zadnjim dogodkom na bližnjem vzhodu z ozirom na na-še interese, ki so v igri) in na možnost z Romunsko še bolj utrdili ob priliki obiska predsednika Pilsudskega pri kralju Ferdinandu, na drugi strani pa so nam mir-odnošaji s sovjetsko Rusijo omogočili ni RIM, 19. Radi silne nevihte, ki je po-!prehoda konflikta v vzhodno Evropo, škodovala električno napeljavo, današnja Poljska vlada želi prostosti morskih ožin tf 1 * t* ^ « -m I »f 4 .-» ..I — - ■ - —« 1 _ J * I > * ■ « na- objavlja; Doznali smo. jutranja lista «Giornale di Rotna» in «Pae-se» nista izšla. Izšel je samo «Messag- gero». Fašisti zažgali Ljudski dom v Viterbo, VITERBO, 19. Po noči so vdrli fašisti v sedež krožka železničarjev in v železničarsko zadrugo ter ju opustošili. Nato so naskočili Lj'udski dom in ga zažgali. Zjutraj so na kolodvoru uničili vse iztise nekega rimskega lista. Načelnik ljudskih arditov in tajnik sindikata železničarjev sta bila pretepena. V Vetrali so zbrani fašisti iz vse okolice, pričakujejo se da je prejel nadškof od državnega tajnika' ®e IZ Corbonare. S fašisti sodelujejo tudi --------1—i . - - nacionalisti. Iz Rima so dospela ojačenja orožnikov. Ime živega človeka vklesano v spominsko ploščo FIRENCE, 19. V spominsko ploščo v Arezzu, ki nosi imena vseh odrešenih mu* rese rva Ino okrožnico, kj je znatne politične važnosti. Okrožnica ima datum 1. t. m. V okrožnici označa Vatikan svoje odnošaje do ljudske stranke, ali bolje rečeno, odkrito de-•avouira to stranko spominjajoč, da je morala Sv. stolica že večkrat zanikovati, da bi Smela kake odnošaje z ljudsko stranko. Va- in se strinja z zmernimi načrti Francije in Italije, katerih prizadevanja za mirno rešitev in omejitev spora so se sledila z ve- - _ . , T1 ^ . likim zadovoljstvom. Smatrajoč ohranitev man? v sl.ucaJu- ^floyd Geor^ ne..^?re zaupanje, da sta mogoča mirna poravnava in omejitev spora. Čeravno se zdi, da je popolnoma izključena tukojšnja nevarnost raztegnkve ^sodnega konflikta in se zdi zelo verjetna mirna poravnava, vendar bo vlada sledila z največjo pozornostjo pogajanjem, ki bi se mogla tikati vprašanj, ki nas direktno zanimajo. Tekom prihodnje konference bo bržkone prišlo na dnevni red tudi vprašanje ureditve pravnega stanja tujcev v Turčiji, ki je v zvezi z vprašanjem kapitulacij. Pri tem vprašanju so prizadeti naši državljani, in poljska vlada se bo morala zanimati za njegovo rešitev, opirajoč se na tradicionalno simpatijo, ki nas veže s turškim narodom. Na podlagi trgovskih dogovorov z Romunsko si je Poljska zagotovila gotov dohoJ v pristanišči Brailo in Galac in je torej zelo prizadeta pri usodi morskih ožin toliko glede odnošajev s svojimi novimi sosedi, koliko glede splošne urediive vzhodne Evrope, Glede konference v Revalu je minister izjavil, da je bil glavni predmet tamkajšnjega razpravljanja definitivni dogovor med baltiškimi državami za konferenco v Moskvi, ki jo predlaga Rusija upoštevajoč potreben iniciative za zajamčenje trajnega miru v vzhodni Evropi in upoštevajoč sklepe Društva narodov glede razorožitve, so vsi delegati prišli do prepričanja, da je potrebna udeležba na konferenci v Moskvi, katere datum bo določila Rusija. Estonskemu ministru vnanjih stvari je bila oo-verjena naloga, da vpraša Rusijo za dan konference in da ji sporoči, da b: bil baltiškim državam ljubši čas po 30. oktobra. Končno je bU na konferenci v Revalu ugotovljen popoln sporazum baltiških držav v vseh skupnih političnih vprašanjih. Glede odnošajev med Poljsko in baltiškimi državami je minister omenil, da so ti odnošaji dobri. Odnošaji z Estonsko so bili vedno prijateljsk? odnošaji z Letiško pa se, posebne po kcnferenci v Varšavi, trajno boljšajo. P- -pričan nem — je dejal minister — da bodo v kratkem še boljši in da bo sklenitev trgovskega dogovora mnogo temu pripomogla. Minister je omenil prisrčen sprejem, katerega je bil deležen v Estoniji in v Rigi. Udeležba Finske na konferenci v Revalu dokazuje — je zaključil minister —, da se Finska ne loči od drugih držav, temveč da razume potrebo sodelovanja z Estonsko, Letiško in Poljsko ter potrebo dožnega nastopanja nasproti Rusiji. Francija. Francoska vlada za sestanek mirovne konference dne 6. t. m. v Luganu PARIZ, 19. «Petit Parisien» javlja, da je francoska vlada predložila, naj bi se mirovna konferenca sestala dne 6. novembra v Luganu. List smatra, da je mogoče, dia tudi ostale zavezniške države pristanejo na to, da se konferenca vrši v Luganu. Kongres komunistične stranke — Novinarji izključeni s kongresa PARIZ, 19. Kongres komunir. lične stranke nadaljuje svoje delo. Sedaj se razpravlja o splošni politiki stranke. Na predlog vodstva stranke je bilo sklenjeno, da s*> ne dovoli novinarjem udeležba pri razpru.,ah. Anglija Na Angleškem zahtevajo volitve LONDON, 19. Vojni minister sir Wor-tington Evany je izjavil v svojem govoru v Golchestru, da so absolutno potrebne takojšnje* volitve. Danes se ne more noben angleški minister udeležiti kake mednarodne konference z onim ugl-edom, ki mu je potreben, če hoče govoriti v imenu Anglije. Vtisek Lloyd Georgejevega govora v Indiji, Afganistanu. Teheranu ANGORA, 19. Nacionalistovska vlada je prejela iz Kabule vest, da so se vršile, ko se je izvedelo za Lloyd Georgejev govor, silne demonstracije. Afganistanski emir je obljubil, da bo protestiral proti izjavam angleškega ministrskega predsednika. Podobne vesti prihajajo tudi iz Teherana, kjer se pričakuje, da bo vlada izrazila uradno svoje obžalovanje angleškemu ministrstvu vnanjih stvari. Razen tega je dobil Mustafa Kemal cd indijskega odbora za obrambo Kalifata v Londonu brzojavko, v kateri izražajo od-borovi člani svoje nezadovoljstvo z govorom Lloyda Georgea. V Indiji se je vršilo več zborovanj, v katerih se je razpravljalo o tem, kakšno stališče naj zavzamejo musli- coskih tvomicah, skupini delavcev pa Jouhauxa, glavnega tajnika splošne delovne zveze, ki sta oba Francoza. Konferenca ni odobrila teh imenovanj in sedaj se išče način, kako bi se stvar poravnala Doslej skupina delodajalcev in delavcem n£?ta hotela menjati srvojih kandidatov. Jouhaux, ki je zadržan vsled stavke v Marsflji, bo prišel v Ženevo še-1^ jutri. Vladna skupina je sklenila, da bo predlagala za podpredsednika Aguerra Detan-courta z otoka Kube. Avsfrlfs Udor zvonika, — Dve osebi mrtvi. LINC, 18. V Taufkirchenu se je porušil zvonik župne cerkve. Zvonik je padel cerkev in bližnje hiše. Dve osebi ubiti. Zvonik je bil zgrajen v romansKeic slogu XIV. stoletja. na sta bili v.. Vzhodno vprašanje Velikanske priprave v Car gradu za sprejem turških čet — Zavezniki ne bedo dovolili turškim oddelkom prehoda skozi Carigrad CARIGRAD, 19. Muslimansko prebivalstvo dviga slavoloke, s katerimi namerava sprejeti turške čete ob njihovem prihodu v Carigrad na peti v Tracijo. Izpraznje-vanje Tracije s strani grških čet se vrši v redu. Doslej ni še bilo nikakih izgredov. Na drugi sirani so javlja, da so visok; zavezniški poverjeniki sklenili soglasno^ da ne bodo dovolili turškemu orožni&tvu, ki potuje v Tracijo, da bi šlo skozi Carigrad. Komisija za razmejitev nevtralne zon s pri Ismidtu je medtem dokončala svojo delo. Tozadevni zapisnik je bil podpisan v Fiienu. Grška vlada odpravlja iz varčnos+i razna poslaništva v inozemstvu. ATENE, 19. Grška vlada je sklenila iz raz-logov varčnosti odpraviti grška poslaništva v Berlinu, na Dunaju, v Madridu, T o kiju, Pe-trogradu, Kopenhagenu, Kristjaniji, Bruxel-lesu, Haagu, Varšavi, Stockholmu in Draču. Amerika Prepoved alkoholnih pijač v Zenlin/enih državah raztegnjena tudi na tuje ladje RIM, 19. Poslaništvo Zedinjenih držav sporoča: Prepoved točenja alkoholnih pl< jač velja za ameriške ladje, ki bodo zapustile inozemska pristanišča po 21. oktobra, m za ladje drugih držav, ki bodo zapustil«' tuja pristanišča po tem roku in od hipa, kc priplovejo v teritorialne vode Zedinjenih držav. Od 7. oktobra dalje je bilo z zakonom prepovedano prodajanje alkoholnih pijač na ameriških in tujih ladjah v ameriških teritorialnih vodah. Te določbe ne veljajo za tuje ladje, ki plovejo skozi Panamski kanal in se ne ustavljajo v nobenem pristanišču, kjer veljajo tozadevne določbe ameriške zakonodaje. enotne fronte zaveznikov kot najboljše jamstvo za uspeh in varnost Evrope pred novo vojno smo pozdravili z veseljem uspehe pariške konference, kakor tudi izide pogajanj v Mudaniji, ki so se končala s podpisom sporazuma, kateri se zdi, da jamči za mirno poravnavo spora m njegovo omejitev. O rešitvi vzhodnega vprašanja se bo razpravljalo na prihodnji konferenci. Vedenje Poljske v dobi brezglavosti pred sklenitvijo sporazuma v Mudaniji je, lahko rečem, mnogo pripomoglo k omejitvi spora. Zvesti svojim zavezniškim dolžnostim smo vendar nastopali za ohranitev jniru. Na meni svojega stališča nasproti Turčiji. Švica Zanimiv incident na konferenci dela v Ženevi ŽENEVA, 19. Ob priliki otvoritve konference dela je prišlo do zanimivega incidenta. Skupine gospodarjev, vlade in delavcev so bile pozvane, da določijo vsaka po enega kandidata za podpredsednika konference. Po pravilniku ne smeta biti pretdisednik in podpredsednik pripadnika iste države. Zgodilo s>e je pa, da je skupina delodajalcev določila AJberta Pinota. pod- eni strani so se naši zelo prisrčni odnošaji' predsednika kontrolne komisije v fran- Dnevna vesSI Vojni vjetniki iz novih pokrajin v Rus ji. Rim, 19. Nedavno se je vrnil iz Rusije neki bivši stotnik. Izkrcal se je v Genovi, kjer je izjavil nekaterim novinarjem, da se nahaja v Rusiji več tisoč vojnah v jetnikov iz Italije. Dal je baje na razpolago tudi listo z imeni več sto vjetnikov. Razumljivo je, da je ta vest povzročila srilno razburjenje med družinami, ki imajo kakega svojega člana v vojnem vjetništvu v Rusiji. Posebno razburjenje je povzročila ta vest med prebivalstvom v novih pokrajinah. Zdi se pa, da je nemški stotnik zelo pretiraval, vsaj kakor je razvidno iz tozadevnega poročila, ki ga je izdalo minfstr-, stvo vnanjih stvari. «Kr. ministrstvo vrtanj ;h stvari — pravi poročilo — je vklfub ugotovitvi pri poizvedovanju v Berlinu in Monakovem, da ne obstoja nemški častnik, ki bi se imenoval Hans Graf Pest (Perth), kateri je baje izjavil, da se nahaja v Sibiriji 7000 italijanskih vjetnikov, pozvalo kr. delegacijo v Moskvi, naj pregleda in izpopolni vesti o Italijanih v Rusiji, ki jih je poslala prej. Iz poročila delegacije v Moskvi, ki je prišlo nedavno, je razvidno sledeče: 1.) Izključiti se mora, da bi se po vsej Rusiji nahajale skupine bivših vojnih vjetnikov, ki čakajo na vrnitev v domovino. Gre samo za posamezne osebe, ki pa se lahko- povsem svobodino gibajo in potujejo. 2.) Bivših italijanskih vojnih vjetnikov v Sibiriji in Turkestanu nii več &ot sto. V evropski Rusiji je še kakih 300 do 400 italijanskih podanikov, ki se vračajo v domovino, toda samo polovica teh so vejni vjetniki. Bivši vojni vjetniki v Sibiriji in Turkestanu ter evropski Rusiji so večinoma rojeni v novih pokrajinah. Delegacija je izvedela te podatke od Italijanov, ki jih je delegacija sama poslala v domovino. oxl odbora Italijanov v Petrogradu, od misije Italijanskega Rdečega križa in od pooblaščencev za vračanje bivših vojnih vjetnikov v Novorosijskem, Odesi, Sevastopolju in Kijevu. Vsled sporazuma med odnosnimi ministrstvi in moskovsko vladlo bo odpotovala v kratkem v Rusijo misija, ki bo zbrala bivše vojne vjetnike, ki se žele vrniti v domovino. Zborovanje upnikov in dolžnikov napram Avstriji. Tržaška trgovska zbornica je sklicala sestanek tistih pripadnikov Julijske Krajine, ki imajo dolgove ali terjatve napram državljanom in juridičnim osebam avstrijske republike Pretresle so se najprej v podrobnem poročilu tozadevne določbe senžermen- % cke mirovne pogodbe ter dogovora, ki je bil pred kratkim sklenjen med italijansko m avstrijsko vlado. Zborovalci so bili vsi mnenja, tfa je treba ta poslednji dogovor, predno bo ratificiran, pomno proučiti ter skrbeti za to, Ida se pravočasno odkrijejo eveotuelni nedo-5 ta tki ter predložijo v popravo. V to svrho eo bili izbrani iz srede zborovalcev tri odbori, kateri imajo proučiti, prvi vprašanje dolgov napram Avstriji, drugi vprašanje terjatev, na podlagi običajnih zadolžnic; tretji odbor se ima pečati s terjatvami na podlagi papirjev, izdanih od avstrijskih zavodov (obveznic itd.}. V prvem odboru so: dr. Alfonz Saitz, comm. Giulio UceUi in Mario Protti; v drugem: dr. Anton Suttora, Anton Bisiach, dr. Schmutz, Nicolo Costanzo, Attilio Prešel, Nicolo Zanotti in dr. Salvatore Besso; v tretjem: ca v. Frigyessi, dr. Julij Cleva, ca v. Ev-1 gen Brtinner, inž. Izidor Piani, conte Franc j Sordina. Izsiljevanje denarja. Iz tržaške okolice nam j prihajaoj vesti, da so se v zadnjem času po-, javili v nekaterih javnih lokalih okolice ne-, znani mladi ljudje, ki v večjih ali manjših gru-j čah zahtevajo od posameznikov denar pod j različnimi pretvezami, večinoma pravijo, daj so za patriotične svrhe. Najhujše pri temu j je to, da svoje zahteve podpirajo z grožnjami,; češ da bodo posameznike pretepli, jim za-1 igali hišo itd. Te grožnje izdajo, ker so fanta- j lini oboroženi z debelimi palicami. Opozar-j jamo varnostne oblasti na to početje z nujno j prošnjo, da odpravijo ta nered. Učiteljišče ▼ Arbanasib. Kakor znano, je; italijanska vlada v svoji velikodušnosti dala ■ istrskim Hrvatom celo eno učiteljišče, toda1 postavila ga je v Dalmacijo, v vas Arbanasi pri Zadru. Ker v vasi ni primernih stanovanj za dijake, se je ustanovil internat, ki dobiva podporo od vlade. Lansko šolsko leto je bilo | v tem zavodu podeljenih istrskim učitelji-Sčnikom petnajst brezplačnih mest in deset za polovično ceno. Letos je zavod vse dijake odslovil, češ da so sami agitatorji; oddani sta bili le dve brezplačni in dve polplačni mesti, vsi ostali dijaki, ki so sami siromaki, so bili; primorani se vrniti domov, med njimi celo tretjeletniki! Podružnicam «šolskega društva» postavljamo zopet za zgled idrijsko podružnico. Pred par dnevi smo poročali, da nam je idrij-rJka podružnica v tako kratkem roku svojega obstanka poslala znesek 1050 L. Danes nam je tamošnja ženska podružnica poslala nadalj- j nfh 1500 L. Iskreni zahvali dodajemo želio, j da bi blagi ogenj rodoljubne navdušenosti ne ugasnil nikdar v srcih marljivih in vnetih darovalcev idrijskih, ki naj bi našli odmeva tudi pri vseh drugih podružnicah! Beg živi zavedne Idrijčanke in Idrijčane! Povratek bivših vojnih ujetuikov. Včeraj so dospeli v Trst s parnikom «Carmtia» iz ( Odese naslednji bivši vojni ujetniki: Štefan, Segulia, star 25 let, z Reke; Josip Petrovič, j star 33 let. z Reke; Ivan Fedel, star 25 let,! Iz Tržiča in Kari Duša, star 30 let iz Tolmina. j «Nai crdna uic^lnost®. Tr žaški « C irc ol o! Artistico* je priredil tc dni na D'Annun- j jevo povabilo razstavo narodnih ume min, j ki jth je zbral v starih in novih pokrajinah' Italije. Razstava je bila precej zanimiva. Razstavljenih je b3o veliko ženskih rednih del, preprog, razne bakrene in lončene posode, nekaj pohištva in skrinj. Kar se tiče ženskih ročn'h del smo mj Slovani malo razvajeni; kajti, kdor je vid'el že samo par zbirk v Jugoslaviji, n. pr, Zagrebu, Sara-jevem, da o razstavah v Čehtrslovaiki niti ne gcvcrim, temu je bila tržaška razstava igrača. Za nas je bila gotovo najzanimivejša točka razstave — katalog. V predgovoru čitamo sledeče zanimivosti: «Težak pnr-1 je bil zbuditi naše drage Dalmatince iz j njihova plašne otrplosti, v katero jih je pogreznHa nesreča njihove domovine, združiti jih, pripraviti jih do tega, da bi mislili na lepoto zemlje, od katere so bili! odtrgani, prepričati jih, naj bi nam posodili za razstavo tiste dragocenosti in tiste rodbinske spomine, ki imajo sedaj že vrednost relikvij. In trebalo se je boriti proti njihovi bojazni, da bi eksenziplari njihove divne narodne umetnosti ne postali argu-insnt perfidnesti, zavratno orožje v rokah njihovih sovražnikov, s katerim bi zanikali ital.l;anstvo Dalmacije. Bali so se, da bi njihova autohtona umetnost, čisto in ka-i rdkteristično dalmatinska, ne bila piogla-' sena za siovanrko utnetncst». — Nadalje dokazuje pisatelj, da nikdar ni priišla čez dinarske grebene niti iz balkanskih gor i nebena umetniška forma, pač pa narebe,) da je italijanska umetnost preplavala | morja, preplezala vsa gorovja, prepredla i vas Balkan itd., kajti Slovani da niso bili j nikdar glasniki umetnosti. Ne bom se spuščala v polemiko; katalog j je b!4 pisan za Italijane in oni bodo ž njim zadovoljn-l tako, kakor eecn bila jaz z; razstavo. Kako bi ne? Srečala sem v njej; naše stare -znance: istrske in kraške škri-j nje, karakteristične rute pero^skih Srbkinj, I dalmatinske nes«, mošnje, preproge, idrij-• ske čipke in celo čipke, izrezane iz £ke-denjskih narodnih noš. Vse te »tvari so bile gotovo med najlepšimi, ako ne najlepša na vsej razstavi. Kje bi si naše Penojke, Dalmatinke, naše okoličanake « Jucke* kdaj motile, da jih bo doletela nekdaj taksna čast, da se bode delo njihovih pridnih rok tujcu tako dopa/dfSo, da ga bo proglašal za svofje! Naj vedo naše okoličanke, da vse one krasne vezenine, ki so jih vezle spretne roke njihovih mater in babic, brez tujih vzorcev, po lastnem ukusu in lastni domišljiji, vise to je postalo kar čez noč — «arte nostra». Toliko več naj čuvajo svoje narodne noše sedaj, ko vedo, koS&ko so vredne, da jih celo narod, ki misli, da ima vso kulturo v zakupu, proglaša za svoje. Popravek: Finžgar: «Razvaline življenja« se uprizori že prihodnjo nedeljo, to je dne 22. oktobra, a ne 29. oktobra, kakor je bilo pomotoma objavljeno v včerajšnji «Edinosti.» 29. oktobra se uprizori mladinska igra: «V kraljestvu palčkov.® Odbor Št. Jakobske Čitalnice. Pozdravi vojakov. Komar Ljubomir iz Ric-manj, Brnčič Josip iz Herpelj, Ljubivoj Pan-gerc iz Doline in Ota Karel iz Boljunca, vsi služeči v Modeni pri 8. bateriji 2. polka težkih poljskih topov pozdravljajo vse znance in rojake v domačiji. Iz njihovega pisma se nam zdi vredno, da to posnamemo: »Posebno pozdravljamo pa one fante novince, ki so bili te dni pri naboru potrjeni. Priporočamo jim treznost, ter naj ne zapravljajo denarja doma, kateri jim bo tu v sili mnogo bolj potreben kakor pa tam doma za hreščeče in distoni-rane harmonike.» Kakor vidimo, naši fantje nabirajo počasi izkustva. Zdrav znak je, da svoja grenka izkustva in svoj kes sporočajo svojim bodočim tovarišem. Upamo, da bo ta skromni po-z-'v k treznosti zalege!, ter se mu radi pridružujemo. Važno! Izšla je knjižica, ki vsebuje vsa navodila in določbe za prejemanje invalidske pokojnine oziroma •» vzdrževalnih prispevkov starišem, sirotam in vdovam po vojakih, ki so v vojni padli ali izginili Knjižica ima za prilogo tudi vzorce za vse potrebne slučaje prošenj. -»Knjižica za invalide« stane L 2'50, po pošti 30 stotink več. — Pri pošiijatvi po pošti naj se nakaže denar prej. Tudi po povzetju se ne bo pošiljalo, ker eo troški nerazmerno večji. Knjižica se naroča pri pol. društvu «Edinost» v Trstu. ^rnStvens vesli * Št. Jakobska Čitalnica v Trstu poživlja vse one osebe«, ki imajo veselje do dramatike, da se vpišejo v njen dramatični odsek. Vpisovanje se vrši v pondeljek ob 8. uri zvečer v dvorani D. K. D. pri Sv. Jakobu, Campo S. Giacomo 5. Prihodnja drama bo Finžgar jeva «Naša kri» m že v pondeljek se pričnejo bralne vaje in se bodo razdelile vloge. Zatorej je treba, da vsi, ki bi s« želefii vpisali, pridejo v pondeljek. — Od- «Odvada»# Naprošajo ste vsi oni, kateri imajo izposojene knjige, da jih čimprej vrnejo. Tem potom se naznanja slavnemu občinstvu, da se v kratkem otvori «Odva-dina» knjižnica, cd katere bo imel vsak Šentjakob čan pravico proti mali odškodnin? si izposoditi knjige. Nadalje se prosijo one osebe, ki imajoi kakšno knjigo in so jo že prečitale, da jo dart^ejo krožku, oziroma mu jo prodajo. Vsaka knjiga je dobrodošla. — Odsek knjižnice. Knjižnica št. Jakobske Čitalnice se nahaja v prostorih otroškega vrtca pri Sv. Jakobu (stara policija) in je odprta redno vsako nedeljo od 10 do 11 dopoldne. Na razpolago je lepo število poučnih in zabavnih knjig, tako da bo mladini kolikor odraslim povsem ustreženo. Član knjižnice je lahko vsakdo. Vpisnina znaša 1 liro, a odškodnina za izposojene knjige mesečno 1 liro. Kdor ima knjige in jih pušča po zaprašenih omarah, ko bi vendar lahko izpopolnile in pomnožile naše knjižnice, ter tako koristile narodu, naj ph daruje »Čitalnici,« Sprejemajo se istotam v naznačenem času. Oni, pa, ki bi rad daroval, a ne more knjig prinesti sam, naj blagovoli sporočiti naslov, da jih lahko sami dvignemo. Iz tržaškega življenja Čuden bolnik. Včeraj se je pojavil v kliniki bolniške blagajne v ulici Scipio Slataperi neki možakar ter je dejal službujočemu zdrav- J niku, naj ga preišče, češ da je živčno bolan. Zdravnik ga je res pteiskal ter je ugotovil, da z živčno boleznijo ni tako hudo, da pa je nekoliko prehlajen. Zate mu je s\'etoval, naj leže v ptr>t*ljo in naj se dobro spoti. Možakar se nu- je zahvalil za svet. Nato je šel v sosecbyc in tam legel na posteljo in se. dobro odel. Pozneje so ga uslužbenci za pa-; žili ter mu dejali, naj gre domov spat. Čuden! bobuk pa jih je debelo gledal. Končno jim je odgovoril, da niti je zdravnik ukazal, naj teze v posteljo. Uslužbenci so slutili, đa se možu res mefe. Zato so ga dali prepeljati v mestno bolnišnico. Sprejeli so ga v opazovalnico. Imenuje se: Josip Nadesič, star 39 let, iz Žminja v Istri. • Med močem in ženo. Delavec Josip Grandl, star 50 let, stanujoč v ulici della Madoonina št. 40, se je včeraj zfritraj iz neznanih vzrokov skregal s svojo ženo Marijo, staro 46 let. Tedaj jo je udaril parkrat s ključem po ga vi. Prepeljali so jo v mestno bolnišnico. Moža so aretirali. Vinski duhovi. Petdesetletni brezposelni delavec Josip Rizzi, stanujoč s svojo sestro Marijo v ulici Ruggero Manna št. 3, je prilezel predsnočnjim močno vinjen domov. To pa ni bilo všeč sestri, zato ga je tudi pošteno ozmerjala. Da bi tega nikoli ne storila! Mož, ves razkačen, je zgrabil kladivo, ter z njim razbival po pohištvu. Sestra je vsa prestrašena zbežala. Sosedje, misleč, da je Rizzi zblaznel, so telefoni:no pozvali zdravnika re-išlne postaje. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico, kjer so ga spravili v posebno sobo, da se iztrezni. — Po uL Fabio Severo se je opotekal predsnočnjim neki močno vinjen možakar, ki je grozil mimoidočim, da jih bo spravil na drugi svet. Tu pa tam je tudi metal kamenje za ljudmi. — Z avtomobilom «Zelenega križam so ga prepeljali v mest. bolnišnico. Spravili so ga v tisto posebno sobo, kakor Rizza. Razposajene šivilj«. V prvem nadstropju hiše št. 1, v ul. S. Sebastiano se nahaja kro-jačnica last Crudeli Pariš. V njej je usluž-benih nekoliko šivilj in nekaj krojačev. Včeraj zjutraj se je Crudeli za hip odstranil iz krojačnice. Kmalu po ^njegovem odhodu je šla ena izmed šivilj v bližnjo slaščičarno ter je kupila za sebe in za tovarišice nekoliko «pašt.» Ravno, ko so šivilje z največjo slastjo spravljale «paŠte,» so slišale, da gre gospodar. V naglici in v zadregi niso vedele, kam bi skrile « pašte;» zato so napravile kratek proces: vrgle so jih skozi okno. Če bi padle nesrečne «pašte» na ulico na gola tla, ne bi imela zadeva nobenih posledic, toda sladkarije so priletele nekemu delavcu naravnost v obraz in vsled tega je prišlo do katastrofe. Prizadeti je bil ves iz sebe ter vpil in preklinjal. Kmalu se je nabralo okoli njega mnogo ljudi. Eni so ugibali, kdo je neki vrgel «paste«, drugi so pomilovali moža, tretji so se mu pa smejali. Medi tem časom je prisopihal mestni stražnik ter začel med ljudmi poizvedovati, ali je kdo videl, od .kod so prihitele slaščice. In tako je izvedel od človeka, da so priletele iz krojačnice. Epilog: Proti razposajenim šiviljam je vložena ovadba. Žalostni pojavi: Starka onemogla od lakote. Tam v ulici Centi, pred mestno sirotišnico, pred tistimi velikimi, težkimi vrati, ki se vsak dan, vsak opoldne na stežaq odpro, samo siromakom, se je vila včeraj dolga, pisana vrsta siromakov: čakali so na borno vsakdanjo ko-silo. V vrsti je Čakala beležna starka. Nenadoma je zastokala in se zgrudila na tla... Ljudje so pozvali zdravnika rešilne postaje, ki je ugotovil, da je onemogla od lakote. Prepeljali so jo v bolnišnico. Imenuje se: Benedeti Terezija, stara 72 let, stanujoča v ulici Rigutti. Mehanik in njegovi dogodljaji. Policisti iz Trsta so včeraj aretirali v Korminu v Furla-niji nekega Marina Boscaro, starega 35 let, mehanik, iz Este v Italiji. Mehanik je zašel pred leti v slabo druščino, kar je imelo za posledico, da se je navadil krasti. Ko je imel 22 let, so ga obsodili radi velike tatvine na dve leti zapora. Pozneje je sedel radi drugih tatvin še neštetokrat. Iz porov je pobegnil mnogokrat. Pred tremi leti je začel še slepariti. Radi sleparij je bil tudi že neštetokrat pod ključem. Sleparije in tatvine je izvrševal po vseh mestih Italije. Nadalje se je izdajal za odvetnika, zdravnika, bankirja, aviatika, barona itd. Listi v kraljestvu so mnogo, na datgo m široko pisali o njegovem »delovanju*. Sploh jih je mehanik toliko skuhat da bi se lahko spisal dolg roman o njegovih dogodijajih. Skrivnosten streL Osemnajstletni Marijan Bizjak, stanujoč v ulici Traversale al Bosco št. 3, je Sel včeraj popoldne po neki ulici pri Sv. Justu, ko je zaslišal nenadoma streL Istočasno je čutit, kakor da bi ga nekdo zbodel z iglo v desno nogo, stopal je dalje, ne zmeneč se za to. Toda ni napravil deset korakov, ko ga je desna no^a zabolela. Pogledal jo je ter videl, da je vsa krvava. Sel je nemudoma na rešilno postajo, kjer je službujoči zdravnik preiskal nogo ter ugotovil, da se nahaja v njej krogla iz revolverja. Ni se moglo Še ugotoviti, kdo je bil strelec. Policija ga zasleduje. Dve ,-preprečeni tatvini. Preteklo noč so vdrli tatovi v ldkarno Pizzu! na tekališču Vit-torio Emanuele. V lekarni so prevrtali zid^ da bi prišli skozi luknjo v sosednji urad banke di Roma. Toda niso imeli sreče, zakaj med delom so bili moteni ter so zbežali, pustivši na licu mesta nekoliko vlomilnega orodja. — Isto noč so vdrli tatovi tudi v neko skladišče maniufakturnega blaga v ul. S. Nicolo Št. 34. Tuda tam so bili med delom moteni ter odšli praznih rok. Žalostno žeatitovanjsko potovanje: nevesta zblaznela. Bogat trgovec Ibrahjm Nassir, star 24 let, se fe poročil pred mesecem dni v Aleksandri ji v Egiptu s šestnajstletno Margerito. Par dni po poroki sta šla nova zakonska na ienitovanjskoL potovanje v Švico. Tam sta bivala par dni; potem sta šla v Rim. Tam pa je nevesta v nekem hotelu nenadoma zblaznela ter je vse razbila, kar ji je prišlo pod roko. Hoteli so jo spraviti v norišnico. Tega pa nI dopustil Ibrahim, in je zato prišel z ženo predvčerajšnjim v Trst, odkoder bo danes odpotoval z ženo — spremljal jo bo befciiški strežnik «Zelenega križa» — nazaj v Aleksandri jo. Poskašen samomor. Včeraj so prepeljali v bolnišnico 281etno zasebnico Filomeno Mar-saglia, stanujočo v ulici Tiziano Vecelio št, 13. Ženska je zaužila nekoliko strupa radi družinskih razmer. Njeno stanje ni težko. V®sti z Lože pri Vipavi. Kmetsko izobr. društvo v Ložah pri Vipavi priredi v nedeljo, dne 22. t. m. velezanimivo Finžgarjevo dramo ^Raz-valina življenja«. Diletanti kažejo za igro mnogo zanimanja, tako da je pričakovati dobrega uspeha. Društveni igralci so letos že dvakrat dobro nastopili. — Zato upamo tudi sedaj, da bo prisotno občinstvo imelo lep užitek. Dalje tudi prosta zabava. Začetek ob 3. uri popoldne. — Nasvidenje torej v nedeljo v Ložah! K obilni udeležbi vabi Odbor. Iz Rcčinja. Za društvo «Narodna čitalnica* je nabrala gdč. Marija Jug 100 lir, in gdč. Frančiška Velikonja 53 lir. Srčna hvaia darovalcem, posnemajte! — Odbor, ključujejo operacije posameznih zasebnikov. Kupčije se smejo skleniti samo na podlagi pc« sebnih naročil ruskih trgovcev v inozemstvu ter na podlagč. trgovinskih odnošajev s posameznimi deželami. Tako dolgo, dokler ne bodo švicarska oblastva stopila v uradne stike s sovjetsko vlado in z njo začela trgovska pogajanja, ne bo mogla švicarska industrija skleniti kupčije z Rusijo. Kompetentni krog; v Petrogradu in Moskvi — zaključuje pisec —* bi bili vedno pripravljeni stopiti v tozadevna pogajanja s Švico.» DAROVI Neimenovani iz Postojne daruje L 50.-«Šolsko društvo*. za UsaKde ml po s»gJ! mocf JeisK! družbi" na pomoč prlshočl! Knjlžeonost in umetnost ♦ KNJIGE »GORIŠKE MATICE* se naroča jejo pri poverfeništvu «G. M,» v Trste, uL Mči'n a vento št. 7. (prodajalna kož) vsaki dan od 8—19, razen ob nedeljah. Vse tri knjige (s slikami) stanejo samo 4 (Štiri) L. V. Hobhouse - A. Ogris: Liberalizem. — Zbirka političnih, gospodarskih in socialnih spisov 11. zvezek. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani 1922, Cena Din. 25 po pošti Din. 1.50 več. Angleški pisatelj Hobhouse nam podaja točen popis liberaKzjna kot miselce m državne smeri ter dokazuje, da je liberalizem ne samo oče socializma, marveč tudi njegov naslednik. Nemška literatura ne pozna nobenega tako temeljitega dela o tem predmetu, slovenska politična pa se je s tem prevodom naravnost obogatela in spis bo brezdvomno mnogo pripomogel k politični vzgoji naše inteligence. Josip Jurčič, Zbrani spisa, III. zvezek. Uredil d?r. Ivan Prijatelj. V LjuŽbi-jani 1922. Založila in izdaja Tiskovna zadruga. Strani 42 - 434. Cena Din. 30.—, po pošti Din. 2'50 več. — Dolgo pričakovani tretji zvezek Jurčičevih zbranih s-pisov v Prijateljevi redakciji je pravkar izšel. Prinaša zanimivo povest «Klcšterski žolnir» in prvi slovenski ncenan «Deseti brat». Obema je nap'sal dr. Prijatelj 42 strani obsegajoč uvod, v katerem nam na mojsterski način oriše postanek in literarno oceno obeh Jurčičevih povesti. Zlasti uvod v Desetega brata je študija, vredna največjega vpo-števanja. N'ć manj zanimive niso tudi urednikove opombe. Iz Iisinic III. zv. Jurčičevih zbranih spisov izvemo, da izide pri T'skovni zadrugi v kratkem I. zv. Fr. Maslja-Podiimber-skega in I. zv. Fr. Levstika zbranih spisov ter dr. Fr. Prešerna Zbrana dela, ki jih pripravlja dr. Fr. K'drič. Borzna osroCila, Trst, dne 19. oktobra Jađrinsfei banka ............. CosuHch (•*»•••* •*••«•••• Dalmatia GerolimlcH ••••••••••••••• Libera Trlestina • . I-loj d • • Lusslno • •••••(••»**•»••• K artinollch Oreania Prem uda Tripcovlch ••»«••••*»«*•..• Ampeka................. Cement Dalmatia Ce;v.t Spalato . • . • ........ • • Taja valata oa tržAŠkam tr0 . I6i5 . 140 . 368 . 282 . e<;o . 3 (K —.03. -77.75,— 41.60.— 15.— - .75.— 33.75 -17./V).-437.—.— 10£.70.— 1922, 031? 78.A? 16.7$ _.sS 23.9S 177.2! 441.— 108.9a GOSPODIČNA, zmoina računstva, vešča slovenskega in Italijanskega jezika, z lepo pisavo, išče službe kot blagajničarka ali prodajalka. Ponudbe pod «Vestna» na uprav-ništvo. KUPUJEM baker in med po cenah, ki se do-sedai niso plačevale. Scalinata 3, Fonda. 1943 POROČNA SOBA iz svetlega bukovega lesa, 2 postelji, 2 omari, 2 nočni omari z lekar-nico, toiletna mizica, miza, 2 prešiti vzmeti 2 stolica, se proda za L 2100.— Skladišč« pohištva via Udine 25, 1941 PRODAM 3 leta staro psico, resaste barve (fermač) z štirimi mladiči samicami in enim samcem. Cena po dogovoru. F. Peternost, Narodni hotel, Postojna. 1939 NAJNOVEJŠE sredstvo za pripravljanje sira se dobi v lekarni v II. Bistrici. 28/1 PODLISTEK igralec, ki dobiva. Spisal MavricSj Jokai Iz madžarskega izvirnika poslovenil Ivaa Košilži ™ «Tega ne razumem. Kako je to bilo?»| — »Hm, draga svetnica moja! Težko je to po-, vedati tako, da bi deklice tako razumele, da bi ne hotele več zvedeli o tem. Zakaj malim i deklicam m dobro praviti takih reči. o k'-terih se ji"31 potlej sanja.» — «Jaz nisem več mala deklica.® — «2e dobro! Srečni ste, dokler vam je mogoče biti mala deklica. Poglejte, jaz nisem bila nikdar tako srečna! Nikdar «mala deklica.* Ko so me učili govoriti, so me tudi že učili kleti. Pri nas se razvijajo male deklice takoj v žene; med seboj se ne menijo o drugi stvari kot o tem, kako naj postanejo žene — odkar pomnim, sem vedno modrovala, kako bi se mogla omožiti. Brž ko tem postala krepka, sem postala vojak. Tiste čase niso človeka izbirali! puško sem lehko držala, streljanja se nisem bala — torej sem zavzela mesto moškega, Boga hvalim, da iz mene ni postala žena — a do smrti me bo bolelo srce, da nisem bila nikdar «mala dekKca.» Narednik mamzela Ak sami ta se je obrnila v ftran, da li otre solzo. Delala je tako, kot da bi le polagala novo drač je na ogenj v kaminu. — Potem jt prišla nazaj k Miiiorini postelji ter sedla na vezljano pručioo. «Tedaj naj vam, zares povem Margaritino zgodovino?* — — «Lepo prosom!* — «A s tem vam skazim spanje.* — «Nšč za*ol» — Aksamita si je segla nekolikokrat po glavi — kakor neve-dt.ma. Glava je bila pokrita z vojaško kapo, ki jo morg voja.k do narednika — po vojaškem alužbovniku — imeti tudi v sobi na glavi. Milaora je razumela pomen iega, da je Aksamita segal z roko po kapi. — «Morda bi laže; začefc. Aksamita, če bi si prižgali pipo?» —i «Ali bi gospodična dovolila, da naredim tu-le! v vaši sobi s tobakom dim?*,— «0, jaz ga imam jako rada. To me spominja na brata. Tudi cm navadno kadi. V tobačnem dimu je tako nekaj izpodbujajočega. Človek misli, da je moški blizu...» (Torej že toliko sluti, da ima navzočnost moškega nekaj izpodbujajo-čega!) Aksamita je vzela izza zaviha svoje Čepice svojo kratko pipico ter jo na tlačila z latakijo*), ki jo je bila sama piidelala, potem }e ukresala v dobro dehtečo plinovo gobo in kmalu se yt Siril po deviški spalnici tisti modri dim sladkega vonja, ki ga je Miliora rada duhala — ker jo je spominjal na brata. — «Torej, da prič nem od kraja, ta historija se je zgodila tisti čas, ko sem bila faz de vo- *) Močen tobak iz Latakije ali Lakidije v Siriji. jaški novinec. ■— Na gradu -v Dubrovniku sem bila gamizonirana, kjer se je pričela moja vojaška karijera takoj s to nezgodo, da so Francozi Dubrovnik napadi* ter vso posadko ujeli. Kmalu jim fe prtila v oblast vsa Dalmacija pa Istra, a tirdi Hrvaško in Slavonija, in onš sc napravili iz teh dežel veliko kraljestvo, katere so imenovali IKrijo. Dali so mu tudi vladarja iz svojega naroda. — Mnogo raznovrstnih novih r«či so prinesli v deSefo. Se celo Napoleonov zakonik. — Kot da bf tega tu komu treba bilo! — Kdor ima tukaj kako totbo zoper soseda, mu ponoči odžene ovce, in kdor hoče najfti pravico, preži na nasprotnika na cesti, ter ga izza grma ustreli — in to je pravica. Za to ni treba niti župana niti zakona. — Toda Francozi niso veliko popraševali, kaj je domačemu ljudstvu vSeč, kaj ni, marveč so vse čisto takć uredili kakor ljudje, ki urejujejo deželo po svojem okusu. Napravili so najprej državne ceste.* — To je bil menda za Akaamito tako neprijeten spomin na preteklost, da je morala gobo v pipici obnoviti. — «To pa ima moj narod za največjo neumnost na vsem svetu. Delati državno cesto! Kot da ne bi kazala kozja pot, kod je hodna steza! Potem pa, kadar že imtaio lepo, veliko morje, ki ga je Bog dal! Po njem je vedno mogoče potovati; od *esta do mesta; čemu tukaj skale lomiti? {Dalje}. - Gospodarstva Gospodarsko obnavljanje Rusije. Švicarski delegat Arnold Bopp iz Žiiricha je objavil te dni v nekaterih švicarskih časopisih nekoliko utisov, ki so mu ostali v spominu izza časa svojega kratkega bivanja v Rusiji. Delegat opisuje med drugim, da ga je zelo iznenadila sprememba, lii se je dogodila v zadnjem času v ruskem gospodarskem živ-ljenju. ♦Evropa — pravi nadalje pisec — je slabo obveščena o današnji Rusiji. Gotova opisovanja, ki se še seda; čitajo po' nekaterih časopisih, odgovarjajo položaju, ki je obstajal že pred enim letom, ko je dosegla kriza v Rusiji* svoj višek. Od začetka tega leta dalje je Lenin začel novo gospodarsko politiko ter je zopet vzpostavil svobodo za razvoj notranje trgovine. In tako se sedaj od meseca do meseca ugotavlja naraščajoče bolj-šanje v trgovinskem položaju. Trgovine so zopet polne raznovrstnega blaga z dežele; restavracije, gostilne, kavarne, stadčičarne in hoteli prvega razreda so zopet v normalnem delovanju. Sploh se lahko kapi v ruskih mestih vse to, kar se najde v drugih evropskih mestih. Ljudje hodijo po cestah čedno oblečeni. Delavcem je zagotovljena eksistenca. Glavne ulice v Petrogradu so zelo snažne, tako da se jih lahko stavi za vzgled drugim evropskim mestom. Promet s tramvajem je živahnejši, nego v Zurichu. Nekoliko tednov sem so ulice razsvetljene, česar prej ni bilo. Železniška proga Petrograd-Moskva — 700 km razdalje — je popravljena. Vlaki vozijo redno. Če se vzoiš z vlakom od Petrograda do Moskve, imaš med! potjo priliko opazovati obsežne gozdove ter velika in